K N J I Ž E V N O S T M.Pak ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Pred nami je d ragocen vzgojnoizobraževalni pripomoček Atlas sveta, ki sta ga s sodelavci pripravila Borut Ingolič in Jakob Medved . Kartografske osnove so povzete po Westerrnannovem Diercke Weltatlasu, medtem ko je delo opisa in montaže opravil Geodetski zavod SR Slovenije. Sam izid Atlasa je plod tim- skega de.la. Prvič sir.o dobili zares sodoben tovrstni učni pripomoček s števil - nimi terratskimi kartami, ki omoqočajo pojave in procese prostorsko opredeliti in ovrednotiti v njihovi medsebojn i prirr.erjavi na določeni stopnji sinteze. Drugič so učencem na voljo terratske karte Jugoslavije, kar je nedvomno v ospredju zanimanja pri pouku gecgrafije in vzgoji bedečih samoupravljalcev sploh. Tretjič je Geodetski zavod SRS razvijal svojo tehnologijo, k i jo bo s pridom uporabljal pri pripravi bodočih kart, atlasov in Atlasa SR Slovenije . In četrtič, opravljenega je bilo veliko dodatnega dela pri pripravi celot- nega tekstovnega in imenskega dela atlasa ter seveda še številna druga de la, ki sestavljajo atlas, od pojasnil o pisavi geografskih imen, de številnih vsebinskih popravkov. Vsebine atlasa ne bi predstavljal , ker je to opravljeno v njegovem uvodnem delu, kjer so obrazloženi tudi nekateri problemi same vsebine in izdelave atlasa . Podal pa b i nekaj mis l i, ki so se mi ob pregledu tega izjemno ko- ristnega učbenika porodile in ki naj bi vzpodbudile učitelje geografi je , ki atlas uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu z učenci, da o njem več sprego- vorijo tudi v Geografskem obzorniku in tako pris pevajo h kvaliteti ponatisa in drugih podobnih učbenikov, ki bode nedvomno morali slediti , prvi najbr~ za Jugoslavijo. Kartografski del atlasa je sestavlden iz fizičnih kart posameznih kontinen- t ov , območij in držav , kar predstavlja nekakšen uvod v prikazovanje pcsa- meznih tematik , največkrat qos~cdarske izrabe prostora in gospodarstva kot takega. Tudi gospodarstvo je predstavljeno po različne velikih enotah, od kontinentov, do posameznih manjših območij , v katerih se nek pojav konkretno manifestira , upoštevajoč pri tem možnosti ~eneralizacije, ki je nedvomno mnogo lažja pri kartah v manjših rr~rilih kot pri kartah manjših območij . Takšen ti- pičen prirrer so karte kmetijstva , oziroma izrabe prostora , ki generalizirano prav dobro p odajo pregled poSčl1"€. znih pojavov za najširše območ j e . Ob tem se pa pri takšnih kartah postAv ljata dve vprašanji , preglednosti in zaznavno- sti sploh. Ob obilici znakov za isti pojav i n še dodatni obilici znakov za več pojavov je v marsikaterem p rimeru te žko opredeliti pravilno vrednost kon- centracije posameznega pcjava samega in znotraj skupine pojavov. Ker so znaki tudi različne velikosti glede na vrednost posameznega pojava, ta razlika ob takšnem zgoščevanju in prepletanju premalo izstopa. Podobno je ob veliki kon- centraciji znakov za različne rojave na manjših kartah, kjer je na hitro nemo- goče ločiti nekatere barve v istih znakih, kot je te pri rrer na str .27, na karti krretijskih pridelkov. seveda pa ti prob l emi , ki sicer ostajajo odprti, bistveno ne zmanjšujejo vrednosti prikazov posameznih pojavov v prostoru . Med drugim so posebno številni prikazi ve likih mest, ki so vsekakor izredno kori3tni, saj so mesta središče življenja neke države ali pokrajine že skozi dolga desetletja, v novej še~ času pa še posebej . Prav velir.okrat je podana funkcijska struktura teh mest, ki poleg samega položaja in razprostranjeno- sti ter prometne povezanosti mest nazorno prikazujF tudi njihovo funkcijsko členitev . Seveda so ti prikazi za posamezna m:sta nekcliko različni, posamezni funkcijski predeli pa sila različno imenovani . Verjetno bi bilo v atlasu, ki predstavlja na vsaj podcbni , če že ne isti metodol0~iji temelječo kcrt~graf- sko predstavo