PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasj Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v liskami «Slovenija» pod Vojskim ph Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 650 lir - Leto XLI. št. 245 (12.277) Trst, petek, 1. novembra 198! TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tol /rvioi» QOOOO O c-JO o (h —! G 0- X- > tc X Q c 2 O « :H 2 C m x G X r- r S % ž g H •'č: Z -J S O'- 1> Alojz Gradnik Vsi sveti v Brdih 11,(3 ;-4, Ilustr. Andrej Vodopivec ^ Sedimo v krogu in molčimo y in ogenj prasketa pred nami. Nocoj tako smo sami, sami in bomo vso to dolgo zimo. - l&f/ Kdo kliče? Čujete? Kdo trka? Kaj se ni stresla v oknu šipa? A Srce preplašeno utripa, Le veter žvižga, noč je mrka. Kje si? O, čujte, kako vpije! Saj to ni človek. Sova kliče. Le koga kliče zdaj? Mrliče? In veter vije, vije, vije. Kje zdaj zvoni? Sa Od daleč, daleč zv O, kaj si sam, pra Še, spet zakliči, še - * S Osi ro o 8 ro 8 Molimo za vse rajnke! Trudno vrste se zlogi roženvenca. Kdo stopa zunaj? Kaj je? Senca zašvigne. Kdo je? Nihče, čudno. Prinesi mošta! Kroži čaša. Otroci dremljejo že. Mati zaman priganja spat jih. Spati jih strah je same. Panj ugaša. In zdaj je tema. Mesečina le mračno sveti. Ni besede. Ne veje veter več in v blede obraze šepeta tišina. Danes seja Craxijeve vlade pred parlamentarno razpravo Večina zadovoljna ob premostitvi krize toda neenotna glede dialoga s komunisti RIM — Vse kot predvideno: Cossiga je včeraj sklenil, da se »odstopajoča« vlada predstavi pred zbornicama, ker ja med petimi strankami večine prišlo do potrebne razjasnitve o zadevi »Achille Lauro«. Craxi bo danes sklical ministrski svet in prikazal v glavnih obrisih govor, ki ga bo v ponedeljek imel v parlamentu. Tako se končuje ena najkrajših kriz v življenju republike. Kot je Craxi včeraj ponovil na Kvirinalu, je bil vedno prepričan, da b,i se lahko krizi izognili, saj ocenjuje, da niso bili »vzroki, na katerih je temeljila, zadostni za prelom v sodelovanju med strankami koalicije«, strankami, ki pa si že dajejo vojne signale, čeprav izkazujejo zadovoljstvo zaradi doseženih zaključkov. Nobenega privilegiranega dialoga s KPI, opozarja De Mita, ki je včeraj na seji vodstva KD poudaril vlogo posredovanja, ki jo je igrala njegova stranka. »Vlada kot celota mora začeti dialog. Ni in ne sme biti — je dejal — sile znotraj vlade, ki bi skušala igrati privilegirano vlogo.« Jasno opozorilo socialistom, ki pa niso čakali z odgovorom. Mnoge stvari, pravi Martelli v intervjuju dnevniku Reporter, so se premaknile v pravo smer. Med temi tudi odnosi med KPI in PSI. Socialistični podtajnik kritizira republikance, ki so se po njegovem premaknili na desno. »Samo KD se ni premaknila, ker se premakniti ne more. A potemtakem zbogom spremembe in obnova: KD bi ponovno postala veliki prežvekovalec italijanske politike, velika žival, ki vse prežveči in ničesar ne spremeni.« Da kaže PSI večjo pozornost do komunistov, jasno izhaja tudi iz zaključkov četrtkovega socialističnega vodstva, ko je Craxi pozval, naj se pozorno sledi dogajanjem znotraj KPI in še posebej njenemu bližnjemu kongresu. Današnji uvodnik »L’Unità« napada KD in PRI, kritizira predsednika republike, ker je pristal na rešitev, ki so jo že vnaprej sklenile vladne stranke, medtem ko namenja socialistom le zmerne očitke in jih poziva k razmisleku. Tudi republikanci skušajo, obnoviti odnos z opozicijo. V sklepnem dokumentu zasedanja vodstva ocenjujejo petstrankarsko koalicijo kot »brez alternative v zakonodajni dobi, ob potrebi obnovljenega odnosa z opozicijo«. V poročilu ne prizanašajo z nekaterimi polemičnimi puščicami socialistom, vendar dajejo pozitivno oceno rešitvi krize. G. R. Gospodarska zadruga Vesna velika pridobitev za miljske Slovence NA 4. STRANI Carlo Cicuttini v španskem zaporu MADRID — Domnevni fašistični terorist in glavni osumljenec za pe-toveljsld atentat, v katerem so leta 1972 izgubili življenje trije karabinjerji, Carlo Cicuttini se je prostovoljno predal oblastem v mestu Zamora v Španiji, kakih 200 kilometrov severovzhodno od Madrida. Vest je vzbudila precejšnje začudenje, saj je Cicuttini živel v Madridu in so pred časom španske oblasti cedo zavrnile zahtevo po njegovi izročitvi I-taliji. Vsekakor pa je Cicuttini izbral mesto Zamora, ker je v tamkajšnjem zaporu zaprtih že več italijanskih neofašistov. Beograd kandidat za olimpijske igre 1992 BEOGRAD — Vsi trije zbori beograjske občinske skupščine so včeraj sklenili, da predložijo kandidaturo Beograda za poletne olimpijske igre leta 1992. Kandidaturo bodo u-radno sporočili mednarodnemu olimpijskemu odboru, ki je že prejel vrsto drugih predlogov, med katerimi tudi nekatere zelo prestižne (npr. Pariz). V prihodnjih mesecih bodo številni mednarodni športni funkcionarji in strokovnjaki obiskali glavno mesto Jugoslavije, da ugotovijo, kakšne so priprave za olimpijsko kandidaturo. Reaganovi protipredlogi na razorožitveni načrt SZ ki — Danes bodo ZDA uradno predložile sovjetskim poga- ^ certi v Ženevi nove razorožitvene predloge in se hkrati zavzele, da bi Za krog pogajanj, ki bi se moral zaključiti prav danes, podaljšal teden dni. Tako je sinoči naznanil ameriški predsednik Ronald Reagan s jkkovni konferenci, na kateri je pojasnil, da Washington namerava s je°ilrrii novimi predlogi pozitivno odgovoriti na razorožitveni načrt, ki ga Pretekli mesec predložil Reaganu sovjetski zunanji minister ševardnadze. je predlagala ZDA, naj bi velesili za polovico zmanjšali svoje stra ieVe jedrske arzenale, naj bi se zavzeli za zmanjšanje števila evropskih rskih raket, obvezali pa naj bi se tudi, da ne bosta militarizirali ve-Str0, ~^ar bi v bistvu pomenilo, da bi se morale ZDA odpovedati svoji -teški obrambni pobudi (SDÌ). Sinoči Reagan ni podrobneje obrazložil ^ eriških protipredlogov. Povedal pa je, da se ZDA zavzemajo za po-Vg^bno zmanjšanje strateških jedrskih arzenalov, ki pa.mora biti uravna-rišh-n° *n odprt0 preverjanju z obeh strani. Kar zadeva SDI, pa je orne g^1 Predsednik jasno povedal, da se ji ne namerava odpovedati, češ da e za obrambno pobudo, ki je v prid vsem. srt>,OBan je na sinočnji tiskovni konferenci potrdil, da namerava na Vnrsp TePtonalnih kriz, v katerih je vpletena SZ, Kako bo SZ odgovorila, na j , to, bo prvi lahko ugotovil ameriški zunanji minister Shultz, ki bo ■rn. odpotoval v Moskvo. Spomeniki padlim - pomniki ■ danes in jutri 1. november je danes — dan, ko gredo naše misli vsem, ki smo jih izgubili, vsem, ki so dali svoje življenje v boju za svobodo, mir, boljše in pravičnejše življenje. Tako, kot so se včeraj poklonili spominu padlih učenci šol dolinske občine, tako se bodo danes spomnili padlih s spominskimi svečanostmi in polaganjem vencev občinske uprave, borčevske organizacije, društva, ustanove in posamezniki. Svečanosti bodo v vseh občinah tržaške pokrajine, pred spominskimi obeležji v Trstu, na tržaškem civilnem in vojaškem pokopališču in v tržaški Rižarni. Vrsta manifestacij bo tudi na Goriškem. Na sliki: Učenci dolinskih šol so se včeraj dopoldne zbrali v spominskem parku in počastili