Poštnina plačana v gotovini.
Akademski glas
V Ljubljani, 1. decembra 1934.
Štev. 22 (2).
Leto II.
Izhaia vsak teden. Mesečna naročnina za akademike Din 4.—, za vse druge Din 5.—. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana,
Wolfova III/I. — Ček. račun Ljubljana 16.465.
s: '5 -,
; S <•
iNj. Vel. kralj Peter II.
Ljubljana, 1. decembra 1934.
šestnajst let poteku danes, odkar je bil dovršen veliki zgodovinski alit našega osvo-bojenja, v katerem so se uresničila stoletna prizadevanja in težnje Jugoslovanov po skupni, močni in neodvisni državni organizaciji. Ta akt je pomenil mogočno zmago mladih narodov, svežih in zdravih v svojem bistvu, nad gnilim sistemom, ki je v svoji politični pohoti imel vlado nad Jugoslovani za svojo domeno.
Šestnajst let je poteklo od takrat in vsako leto nam je spomin na tisti zgodovinski trenutek svet in velik opomin: ustvarili smo si svobodno državo Jugoslavijo, katere zdrav na-, predek in rast terja od vsakogar vse razpoložljive energije. Delo je vir sreče in blagostanja in to velja tudi za srečo in blagostanje naše .države. Bogati smo sami dovolj, potrebujemo iskrenih in požrtvovalnih delavcev na vseh mestih. Mi, ki smo mladi, se pripravljamo za ta mesta. Odgovornost, ki bo ležala na nas, bo velika in treba je že sedaj delati in se truditi, da ji bomo kos.
Letošnji J. december praznujemo brez njega, ki nas je zedinil. Aleksandra I. ni več med nami. Padel je kot žrtev ostankov prav tistega gnilega sistema, ki se še danes ni mogel sprijazniti s 1. decembrom 1918, ko ga je zgodovinska nujnost, podprta z vehementnim naskokom svežih, po svobodi hrepenečih sil, strla. Toda kralj Aleksander ni padel zastonj. Njegovi smrti ni sledil razpad Jugoslavije, ampak ena sama strašna volja vseh Jugoslovanov, ohraniti za vsako ceno oporoko, ki jo je zapustil pokojni kralj. Vedrih in jasnih čel, toda s stisnjenimi pestmi gleda na današnji dan narod v bodoče dni in z zaupanjem polaga obljubo zvestobe v roke svojega novega kralja Petra II.
Nadaljujemo boj za univerzitetno knjižnico
Vest o sprejetju kreditov za zidavo univerzitetne knjižnice v predlog drž. proračuna zaključuje enoletno naporno, često brezupno, toda žilavo in trdovratno borbo slovenskih akademikov za dograditev univerze in rast slovenske kuliurne sile. V začetku popolnoma sami smo znali vkleniti v svojo vršilo, kar je pri nas dobrega, in ustvariti nek kulturni program, ki je izvedljiv tudi v prilikah, v katerih danes živimo. Marsikatera pot je bila težka in tirjala premisleka; odprli smo si vrata v mnoge, mlademu človeku sicer skrite predele javnega življenja, dosti videli in se innogo naučili. Marsikdo je šele ob konkretnem delu in slučajih izpregledal. — Ko se bo začelo z zidavo, nas bodo čakale nove, velike naloge. Prvi uspeh skupnega nastopa vseh slovenskih akademikov mora biti vir novih sil.
Uspeh preteklih dni je prišel za marsikoga na univerzi iznenada. Toda delo akcije za univerzitetno knjižnico od spomladanskega izrednega občnega zbora ni ves čas do zadnjih dni niti najmanj ponehalo. Takrat smo doživeli neuspeh v drž. prora-čunu in pri fideikomisih. Iskali smo novih poti. Zagotovili prva in najnujnejša denarna sredstva za pričetek takojšnje zidave, ki se pa proti naši volji ni pričela; poiskali načina, da smo dovolj dobro informirali javnost o poteku neuspele borbe za kredite do izrednega občne zbora; stalno vzdržavali zanimanje za vprašanje univ. biblioteke. Med najuspelejše poskuse v borbi za knjižnico spada delo za veliko spomenico, katero je podpisalo nad 70 najvažnejših društev iz vsega slovenskega ozemlja in njim na čelu oba slovenska škofa in župani Ljubljane, Maribora in Celja, katero je ga. dvorna dama dr. Tavčarjeva izročila dne 20. sept. 1934 na Bledu Nj. Vel. kralju Aleksandru. Ko je Nj. Vel. kralj pregledal tudi vse obširno gradivo o knjižnici (načrte, spomenice, fotografije iz mizerije v licejski knjižnici itd.) in se prepričal o nevzdrž-aosti stanja, je zagotovil ge. dvorni dami dr. Tavčarjevi, da se bo zavzel za gradnjo univerzitetne knjižnice. Uverjeni smo, da bosta Nar. skupščina in njen finančni odbor respeldirala poslednjo voljo pokojnega kralja in odobrila kredite za knjižnico. Ge. dvorni dami pa izražamo akademiki posebno zahvalo za njeno plemenito posredovanje.