pojavov, b0lje poenotiti označevanje posameznih mestnih predelov po splošno veljavnih t e rmi nih in s tem nekoliko posplošiti zelo heterogeno označevanje. Tako se na primer pojavljajo oznake za stanovanjske četrti vi- sokega sloja, vilske četrti, četrti bogatašev, med katerirri pa v bis t vu ni 37 nobene razlike in b i lahko uporabljal! za vse kar prvo označbo . Ali večkrat uporabljen termin središče westa, ki nekaj določenega p ome ni, lahko pa ša trgovske središce itd. v Londonu pa C!t y ni središče Londona, ampak je ros- lovno središče, medtem ko je središče mesta mnogo š irši, toda t ežko določljiv pojem , ki ga karta zato tudi posebej ne opredeljuje. In še primer Beograda, ki je povsem upravičeno predstavljen v večjem merilu, vendar j e njegova funk- •Cij~b členitev zaradi pomanjkanja ustreznega g radiva močne shematična. Vsekakor je pozitivna vključitev nekaterih tematskih kart Jugoslavije, žal jih je š e vedno p r emalo, da b i dobili bolj popolno podobe regiona lnih struk- tur in procesov v Jugoslaviji. Verjetno je za p ripravo teh kart zmanjkalo časa, pa je zato v njih nekaj p omanjklj ivost!, na ka t e re je koris tno opozor!ti v smislu točnega informiranja uporabnikov atlasa. Na strukturno tektonski kar- ti Jugoslavije v merilu 1: 6 000 000 so Rodopi prikazani po že vrsto l et neveljavni omejitvi, ki sega mnogo predaleč n a zahod , kar se je do danes obdržalo v osnovnošolskih učbenikih . Zahodna meja Rodopom pot eka po gorah Plauša, Grade~ka gora , Konačka gora, vzhodni del Skops ke Črne gor e , V!dcjevi - ca, Jastrebac , Juhor , p roti Vršačkiir. goram in so jo povzeli vs! novejši geo- grafski učbenik! . Na !s ti karti tudi skupen prikaz kotlin in kraških polj ni posrečen. Ponekod so p r ikazane v r esnici majhne enote, ali so t! p r ikazi neustrezne velikosti, medtem ko nekaterih precej obsežnejših enot na karti sploh ni (na p rime r Celjska kot lina itd.). Zelo zanimiva je karta gospodar- stva, prebivalstva in politične razdelitve Jugoslav!j e na str .19 , ki je zelo koristna , l ahko b! rekli celo nujna, za avtorje karte pa izredno zahtevna. Prav na te j kart! odseva potreba po sodelovanju zelo širokega kroga strokov- njakov. Na njej je namreč več pomanjkljivosti , na katere bi rrcrali b!ti pozor- ni, ker pomanjkljivo informirajo. Tako je v le~e ndi oznaka za kraške goliča­ ve , p rikazane pa so samo na Dugerr otoku , čeprav otsegajo v našem rrimorju obsežne površine na ctokih !n na obali , ped Velebitorr., Bickcverr. , Mosorjem in še zlasti v Hercegovini ter v črni gor!. Tud! agrarna izraba tal ni odsev sedanjeaa stanja. Tako v Sloveniji skorajda nimamo prikazane p roizvodnj e pšenice in koruze, pač pa ta močno !zstopa na visokih kraških pol jih v Bcsn!, kjer je v resnic! zaradi depopulccije , prestrukturiranja in caselj 0 vanja Fre- bivalstva komajda še prisotna. ~anjka tudi vrsta oznak ze razne vrste krretij- ske proizvodnje . Skr atka , moj namen in verjetno tud! moj a naloga je , da r-oleg pohval izredne pri - zadevnim sestavljalcerr in korrplirrcntorr k tehnični in strokovni sestavi atlasa vendarle tudi or•ozorim ne pomanjkljivost! !n p rotleme , ki pač redne Sfrerrljajc tako obsežne delo in ki se pojavljajo tudi , če je število sodelavcev ŠE tak0 veliko in kval itetno. Vsekakor se tako nehvaležneaa dela malokdo loti in zato g r e sestavljalcem še posebna zahvala za ves trud in čes , ki se ga vložil!, ki jim še zdaleka ni b!l in ne bo poplačan. Z Atlasom srro dobili izredno drago- cen priročnik za vse vrste šol, ki predstavlja tudi veliko uveljavitev geogra· ·· fije same. Hkrati pa _t a dosežek geografe opozarja in zavEzuje , da se čim prej lotijo priprave raznih kart in atlasov za vse vrste potreb , kajti sicer torno med tist!rri strokami , ki bodo po tej dejavnosti zaos tal!? , ČC?prav bi n<1j gec- grafij a s kartog rafijo vodila celctno pr!zadevanje na terr področju . 38