spomin na padle borce. I: V nedeljo ob 10. uri manifestacija za spomenik pri Sv. Ani X* Na volitvah za parlament belcev Južnoafriška desnica krepi svoje pozicije Na prošnjo raznih arabskih držav Moskva bo aktivneje stopila na bližajevzhodno prizorišče JOHANNESBURG — Med južnoafriškimi belci se krepi nasprotovanje proti politiki pretorijskega režima, ki preko reform namerava omiliti, če že ne ukiniti, sistem rasnega razlikovanja. To izhaja iz izidov sredinih volitev, na katerih so izvolili 5 novih poslancev v parlament belcev, in sicer v okrižjih Vryburg, Springs, Bethlehem, Fort Natal in Sasolburg. V slednjem je izvolila svojega prvega poslanca v zgodovini skrajno desna Reformirana nacionalistična stranka (HNP), ki je po številu glasov napredovala tudi v o-stalih 4 okrožjih, a ne v takšni meri, da bi prevzela sedeže vladajoči Nacionahstični stranki predsednika Pietra Bothe. Sedeži v parlamentu belcev (obstajata še skupščini mešancev in A-zijcev, ki pa imata daleč manjše pristojnosti) so zdajle takole porazdeljeni: 127 jih pripada Nacionalistični stranki, 27 reformistično usmerjeni Napredni zvezni stranki, 18 Konservativni stranki in 1 HNP. Stranka Pietra Bothe je torej neprimerno močnejša od ostalih, kljub temu pa so volilni premiki povzročili precejšnjo zaskrbljenost v njenem vodstvu, tako da se postavlja vprašanje, ali bo stranka spremenila svojo politiko že tako zmernega odpiranja. Medtem pa se nadaljuje mednarodni pritisk na južnoafriško vlado, da bi ukinila sistem apartheida. Včeraj so v Londonu sindikalni predstavniki mornarjev iz 22 držav sklenili, da bodo bojkotirali tiste plovne družbe, ki prevažajo petrolej v Južno A-friko. Gre za pomenljiv znak protesta, čeprav ne bo resno ogrozil o-skrbe Južne Afrike s petrolejem. Druzi so osvoboditev ugrabljenih sovjetskih diplomatov proslavili tudi s protiletalskim orožjem (Teiefoto AP) Življenjski stroški zopet naraščajo RIM — Življenjski stroški v Italiji so oktobra zopet močno narasli. Poskočili so za 1,2 odstotka, medtem ko so se v septembru dvignili samo za 0,4 odstotka, še več, tolikšnega naraščanja življenjskih stroškov v Italiji niso zabeležili že 20 mesecev, to je od januarja lanskega leta. Zaenkrat pa ta podatek ni bistveno vplival na stopnjo inflacije, ki je, po letnem' izračunu, 8,5 odstotka. V septembru letošnjega leta je bila nekoliko nižja (8,3 odst.), sicer pa je bila vedno višja od podatka, ki ga statistični uradi beležijo za tekoči mesec. Na to naraščanje življenjskih stroškov je v največji meri vplivala podražitev stanovanj in oblačil. Oblačila so se podražila za 2,5 odstotka, stanovanja pa kar za 4,6 odstotka. Prehrana se je podražila za 1,3 odstotka, storitve in energetski viri pa so se podražili samo za nekaj desetink odstotka. Statistiki sicer podčrtujejo, da je treba upoštevati, da ugotavljajo nihanje stanarin vsak tretji mesec in je treba podražitev torej pripisati trimesečju in ne samo zadnjemu mesecu, vendar to ne spreminja bistva, da so namreč življenjski stroški v oktobru narasli bolj kot v kateremkoli od zadnjih dvajsetih mesecev. Kar zadeva letni obračun kažejo podatki, da so se v zadnjem letu v največji meri podražili oblačila (9,3 odstotka) in prehrana (9,2 odstotka). Stanarine so se podražile za 7,9 odstotka, prav toliko javne storitve, energetski viri pa za 6,4 odstotka. Pač pa so za račune gospodinjstev bolj zadovoljivi podatki o tem, kako vpliva inflacija na kupno vrednost plač in na finančno stanje podjetij in javne uprave. Po podatkih za leto 1984 bi namreč kazalo, da se je kupna vrednost plač gospodinjstev povečala za 1,7 odstotka, medtem ko je inflacija oškodovala podjetja za 3,2 odstotka, javno upravo pa za 2,4 odstotka. Iz istih po- datkov izhaja, da je bil v vseh prejšnjih letih izračun za gospodinjstva negativen, za javno administracijo pa. pozitiven. Sicer pa gospodarsko stanje v Italiji ni nič kaj rožnato. To izhaja tudi iz izvajanj na tiskovni konferenci, ki jo je priredil guverner državne banke Ciampi ob objavi trimesečnega biltena banke. Banca d’Italia je predvsem mnenja, da je treba čimprej odobriti finančni zakon, dodaja pa, da to ne bo zadostovalo. Osrednji denarni zavod namreč opozarja na veliko zadolženost Italije, obenem pa poudarja, da bi inflacija v tem trenutku ne koristila državnemu gospodarstvu. Po mnenju finančnih izvedencev pa vsekakor ni izključeno, da bi inflacija ne presegla vnaprej določene ravni, vendar je to v veliki meri odvisno od gibanja zunanjih dejavnikov. Kar pa zadeva notranje stanje Banca d’Italia še enkrat poudarja nujnost zmanjšanja državnih izdatkov. BEJRUT — Na Bližnjem vzhodu prihaja do premikov, ki vzbujajo u-panje, da bodo končno v tem delu sveta premostili dolgoletno pat pozicijo in stopili na pot miroljubnega dogovarjanja. Egipt in Jordanija sta zastavila ves svoj ugled in vpliv, da bi Sovjetska zveza obnovila diplomatske odnose z Izraelom, ki jih je pretrgala za časa sedemdnevne vojne leta 1967. Ta zahteva prihaja baje tudi iz radikalnejših arabskih držav, le da si te ne upajo javno navajati takih zahtev. Brez predhodnega diplomatskega priznanja Izraela, ne bi Tel Aviv po besedah premiera Peresa nikoli pristal na mirovno konferenco, na kateri bi SZ sodelovala z ostalimi stalnimi članicami OZN. Prav v teh dneh pa se v Moskvi nahajata kar dve izraelski delegaciji, in sicer predstavnikov izraelske letalske družbe »El Al« in izvedencev za »lastninska pravna vprašanja«. Njihova prisotnost seveda še ne pomeni obnovitve diplomatskih odnosov, a je zgovoren dokaz, da se je Gorbačov začel zanimati za Bližnji vzhod s povsem drugačnimi metodami od svojih predhodnikov. Moskva lahko sedaj navsezadnje bolj prosto zadiha, saj so skrajneži v Libanonu izpustili njene diplomate. Njihova ugrabitev je namreč dokazala, da tudi SZ ni vama pred takimi oblikami boja in da bi se lahko taki primeri tudi ponovili, če ne bodo rešili bližnjevzhodnega vprašanja. POPRAVEK Pri objavi pisma škofov o globalni zaščiti slovenske manjšine v včerajšnji številki Primorskega dnevnika je prišlo do napake. Predzadnji odstavek se pravilno glasi: »Končno bi želeli, da bi upoštevali, da zaščita manjšine lahko privede do težav na splošni ravni, še zlasti, kjer bi lahko prebivalstvo, ki pripada večini, občutilo negativne posledice«. Francozi izpustili pacifiste, ki so protestirali pri Mururoi V Aucklandu polemike pred procesom zaradi atentata proti »Greenpeaceu« AUCKLAND — štiri dni pred pričetkom procesa proti francoskima a-gentoma zaradi atentata na ladjo gibanja »Greenpeace« v Aucklandu je v zakonodajni komisiji novozelandskega parlamenta praktično propadel načrt, da bi zadevo poglobila parlamentarna preiskovalna komisija. Opozicija je bojkotirala sejo, nakar je socialistična večina, navzlic nasprotnemu mnenju komunistov, sklenila, da se komisija ne ustanovi. Proces proti francoskima tajnima agentoma Alainu Mafartu in Dominique Prieur je napovedan za ponedeljek. Po vsej verjetnosti bo sodna obravnava atentata, v katerem je izgubil življenje član posadke pacifistične ladje, podžgala nove polemike med novozelandskimi političnimi silami. Iz Londona so predstavniki gibanja »Greenpeace« včeraj sporočali, da so francoske oblasti izpustile in izgnale iz Papeeteja na Tahitiju štiri aktiviste gibanja. Pacifiste so Francozi aretirali, ker so na ladji »Vega« pripluli do območja, kjer je bila napovedana poskusna jedrska eksplozija. »Admiralska ladja« ekološkega in pacifističnega gibanja »Greenpeace«, na kateri je zaradi bombnega atentata francoske protiobveščevalne službe izgubil življenje neki član posadke, je še vedno zasidrana v Aucklandu (AP) Za zaščito Okcitancev RIM — Od včeraj je v italijanskem parlamentu vložen zakonski osnutek za zaščito okcitanskega jezika in kulture. Predložili so ga senatorji Fosson (Union valdotaine), Lod (Partito sardo d’azione), Fontanari (SVP), Gianotti (KPI) in Bozzello Verole (PSI). Kot so povedali ob predstavitvi zakonskega osnutka, živi danes v Italiji kakih 200 tisoč Okcitancev. Naseljeni so predvsem v 14 alpskih dolinah v pokrajinah Turin in Cuneo, v nekaterih krajih pokrajine Imperia, obstaja pa tudi kolonija Okcitancev v občini Guardia Piemontese v pokrajini Cosenza. Ob predstavitvi zakonskega osnutka so med drugim tudi spomnili na velik pomen, ki ga je imela poezija okcitanskih trubadurjev za nastanek italijanske književnosti. Ugrabitve kriva neka »sovražna država« ARAFAT O ZADEVI »LAURO« PARIZ, GENOVA — »Ugrabitelji itabjanske potniške ladje 'Achille Lauro’ so izvrševali ukaze neke države, sovražnice PLO.« To izjavo je dal predsednik izvršnega odbora PLO Ja-ser Arafat nekemu pariškemu dnevniku v arabskem jeziku. Arafat je tudi navedel, da ima preiskovalna komisija PLO dokaze o tej vpletenosti. Enake dokaze, naj bi imela še neka druga »arabska država«. Vsekakor pa je vodja PLO obljubil, da bodo v kratkem objavili rezultate preiskovalne komisije o zadevi »Achille Lauro«. V intervjuju za rimski dnevnik »Paese Sera« pa je bil Arafat bolj previden, saj je izjavil, da kljub dokazom o nevpletenosti PLO ni še povsem jasno, kdo je za ugrabitvijo. Arafat je tudi navedel, da bodo rezultate preiskovalne komisije takoj posredo- vali Italiji, s katero imajo izredne prijateljske odnose. Ob tem je tudi poudaril, dà je za vsemi atentati v zadnjem obdobju, ki so prizadeli Italijo, neka »arabska država«, ali bolje rečeno »tajne službe neke arabske države«. Medtem pa v genovskih sodnih krogih navajajo, da bi bil lahko proces proti ugrabiteljem »Achille Lauro« že prihodnjo pomlad. Genovski sodniki pa so še vedno skrajno previdni glede zapornega naloga proti Abu Aba-su, ki ga bodo morali po ukazu ka-sacijskega sodišča tudi spoštovati. Dokončno se bodo izrekli, ko bodo iz Sirakuz dobili vse gradivo. Trenutno pa se nadaljujejo zasliševanja ugrabiteljev, ki jih s posredovanjem Italijanov zaslišujejo tudi ameriški sod-nikir ELETROMARKET HI-FI - AVTORADIO - TV Kralj Sull! Noriš Gabrovec 87 - Tel. 229-426 i krzna trst - trg ospedale 2 tel. 772.303 visoka moda in konfekcija po naročilu ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA zadruga z o. z. Col - Repentabor Telet. 040/227427 OBVEŠČA da bo dne 5. novembra 1985 začel obratovati MLEČNI BAR Na razpolago bo velika izbira mlečnih izdelkov lastne in druge proizvodnje ter prodaja nealkoholnih pijač. URNIK POSLOVANJA: od torka do sobote 8.30 — 12.30 15.30 — 18.30 ob nedeljah 8.30 — 12.30 OB PONEDELJKIH ZAPRTO A. GERLI L. Conestabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Telefon: 796362 Pordenon najbolj bogato mesto v Treh Benečijah Narodnozabavni ansambel Taims z Opčin bo po vrsti uspehov nadaljeval svojo pot PORDENON — Ali je Pordenon bogato mesto? Če naj upoštevamo podatke, ki jih je objavil bančni zavod Banca d’Italia, bi kazalo, da to odgovarja resnici: s poprečnim depozitom v raznih bančnih zavodih, ki dosega 16 milijonov lir na vsakega prebivalca, je to mesto na vrhu tovrstne lestvi-v Treh Benečijah in na devetem mestu v Italiji. Gre skoraj za nesumljivo prvenstvo, ki pa je v skladu z manj zavidljivim prvenstvom, po katerem se Pordenon ponaša z zelo »slanimi« cenami, saj se marsikdo poda P° nakupih v bližnji Veneto. Od kod pa tako visoko varčevanje? K temu seveda ne pripomorejo vsi prebivalci, k tako visokim denarnim zalogam v bančnih zavodih pa prvenstveno prispevajo zaposleni v podjetjih. V tem skupnem seštevku so industrijske, kmetijske in terciarne dejavnosti proporčno zastopane, pravo bogastvo pa ustvarjajo podjetja z družinskim vodenjem, predvsem obrtniška. Tudi iz tega razloga in kljub kriznemu stanju številnih industrijskih obra-lov. bi po mnenju nekaterih izvedencev moral; kmalu odpraviti težave in trenutne negotovosti v trgovinskem sektorju v pordencnski pokrajini. Potrebno bi bilo sprožiti določene mehanizme, ki bi vlil; zaupanje tistim, ki si upajo tvegati, sedaj pa v pričakovanju na boljše čase hranijo svoje prihranke v bančnih zavodih. Tečaji italijanščine tudi v Ploštinah (v Slavoniji) KOPER — Delegacija Unije Italijanov iz Istre in z Reke in Ljudske imi verze iz Trsta, katero sta rned drugimi sestavljala tudi organizacijska tajnika Ezio Giuricin in Luciano Rossit, je v teh dneh obiskala Ploštine v Slavoniji, kjer že nekaj stoletij živi številna skupina prebivalcev italijanske narodnosti. Pred nekaj leti so v tem pretežno kmetijsko usmerjenem kraju po zanimanju Unije Italijanov iz Istre in z Reke tudi ustanovili Skupnost Italijanov, ki sedaj zelo plodno deluje. Med obiskom v Ploštinah so delegacijo sprejeli tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinska skupščina. Med drugim so se dogovorili, da bodo v kratkem nekateri učitelji šol z italijanskim učnim jezikom iz Istre priredili v Ploštinah tečaje italijanščine tako za učence krajevnih šol kot za odrasle prebivalce italijanske narodnosti. Dogovorili so se tudi, da bodo v okviru plodnega sodelovanja med Unijo Italijanov iz Istre in z Reke in Ljudsko univerzo iz Trsta najboljši študenti iz Ploštin obiskovali univerzitetne tečaje v Italiji. V kratkem pa bodo kulturne in umetniške skupine, ki delujejo v okviru Skupnosti Italijanov iz Istre in z Reke ter italijanska drama z Reke predstavile v Ploštinah vrsto predstav. E. OPASSI pismo uredništvu Nekaj pojasnil o gostovanju v Beogradu V zvezi s člankom, ki smo ga prebrali v Primorskem dnevniku dne 10. 1985, bi radi posredovali javnosti nekaj osebnih vtisov. Navdušeni smo odpotovali iz Trsta z določenim programom v rokah, prepričani, da bomo Srbiji nudili delež zamejske kulture in problematike ter obenem spoznali njihove kraje, življenje in kulturo. Žal organizatorji gostovanja se niso držali obljubljenega programa, nasprotno, vsaka pobuda je zgledala improvizirana. Posledica tega so bile raznorazne nevšečnosti, kot na pr. preklic nastopov (odpoved snemanja na RTV Beograd in dvorane eno uro pred koncertom) in brezplodno večurno čakanje zaradi Prevoznih problemov. Poleg tega si Beograda sploh nismo ogledali, nismo spoznali njihove realnosti in niso nam dali možnosti, da bi se obogatili s kakršnokoli novo izkušnjo. Ob povratku je bilo splošno mnenje, da je naš kulturni doprinos padel na neplodna tla. Skupina kriških deklet TRST — Lepo je, če se dobiš v družbi veselih fantov, da lahko sproščeno kramljaš o tem ali onem. Nekaj takega se mi je zgodilo s člani narodnozabavnega ansambla TAIMS z Opčin v neki kraški gostilni. Povedali so mi marsikaj zanimivega. »Leto 85/86 bo že sedemnajsto leto odkar je nastal naš ansambel. Čeprav se zdi, da je to veliko, sami nimamo tega občutka, saj smo začeli z resnim delom šele pred šestimi ah sedmimi leti. Prej je ansambel obstajal predvsem iz rekreativnega namena, bolj malo smo nastopah in tudi občinstvo nas je malo poznalo. Napočil je trenutek, ko so bile mladeniške muhe za nami in je bilo treba izbrati : nehati ah začeti z resnim delom. Izbrali smo drugo smer, saj smo bili skoraj vsi učenci Glasbene matice in smo glasbo dobro poznali, pa tudi inštrumente smo dobro obvladali. Še marsikaj nas je združevalo: predvsem prijateljstvo, ki je bistveno prispevalo, da smo vadili vsaj dvakrat tedensko, nato pa še ljubezen do narodnozabavne glasbe: ne pa do katerekoli. Za zgled smo si izbrali glasbo ansambla Alpski kvintet, ki je še pred petimi leti bil pri nas skoraj nepoznan. Prisvojili smo si njegov način igranja in vadili njegove pesmi. Občinstvo nas je začelo spoznavati in tudi ceniti, čeprav nismo takoj imeli pravega uspeha: glasba, ki smo jo igrali, je bila nedvomno težja in manj domača, v primerjavi z nežnimi melodijami Avsenika ali Slaka. Vseeno smo vztrajali po tej poti. Z našo vztrajnostjo smo počasi navadili občinstvo na glasbo, ki smo jo igrali. Toliko smo se posvetili tej glasbi, da smo zanemarili moderno glasbo. To je verjetno hiba našega ansambla, čeprav se skušamo sedaj v tem »popraviti« z igranjem znanih »evergreenov«, saj sodobnih pesmi ali disco glasbe ne igramo.« Trenutek pavze. Grla so suha in si želijo osvežitve, že je krčmar prinesel osvežilno pijačo, ko sem postavila drugo vprašanje: kako je bilo v letošnji sezoni, koliko ste nastopali? »Če predpostavljamo, da gre naša sezona od jeseni do jeseni, moramo začeti z nastopom na festivalu narodnozabavne glasbe v Ptuju septembra lani. Tak nastop je bil za nas pravo doživetje, pa tudi neverjetna psihična obremenitev. Že res, da smo že vrsto let nastopali na festivalu v Števerjanu in smo zato imeli že nekaj izkušenj, toda festival v Ptuju je bil čisto nekaj drugega. Ogromno število občinstva, televizija, najboljši amaterski ansambli... Nepričakovano smo se dobro uvrstili in dobili smo nagrado za najboljše besedilo (napisal ga je Saša Martelanc) in zlato plaketo. Še prej smo v Ljubljani posneli ptujski valček »Melodija zelenih dni«, da ga še zdaj vrtijo po radiu. Januarja smo nastopali v Kulturnem domu v Trstu ob nagrajevanju »Naš športnik ’84«, kjer smo v neposrednem prenosu igrali nekaj me- lodij. Da ne bomo predolgi..., letos smo imeli približno štirideset nastopov. Nastopili smo tudi na jubilejnem festivalu v Števerjanu, kjer smo se dobro uvrstili in zmagali dve nagradi. Med drugimi nastopi bi posebej omenih nastop na prazniku Unità v Krminu, nastop za vehki šmaren v športni palači v Sappadi in pa nastop v Sežani na občinskem prazniku. Vsi ti nastopi so bili pravo doživetje. Nekaj posebnega pa je bilo igranje za Kraško ohcet v nedeljo zjutraj v druščini številnih narodnih noš.« Vsi ti nastopi zahtevajo od vas veliko truda? Se vam to splača? »Ko smo bili še vsi študentje so nam bili nastopi zabava, saj smo naslednje jutro lahko spali do pozne ure. Sedaj pa, ko imamo skoraj vsi službo, postaja vse to težje. Najslabše pri vsem tem je seveda postavljanje in pospravljanje inštrumentov, poleg tega ne smemo pozabiti, da so naše sobote in nedelje okrnjene, hudo obremenjene z nastopi in zato imamo zelo malo prostega časa. Smo pač »godci« in tako je naše delo. Tudi stroški naraščajo iz dneva v dan. Aparature so vedno dražje, vedno znova je treba kaj popraviti, zamenjati, od lani pa plačujemo tudi davke.« še zadnje obvezno vprašanje. Kaj pa za naprej? »Čisto enostavno. Nadaljevali bomo po naši poti. Sedaj smo že precej utrujeni od poletnih nastopov. Jeseni in pozimi nas čaka snemaje v Ljubljani za našo prvo ploščo, ki bi morala iziti spomladi. Istočasno bomo prioravih nov koncertni probam.« Hvala za prijeten razgovor in želim vam še veliko uspeha v nadaljnjem delu. (Sš) V Gradcu mednarodni simpozij o alpinizmu GRADEC — Pod pokroviteljstvom štajerske deželne vlade bo v Gradcu od 21. do 23. novembra 4. mednarodni alpinistični simpozij. na katerem bodo razpravljali o treh osnovnih vprašanjih: o dogajanjih in smereh evropskega alpinizma, o pojavu množičnega turizma v Alpah ter o poskusih za omejevanje takega navala, o alpinizmu v svetu. Poleg predavanj in razprav o teh vprašanjih, napovedujejo udeležbo priznanih strokovnjakov z Dunaja, iz Miinchna, Innsbrucka, Južne Tirolske itd., bodo vrteli kratkometražne filme s planinsko tematiko, pripravljajo pa tudi bogato razstavo planinske literature, planinske opreme itd. Od danes dalje tudi na straneh revije Band Aid: foto-časopis, ki s slikami opisuje neverjeten koncert Live Aid. Band Aid stane 5.000 lir, ki so v celoti namenjene boju proti lakoti v Afriki. Band Aid dobiš v vseh kioskih po Italiji. Tudi v svojem. BAND AID in max se zahvaljujeta temu časopisu in vsem, ki so prispevali k uresničitvi te pobude. V Ukvah začeli tečaj slovenščine UKVE — V Ukvah se je v ponedeljek, 21. oktobra pričel tečaj slovenskega jezika za šolsko leto 1985 86. Z letošnjim šolskim letom stopa tečaj slovenščine v enajsto leto. Tudi letos ni bilo za dovoljenje uporabe šolskih prostorov čakati dolgo in je zato bilo mogoče takoj pričeti s poukom. Pouk slovenščine bo vsak torek od 14. ure do 17.30. Letos je poučevanje sprejel upokojeni učitelj Janez Svoljšak iz Mojstrane. Pričel pa se je tudi verouk v slovenščini, poučuje ga sestra Albina Vidmar, ki je prevzela tudi skrb za poučevanje šivanja in ročnega dela. Pričelo pa se je tudi s poučevanjem na Glasbeni šoli v Ukvah in sicer vsako sredo. Zato se priporoča vsem Ukvancem, k; jim je vzgoja otrok v materinem jeziku pri srcu, naj se poslužujejo možnosti za učenje. Starši pa naj skrbijo da bodo otroci hodili k pouku. Glasbena skupina iz Skopja je nastopila tudi v Spetru ŠPETER — Koralna in glasbena skupina Kočo Racin iz Skopja je v prejšnjih dneh na povabilo Študijskega centra Nediža gostovala v študent-skein domu v Spetru, kjer je nastopila z lepim koncertom klasičnih in Ijud skih pesmi. Skupino sta predstavila prof. Nino Specogna, direktor glasbene šole in prof. Marino Vertovec, v imenu špetrske občinske uprave pa jo je pozdravila odbornica za kulturo Bruna Dorbolò. Na koncertu so bili tudi prisotni videmski pokrajinski svetovalec Blasetig, špetrski občinski svetovalec Bacchetti in odbornik iz Sv. Lenarta Rudi. Skopjanski glasbeniki so pred tem nastopili v Gorici. Pomembna pridobitev za slovensko narodnostno skupnost v Miljah Nova gospodarska zadruga Vesna bo omogočila nemoten nadaljnji razvoj miljskih Slovencev V nedeljo vsi na manifestacijo k Sv. Ani Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz skednja, s Ko-ionkovca in od Sv. Ane poziva vso slovensko in italijansko demokratično javnost, da se v čim-večjem številu udeleži nedeljske manifestacije pred spominskim kamnom pri Sv. Ani, kjer bi moral že zdavnaj stati spomenik, za katerega pa tržaška občinska uprava noče izdati dovoljenja in to svoje nasprotovanje utemeljuje z nezaslišanimi izgovori. Manifestacija pri Sv. Ani ima predvsem namen, da obsodi ta stališča občinske uprave in njenega župana in ponovno ter množično potrdi dolgoletno zahtevo po postavitvi spomenika padlim. Do pomembnega pozitivnega premika v delovanju slovenske narodnostne skupnosti v Miljah je prišlo v sredo, ko so pripadniki slovenske manjšine formalno ustanovili gospodarsko zadrugo Vesna (pravno bo zadruga ustanovljena prihodnji petek). S tem se miljskim Slovencem ponujajo dosti širše možnosti delovanja, najbolj pomembno pri vsem tem pa je dejstvo, da bo to delovanje imelo svojo gospodarsko podlago V zadnjih desetih letih je celotno delovanje slonelo na Društvu Slovencev, ki je sicer dosti prispevalo k povezavi Slovencev v kulturno-družbe-nem in političnem delovanju, ni pa moglo nuditi slovenski manjšini vseh pogojev za nemoten nadaljnji razvoj. Prostorske možnosti so bile o-mejene in vsa dejavnost se je odvijala v prostorih slovenske šole in vrtca, kjer je vadil mešani pevski zbor Jadran ter glasbena in recitatorska skupina. Poleg tega je imela Glasbena matica tam svojo miljsko podružnico, za telesnokultumo dejavnost pa je bilo poskrbljeno s pomočjo Športne šole Trst. Ta prostorska stiska je v mnogo-čem pripomogla, da se ni izpeljala marsikatera pobuda, ki jo je vodstvo društva, na čelu s predsednikom Kiljanopi Ferlugo, načrtovalo. zato so si člani stalno prizadevali, da bi našli način, ki bi omogočil večji razmah dejavnosti. Za vse to pa je bila nujno potrebna ustvaritev trdne ekonomske baze in zagotovitev lastnih prostorov. Zato člani društva niso dosti oklevali, ko so zvedeli, da je v Ul. d’Annunzio 51 na prodaj stanovanjska hiša, v kateri je tudi gostilna Primavera. Cena je bila sicer visoka (135 milijonov za hišo in 15 milijonov za gostilniško dovoljenje), vendar je bilo to edini način, da pridejo v kratkem času do lastnih prostorov. Začeli so se pogajati z lastniki in se dogovorili za odkup po bistveno nižji ceni. Za pridobitev finančnih sredstev pa so sklenili, da ustanovijo zadrugo, v katero bi vsak član prispeval svoj delež in vpisnino, za preostala sredstva pa so se glede na to, da se potegujejo za iste cilje, obrnili na SKGZ, ki jim je zagotovila svojo podporo. Tako je bil prvi korak storjen in tudi poziv članom društva za včla-njenje v novo gospodarsko zadrugo ni naletel na gluha ušesa. Številni člani so takoj vplačali najmanj minimalni delež (100.000 lir), tako da so del sredstev že zbrali, nadaljnji dotok in vpis novih članov pa pričakujejo po sedanji ustanovitvi nove zadruge. V sredo so tako na občnem zboru že obravnavali in sprejeli statut zadruge, ki naj bi trajala najmanj do leta 2025. Kot glavne cilje si je zadruga postavila nakup zemljišč, nepremičnin in gradnjo stavb, ki naj bi bile namenjene za prosvetno, rekreacijsko in športno ter drugo zadružno delovanje Slovencev v milj-ski občini. V svojem statutu se člani zadruge tudi obvezujejo, da bodo krepili in širili običaje, kulturo in vse, kar spada v kulturno premoženje slovenskega naroda. Poleg te- ga pa bodo skušali ustvariti tudi u-strezno ekonomsko podlago, ki bo omogočala nemoteno delovanje. Izvolili so že vodstvo zadruge. Tako bod)o v upravnem svetu Corrado Švab, Fedor Žigon, Samo Ferluga, Branko Žerjal in Mario Vatovec, v nadzornem odboru Kiljan Ferluga, Darij Cupin in Aldo Krmac (namestnika bosta Lilijana čač in Slavica Barut), častno razsodišče pa bodo sestavljali Jurij Vodopivec, Ernest Cherti in Salvatore Crevatin. Včeraj v Trstu posvet o gospodarskem sodelovanju z Vzhodno Evropo Z novimi akcijami okrepiti napore za prodor na vzhodnoevropske trge V prostorih Trgovinske zbornice je bil včeraj posvet, na katerem so vodilni predstavniki državnega inštituta za zunanjo trgovino ICE predstavili problematiko zunanjetrgovinske menjave in še posebej perspektive, ki se Italiji odpirajo v poslovanju z Vzhodno Evropo. Uvodni poseg je imel predsednik Trgovinske zbornice Tombesi, ki je poudaril pomembno vlogo zunanjetrgovinskih ukrepov ICE po celem svetu in še posebej v državah Vzhodne Evrope. Tombesi je orisal akcije, ki jih v tem okviru pripravlja tržaška Trgovinska zbornica na različnih trgih. Tako je trenutno deželna delegacija v ZDA, kjer raziskuje razmere na tržišču, največ pozornosti pa je usmerjeno v ČSSR, kjer bodo od 9. do 11. decembra pogovori o gospodarskem sodelovanju med našo deželo in ČSSR. Gre za uravnoveše-nje trgovinske bilance med Italijo in ČSSR, ki je trenutno močno deficitarna za Italijo, s pomočjo prodora 25 deželnih podjetij na češkoslovaški trg in predvsem povečane vloge tržaškega pristanišča v gospodarski menjavi s ČSSR. Tombesi je še podčrtal potrebo po razvijanju gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo, pa čeprav nekateri zadnji ukrepi jugoslovanske vlade močno omejujejo to sodelovanje in še posebej gospodarsko menjavo v obmejnih področjih. Generalni direktor državnega inštituta za znuanjo trgovino Mancini je orisal predvsem gospodarske težave, s katerimi se Italija v sedanjem trenutku srečuje, kjer se deficit v trgovinski menjavi s tujino stalno veča in bo letos dosegel zgodovinski rekord. Nedvomno so države iz Vzhodne Evrope zelo zanimive za Italijo, vendar je prodor na te trge po besedah Mancinija otežkočen z gospodarskim položajem teh držav in njihovo zadolženostjo v tujini. Glede na načrte v teh državah se Italiji obetajo dobre možnosti na področju izvoza potrošnih dobrin, saj v vzhodnoevropskih državah v novih petletnih načrtih dajejo precej poudarka dvigovanju življenjske ravni prebivalstva. Dniga velika možnost, ki jo ponuja Vzhodna Evropa pa je gospodarska kooperacija, ki lahko italijanskim partnerjem zagotovi izvoz tehnologije in nato preko tega tudi izvoz proizvodov. Med temi državami so se posebej dotaknili sodelovanja z Madžarsko in Jugoslavijo. Medtem ko sodelovanje z Madžarsko poteka skoraj nemoteno, pa zbuja med gospodarskimi dejavniki njavečjo skrb težak gospodarski položaj Jugoslavije, ki si z raznimi ukrepi prizadeva omejiti uvoz. Zadnji tak ukrep zadeva tudi poslovanje po avtonomnih računih, kjer so se razpoložljiva devizna sredstva jugoslovanskih podjetij zmanjšala s 73 odstokov na 42, kar pomeni, da zanje poslovanje po teh računih ni več zanimivo. Po besedah predstavnika ICE v Zagrebu Tabaia pa Jugoslavija pripravlja še nekatere ukrepe, ki bodo še bolj prizadeli predvsem tržaško in goriško obmejno gospodarstvo (omenil je celo možnost o ponovni uvedbi depozita za prehod meje). Kljub tem težavam pa so si bili vsi edini, da je treba tako z Jugoslavijo kot z drugimi vzhodnoevropskimi državami gospodarsko sodelovanje krepiti in storiti vse, da se položaji, ki so si jih italijanska podjetja na teh trgih ustvarila, vsaj zadržijo, če že ne izboljšajo. V Nabrežini so odprli sedež Nove delavske zbornice CGIL S krajšo slovesnostjo so v Nabrežini v sredo otvorili in izročili svojemu namenu sindikalni urad Nove delavske zbornice CGIL. Sedež urada bo v prostorih patronata INČA, ki je v Nabrežini aktivno prisoten že vrsto let; urad bo začel delovati (štirikrat tedensko po 3 ure dnevno) v začetku prihodnjega tedna, njegov delokrog pa bo obsegal področje Zahodnega Krasa. Glavni namen novega sindikalnega urada je predvsem ta, da bi postal stična točka delovnih ljudi, upokojencev in brezposelnih ter da bi bližje sledil specifičnim vprašanjem, ki zadevajo krajevno problematiko. S tem — je med slovesnostjo dejal pokrajinski tajnik CGIL Treu — bo delovanje sindikata bolj razvejena, delovni ljudje in ostali družbeni sloji (brezposelni itd.) pa bodo poleg tega imeli možnost za učinkovitejše uveljavljanje svojih pravic. Tudi naloga novega urada bo precej važna, saj bo neposredno koordiniral delovanje raznih sindikalnih strok (kamnarjev, delavcev štivanske papirnice, javnih uslužbencev, bolniškega osebja v Nabrežini itd.), ki so prisotne na tem koncu Krasa. Boj in prizadevanja za ohranitev delovnih mest — so med drugim poudarili na slovesnosti — so tudi v teh krajih precej težavna, dovolj je, če pogledamo le na zadnje dogodke v naj- večjem industrijskem obratu Zahodnega Krasa, t.j. papirnici v Štivanu, kjer se je v zadnjih letih število zaposlenih precej skrčilo. Poleg informacij v zvezi z delav skimi pogodbami bo v okviru nov! nabrežinske delavske zbornice deloval tudi urad za upokojence, informacijski center za brezposelne, urad za pogodbena sporna vprašanja in patronat, ki ga bo še nadalje vodil Ferruccio Gratton. Vodilni odbor krajevnega sedeža CGIL bodo izvolili konec meseca ob priliki kongresa, na katerem bodo imenovali tudi delegate za bližnji pokrajinski kongres, ki bo sredi decembra. (V.) »Vračanje« davka IVA na mejnih prehodih Na mejnih prehodili na Fernetičih in pri Škofijah bodo tujim kupcem vse do konca leta vračali davek na dodatno vrednost IVA, ki so ga bili le-ti že plačali ob nakupu v trgovini. Konvencijo, ki podaljšuje »vračanje« davka IVA so pred nedavnim podpisali predstavniki tržaške trgovinske zbornice, avtomobilskega kluba ACI in Zveze trgovcev. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje se z resnostjo in strokovnostjo vse bolj uveljavlja »Kontrolka«, kot je ravnatelj Josip Tavčar predsinočnjim v Gregorčičevi dvorani imenoval peti občni zbor Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, se je končala z aplavzom. Zavod se je namreč v teh petih letih, in še posebno v zadnjih treh, ko sta poprijela za vajeti predsednik Tavčar in ravnateljica Tamara Blažina, razvil v izobraževalno u-stanovo, kd je s svojo resnostjo in strokovnostjo dokazala, da je sestavni del našega šolstva. Nekaj osnovnih izhodiščnih podatkov: v zadnjih štirih letih se je proračun dvignil za več kot 250 milijonov lir in je sedaj zelo blizu vsote 300 milijonov. V treh letih je Zavod prešel od šestih na štirinajst tečajev. Ugled te slovenske šolske ustanove za poklicno izobraževanje se je utrdil ne le v naših ampak tudi v deželnih krogih in to je letos izpričala tudi deželna izpraševalna komisija Toda vodstvo Zavoda ni bilo samohvalno in je na občnem zboru iznesla predvsem tista vprašanja, za katera misli, da jim čisto samo ne more biti kos. Lahko bi jih strnili v dva osnovna problema: teritorialna razširitev Zavoda in oblikovanje dogoroč-nega programskega načrta v tesnem sodelovanju s predstavniki, manjšin- skega gospodarstva. Seveda trkajo na vrata še drugi problemi, za katere pa bi lahko rekli, da jim bo Zavod s svojimi energijami našel rešitev. O teritorialni razširitvi Zavoda je spregovoril z velikim poudarkom predsednik Tavčar. V ospredju je bilo dejstvo, da so tečaji naleteli na plodna tla predvsem v Trstu, v ozadju pa ostajajo Gorica, Benečija in Kanalska dolina. V teh »emargini-ranih« področjih so si problemi obratno sorazmerni: v Gorici, kljub intenzivnemu posegu Zavoda pri svojih članicah in ugodnemu zadržanju pokrajinske uprave, ni zanimanja za tečaje; v Benečiji pa je veliko zanimanja, a tamkajšnje oblasti ne kažejo politične volje, da bi slovenskim strokovnim izobraževalnim tečajem prižgale zeleno luč. V Kanalski dolini je — čeprav v drugih razmerjih — podobno. Te ugotovitve je s številkami potrdila ravnateljica Tamara Blažina. Letos je SDZPI predlagal deželi 38 tečajev: 26 v TTstu, 6 v Gorici, 4 v Benečiji in 2 v Kanalski dolini. Deželna uprava je odobrila le 14 tečajev, in sicer 3 za Gorico, preostale za Trst. V Gorici pa je Zavodu uspelo startati le z enim tečajem (za programerje), od preostalih dveh (za čebelarstvo in strojepisje) pa je prvi pod vprašajem, drugega pa so »premestili« v Trst. če je torej politični trenutek nenaklonjen Slovencem v videmski pokrajini, tega ni mogoče trditi za Goriško. »Smo v veliki zadregi, ker še nismo mogli ugotoviti, ali v Gorici sploh ne potrebujejo poklicne izobrazbe v slovenščini, ali jih naš zavod ne more prepričati, ker ima svoj sedež v Trstu,« je poudaril Josip Tavčar, in dodal, da je Zavod storil vse, da bi se lahko uveljavil v goriški pokrajini. Če se povrnemo k poročilu Tamare Blažina, moramo še omeniti njeno sporočilo, da je bil Zavod, zaradi prenizkega števila vpisanih, prisiljen odpovedati tečaj za kamnoseke. Sklep je bil sprejet s težkim srcem, saj je dežela namenila zanj več kot sto milijonov. Zavod je že pripravil programe in sestavil profesorski kader, ob tem pa je imel še zagotovilo Trgovin- ske zbornice, da bo poskrbela za nekaj študijskih štipendij, kar naj bi v drugih besedah pomenilo, da bi za te dijake bilo delo zajamčeno. Prav predvčerajšnjim, ko je zapadel rok, je Zavod — v zameno za ta tečaj — predložil dva druga: tečaj za srbohrvaščino in tečaj za tehnike - vzdrževalce hardverja mini- in mikroračunalnikov. V diskusiji so člani glavnega odbora poglobili zastoj tečajev na Goriškem in vprašanje tečaja za kamnoseke, problem zaposlovanja in sedanje gospodarske krize. Po razrešnici, ki ju je upravnemu odboru dal član nadzor; nega sveta Franc Škerlj, je občni zbor izvolil novi upravni odbor. Sestavljajo ga: za SDGZ: Silvij Tavčar, Dušan Pangerc, Livio Antonič h1 Bogdan Petelin; za Sindikat slovenske šole: Silvana Hvalič in Živka Marc; za SLORI: Josip Tavčar, Darko Bratina, Riccardo Ruttar; za Kmečko zvezo: Mario Gregorič, za Dijaško matico: Vlado Turina, David So-šol: za KASTA: Danilo Pilat: za SDZPI v videmski pokrajini: Živa Gruden. V Nadzorni odbor so bil* izvoljeni kot efektivni člani: Viljem Nanut, Franc Škerlj in Milko Rener, kot nadomestni pa Sergij Majevski in Duša Kosmina. Danes v vseh krajih naše pokrajine S spominskimi svečanostmi se bomo spomnili naših padlih Ni ga verjetno danes groba, ki ne bi imel skromnega šopka cvetja, sveč-ki bi na njem gorela, človeka, 10 bi ob njem postal in se posvetil s kratko mislijo svojemu, pa tudi Vs®n mrtvim. Še lepše so v teh dneh okrašeni spomeniki našim padlim» za svobodo. (u ne g0re ie svečke, tu niso postavljeni le šopki cvetja in venci, tn so se že včeraj odvijale številne spominske svečanosti, ki se bodo nadevale danes, jutri in še v nedeljo. Včeraj je jugoslovanski generalni konzulat v Trstu položil kar 30 ven-c®v pred spomenike padlim v raz-jb krajih in vaseh tržaške pokrajine p dva venca v Ronkah in Tržiču, ffedstavništvo generalnega konzulata f° povsod pričakali predstavniki krajevnih sekcij VZPI - ANPI tako, ,a je bilo polaganje bolj občuteno, D°b svečano. . že danes zjutraj bodo predstavniki Jugoslovanskega generalnega konzu-ata v Gonarsu, kjer je bilo v času °Jne internacijsko taborišče, v ka-erern je umrlo veliko število jugoslo- Papež na obisku v naši deželi? Papež Janez Pavel II. bo prihodnjo pomlad skoraj gotovo o-biskal našo deželo. Tako je na včerajšnji slovesnosti ob posvetitvi pomožnega škofa Pietra Grolla dejal videmski nadškof Alfredo Battisti, ki je uradno povabil papeža na odprtje prenov-'jene huminske stolnice. Janez Pavel II. naj bi ob tej priložnosti obiskal tudi Trst in Gorico. zacije bivših partizanov, političnih preganjancev in deportirancev v nacističnih taboriščih položile skupni venec pred spomenik žrtvam naci-fašizma v tržaški Rižarni. V dopoldanskih urah bodo številne spominske svečanosti v miljski občini, kjer se bodo predstavniki občinske uprave, borčevskih in sindikalnih organizacij in demokratičnih političnih strank poklonili spominu padlih pred spomeniki v Miljah, na domačem pokopališču in pred spomenikom pri Korošcih. V dolinski občini bodo številne spominske svečanosti tako v Mačkoljah, Borštu, Boljuncu, osrednja svečanost, v organizaciji dolinske občinske u-prave, pa bo ob 12. uri pred spomenikom padlim v Dolini. Zgoniška občinska uprava bo, skupno s predstavniki domačih kulturnih društev in organizacij, polagala vence od 8.30 dalje na proseški postaji, na pokopališču na Proseku, v Gabrovcu, Samatorci, Saležu in ob 10. uri pred spomenikom v Zgoniku. Moški pevski zbor Rdeča zvezda bo ob 14. uri zapel na pokopališču v Samatorci, ob 14.30 pa na pokopališču v Zgoniku. • Predsednik deželne uprave Biasut-ti je včeraj sprejel ravnatelja civilnega letalstva Domenica Maioneja, ki ga je spremljal predsednik letališča v Ronkah Cocianni. Hvalevredna pobuda slovenskih bančnih zavodov Ob svetovnem dnevu varčevanja nagradili naše najboljše dijake Slovenski bančni zavodi na Tržaškem so tudi ob letošnjem svetovnem dnevu varčevanja z bančnimi knjižicami nagradih najboljše dijake naših višjih srednjih šol. »Denarne nagrade so priznanje za ves trud, ki ga naši odličnjaki vlagajo za kopičenje znanja, le to pa jim bo še kako prav prišlo ob koncu študija, ko se bodo morali resno spoprijeti z življenjem,« je na kratici a prisrčni svečanosti na liceju Prešeren podčrtal ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda Ivan Černič pred podelitvijo nagrad. Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica na Opčinah in Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica iz Nabrežine že pet let nagrajujejo najboljše dijake ob dnevu varčeva nja. Pobuda je tudi tokrat stekla s posredovanjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kot je v kratkem posegu orisal organizacij- ski tajnik Združenja Odo Kalan. Predsednik openske Hranilnice in posojilnice Pavel Milič, predstavnik TKB Karlo Mezgec in ravnatelj na-brežinske Hranilnice in posojilnice Milan Vremec so nato zbranim nagrajencem predočili pomen varčevanja in vlogo, ki jo igrajo v tem pogledu bančni zavodi. Kljub temu da dijaki doslej še nimajo lastnih dohodkov, pa se lahko vseeno vključijo v krog »varčevanja«. Znanje je njihov sedanji »dohodek«: čimveč ga bodo v teh šolskih letih nakopičili, tem več ga bodo lahko prihranili za jutri in ga tedaj tudi uporabili. Uvodnim nagovorom je sledilo nagrajevanje dijakov. Bančne knjižice z zneskom 200 tisoč lir so prejeli Dean Zobec, Tatjana Komar, Elizabeta Spetič, Maja Štoka, Marina Milkovič, Katja Pirc (vsi trgovski tehnični zavod), Marija Zlobec (klasični licej), Tanja Legiša, Valentina Beorchia, Erika Fornazarič (znanstveni licej), Martina Svetlič, Neva Doles (učiteljišče), Daria Raseni (šola za vzgojiteljice), Igor Pernarčič (oddelek za geometre), David Ciacchi, Andrea Corradetti, Andrej Pertot in Lucia Rebecchi (poklicni zavod za industrijo in obrt). vanskih internirancev, katerim je Ju-S°slavija pred leti postavila kostnico -sPom.enik. i. Polaganju vencev bodo prisostvova-p Predstavniki občinske uprave iz ^riarsa, kot tudi domačini. Sledilo ~o polaganje vencev pred štiri spomenike padlim v goriški pokrajini, in ?Cer na Vrhu, Peči, v Gabrjah in v wvodnjah. Od 12. dalje bodo pred-tavmki jugoslovanskega generalnega konzulata polagali vence na trža-kem pokopališču, na vojaškem po-K°pališču in v tržaški Rižarni. včeraj je začela s polaganjem ven-.'ev tudi tržaška občinska uprava, ki J® položila vence v Ul. Ghega, kjer o med vojno obesili 52 talcev, v 1- Massimo D’Azeglio, na Opčinah, ^Rižarni in v spominskem parku pri Danes bodo delegacije SKGZ pola-Ijj e vence v Ul. M. D’Azeglio, v o1 .Ghega, v spominskem parku pri n j m . "1 us tu, v tržaški Rižarni tržaškem pokopališču, na vojaš-l^m pokopališču ter pred spominskim Pred vhodom v tržaško po-vpahšče, postavljenim v spomin ; uhm od Sv. Ane, s Kolonkovca in Skednja. b 11.30 bodo tri borčevske organi- Protest enotne sindikalne zveze Zakaj minister ni sprejel tovarniškega sveta Aquile? V Rimu je v sredo odpadlo srečanje med ministrom za industrijo AI-tissimom in sindikalnimi predstavniki rafinerije Aquila, na katerem bi se morali domeniti o prvih stvarnih korakih in pobudah za rešitev žavelj-skega obrata. Sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL je v zvezi s tem dogodkom včeraj izdala ostro protestno noto, v kateri podčrtuje, da je nerazumljivo zadržanje pristojnega ministra še zaostrilo itak že zelo zaskrbljujoč položaj v rafineriji, kjer se 550 delavcev krčevito bori za delovna mesta. Krajevni sindikati, ki pri tem uživajo popolno podporo in solidarnost vsedržavne zveze delavcev v kemičnem sektorju, vsekakor še vztrajajo za sestanek z Altissimom, ker so mnenja, da bo to prvi korak v okviru boja za rešitev Aquile. Sindikati zahtevajo od vlade, naj stopi neposredno v stik s francosko družbo Total, ki je kot znano doslej samo napovedala zaporo rafinerije, ni pa konkretno utemeljila vzrokov tega'sklepa. Govori se, da misli Total popolnoma onesposobiti rafinerijo ter o-brat preurediti v skladišče naftnih derivatov, ki bi zaposloval približno petdeset delavcev, ostalih petsto pa bi odslovili. Mnogi se bojijo, da se za tem sklepom, ki bi pomenil dodatni hud udarec itak že zelo prizadetemu tržaškemu gospodarstvu, skriva že izdelan načrt, na podlagi katerega bi na področju Aquile zgradili termocentralo na premog. Tržaški občinski svet je kot znano prejšnji teden že zahteval, da bi rafinerijo, v primeru propada pogajanj z družbo Total, odkupila ali prevzela država. Na Opčinah pogreb Valdota Valiča Na Opčinah bodo jutri pokopali 67-letnega Valterja Valiča (Valdota), verjetno najstarejšega voznika openskega tramvaja, ki se je pred leti upokojil. Valič je umrl za posledicami srčnega infarkta, a še ped globokim vtisom strahovite prometne nesreče, ki se je pripetila prve dni septembra med Prosekom in Opčinami. Pokojni je namreč edini preživel od družbe petih starejših Opencev, ki so se vračali z lovskega praznika v Zgoniku. V nesreči, v kateri so umpli prijatelji Rudi Vremec, Ivan Sosič, Vincenc Milič in Franc Dolenc, je bil Valič hudo ranjen in je preživel skoraj tri tedne v bolnišnici. Slovenski skavti obsojajo sklep župana o palači Costanzi Tržaško pokrajinsko vodstvo Slovenske zamejske skavtske organizacije je na svoji redni seji dne 28. oktobra razpravljalo tudi o naših narodnostnih in kulturnih pravicah. Vzgoja narodno zavednih članov je med bistvenimi cilji te mladinske organizacije. Večinoma gre za tiho, a vztrajno delo na tedenskih sestankih, izletih, taborih in drugih pobudah. V sedanjem trenutku boja slovenske manjšine za zaščitni zakon pa se je vodstvu zdelo, da ne more mimo tako hudega dogodka, kakršna je bila prepoved rabe slovenščine v tržaški občinski palači Costanzi. Šlo je za dogodek velikega načelnega pomena, izredno huda pa je bila tudi argumentacija tržaškega župana dr. Richettija, ko je prepoved javno o-pravičeval. Tržaško pokrajinsko vodstvo SZSO je zato županu že 24. septembra poslalo zelo ostro pismo, v katerem ga je pozvalo, naj po tolikih protestih vendar spremeni svoje nesprejemljivo stališče o pravicah slovenščine. V pismu je bilo med drugim zapisano: »Če drži, kar poroča tisk, in sicer da bi bila raba slovenščine ob tisti priložnosti za Vas provokacija, takega stališča ne moremo drugače oceniti kot žalitev, kot dokaz večjega razumevanja za šovinistične kroge kot pa za slovenske državljane, katerih župan ste, kot zapiranje in nazadovanje, ki ga nobena kulturna pobuda v Parizu ne more dvigniti iz pro-vincializma.« Tržaški župan dr. Richetti je skavtski organizaciji odgovoril 11. oktobra in ponovil že objavljene utemeljitve, češ da ni šlo za kako zapostavljanje Slovencev. Po njegovih besedah je občinski odbor po svobodni in demokratični razpravi sprejel sklep, da ne da na razpolago palače Costanzi, ker bi dvojezična izvedba razstave ne bila »oportuna«, saj je razstava zadevala zgodovinski dogodek, ki zadeva vse mesto in ne le slovensko manjšino. Sklep po županovih besedah ne nasprotuje nobenemu zakonu, preprečil pa je primer »integralne dvojezičnosti«, o kateri lahko reče najmanj to, da ni oportuna. Pokrajinsko vodstvo Slovenske zamejske skavtske organizacije v Trstu je potrdilo svojo izredno negativno o-ceno dogodka. Po njegovem mnenju ravno županova razlaga jasno dokazuje, da je šlo pri upravnem sklepu za pravo dejanje diskriminacije, saj je večina v odboru odklonila dvorano izključno zaradi prisotnosti slovenščine. Skavti bodo o tej zadevi obširneje pisali v prvi številki novega, petnajstega letnika svojega mesečnega glasila Jambor, ki je ravno v tisku. dežela zagotovila podporo pri gradnji Hovega nogometnega igrišča v Trstu ^ Tržaški župan Richetti je včeraj uradno predstavil deželnemu odborniku l>|( ,NHJrt Mariu Brancatiju konvencijo, ki jo je občinska uprava podpisala s *tjem Italposte za gradnjo novega nogometnega stadiona v Trstu. Bran-p * Je zagotovil pomoč dežele pri uresničevanju tega načrta, ki naj bi v de"1! za*lteval 20 milijard lir, od katerih bo deset dala na razpolago zelna uprava, sedem milijonov bo občina krila s posojili, preostali del pa Ip 1 bi prispevale razne športne in druge ustanove. V najkrajšem času naj (li(»SetlÌ*j ^čeli s postopkom za zagotovitev površine v bližini sedanjega sta-0(j.na in za razlastitev. Predvidevajo, da bi nogometna ekipa Triestine lahko Sfala svojo prvo tekmo na novem igrišču v nogometnem prvenstvu 1987-88. ^ovo srečanje o deželnem proračunu hoviv?eze'na vlareK " sreda - petek - sobota od o D. ure; ponedeljek - četrtek i,j,e “• do 14. ure ter od 16.30 do 20. oW?,PREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA hoik ca vse fonte. Id bi radi gojili od-te],.v0’(bl se lahko vpišejo vsak dan v V n'8/ 'c* v Dolini v večernih urah. etk, ,tw. Pridejo letniki 72, 73, 74 za g0 uPino, in starejši letniki za dru-snupino. g^ZNOTENISKA SEKCIJA bovn?«8: da so redni treningi za osuti “„“is«® In srednješolsko mladino v t„i ah in petkih od 17. do 19. ure ,Traici na liceju. Vabljeni tudi rek<> Rekreacija za mlajše in sta-hre T0,b istih dnevih od 19. do 21. ' tel-: Rasenl, 745-092. u^R°R — SEKCIJA MINIBASKET letnih’ da je odprto vpisovanje otrok Roji|i “v. od 1975 do 1978, ki bi radi $2 [."'aiihasket. Vpisovanje v tajništvu . or. Vrdelska cesta 7, tel. 51377. org? KONTOVEL vax>gnjena« bejrutska noč stane tudi do 1,6 milijona dolarjev, skoraj 2 milijardi lir. Eden od razlogov, da je v Libanonu kljub takim svinčenim metežem tako malo mrtvih, je dejstvo, da so se Libanonci že navadili živeti z vojno in so razvili pravi šesti čut, da se takoj poskrijejo po zakloniščih in kleteh, ko razne mestne četrti zasujejo granate. Nič čudnega torej, da so cene bejrutskih stanovanj tako različne od evropskih. Najdražja so kletna stanovanja, najcenejše pa mansarde. Razpon cen ostalih stanovanj pa je odvisen od nadstropja in od večje ali manjše izpostavljenosti, ne soncu ali vetru, temveč topovskim granatam. Za krogle so že vsi poskrbeli, saj so v notranjosti pročelni zidovi zaščiteni z vrečami peska. Streljanje je navadno najbolj oglušajoče v dneh, ko kaka politična skupina začne politično pobudo. »Okrepi« jo s topovsko spremljavo, če pa jo nasprotniki hočejo o-nesposobiti, se tudi oni pridružijo »koncertu« najrazličnejših kalibrov. Ljubezen ob jezeru Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Kril Gale Vsakih 24 sekund se rodi po eden Egipčanov že 45 milijonov KAIRO —- Kot je v teh dneh objavO osrednji egiptovski statistični inštitut, je število prebivalcev Egipta preseglo 45 milijonov. Samo v 282 dneh je število prebivalcev naraslo za milijon, v celotnem letošnjem letu pa bo porastek znašal 1.294.000 enot. Statistično vzeto to pomeni, da se vsakih 24 sekund rodi en Egipčan. Najnovejši podatki bodo prav gotovo povečali zaskrbljenost državnih oblasti, v prvi vrsti predsednika Mubaraka. Le ta je v zadnjih dveh - treh letih pogosto opozoril, da bo s tako visoko stopnjo natalitete Egipt neizbežno zašel v siromaštvo. Postavlja se namreč pereče vprašanje, kako prehraniti tako veliko število ljudi. Že zdaj Egipt parabd vsak dan 7 milijonov dolarjev za uvoz hrane, mimo tega pa nameni vlada vsako leto preko dve milijardi dolarjev podporam, ki omogočajo, da cene najosnovnejših potrebščin ostajajo na nerealno nizki ravni. Vsa dosedanja prizadevanja, da bi zmanjšali stopnjo natalitete, so bila brezuspešna. Med drugim je treba računati tudi z odporom, na katerega naletijo vsi vladni poskusi v tem smislu v verskih krogih. Da bi se izognili nevarnosti tovrstnih trenj, je predsednik Mubarak že pred časom predlagal sklicanje nacionalne konferen- ce o prebivalstvu, vendar njegov pred log ni žel širšega odobravanja. DUNAJ — Ponazarjanje novega vinskega škandala v Avstriji. S smrtonosnimi kemičnimi spojinami so »oplemenitili« 100.000 hi vina. Že poprej so na Gradiščanskem »popravljali« vina z antifrizom.