V Beogradu pa je vodil akcijo g. minister dr. Fran Novak, podpiran od g. prorektorja dr. Slaviča, ki se je še vedno z nezmanjšano požrtvovalnostjo trudil za dosego kreditov. Novi rektor g. dr. Fran Ramovš je stavil za novi drž. proračun znova predlog za zidavo univ. knjižnice in g. min. dr. Novaku se je v zadnjih dneh resnično posrečilo pridobiti ministra prosvete g. dr. Šumenkoviča in predvsem ministra financ g. dr. Djordjeviča, da je vlada stavila v finančni zakon in novi drž. proračun predlog za zidavo in anuitete.
8- min- dr. Novaka je izzval kot v javnosti tudi v akademskih krogih splošno odobravanje in priznanje.
Akademska akcija za univerzitetno knjižnico bo imela v decembru svoj občni zbor, na katerega opozarjamo že danes vse slušatelje naše univerze. Občni zbor ima namen podati podrobno sliko dela izza zadn ega, t. j. izrednega občnega zbora in zbrati v širokem odboru vse mlade sile, ki imajo resen namen koristiti nadaljnjemu delu za bodočo Univerzitetno knjižnico.
Za reprezentančno organizacijo
Na občnem zboru Društva slušateljev ju-ridične fakultete preteklo soboto je biil ponovno sprejet predlog, ki nalaga novoizvoljenemu odboru, da skupno z drugimi fakultetnimi strokovnimi društvi začne uspešno akcijo za ustanovitev reprezentančne organizacije slušateljev Aleksandrove univerze.
Vprašanje reprezentance je že dve leti najbolj pereča zadeva našega stanovskega življenja. Že dve leti občutno pogrešamo organizacijo, ki bi vodila brezkompromisno borbo za vse stanovske zahteve in potrebe slovenskega študenta. Koliko je biilo v teli dveh letih zaradi tega zamujenega, je znano. Vsi udarci, ki so prišli nad nas, so nas našli nepripravljene in razkosane; med društvenimi sestanki pa, na katerih se je največ teoretiziralo, zelo malo sklenilo in še manj doseglo, pa niso niti v malenkostnem nadomestili reprezentančne organizacije.
Naloge, ki čakajo bodočo reprezentanč-
no organizacijo, so povsem jasne: reprezentanca mora biti najvišji stanovski forum slu-šateljstva naše univerze, ki nastopa povsod in vselej kot zastopnik vseh študentov. V tej funkciji je njena naloga, da se pogumno bori za vse stanovske in socialno-gospodar-ske potrebe in zahteve ljudi, ki jih predstavlja. Šolnine, vpisnine in takse so prvi členi v verigi teh zahtev in potreb, od katerih pa se znova in znova porajajo nove. Socialni in gospodarski položaj našega študenta je res prekaren. Ali bi se pri nas ne dalo ustanoviti osrednje akademske menze, kakor bodo to storili v Belgradu? Brez dvoma bi naši profesorji zbrali vsaj polovico tiste vsote, ki so jo zbrali belgrajski profesorji, za akademsko menzo in tako dali ostali javnosti dober zgled. Reprezentančna organizacija, ki bi obsegala aparat delavolj-nih in sposobnih ljudi, bi tako menzo prav lahko udejstvila. Zgled z univerzitetno knjižnico uči, da je denar še na svetu, samo
Debata v Ženevi
V teh dneh se bo vršila prva debata o jugoslovanski spomenici pred svetom Zveze narodov. Svet Zveze narodov bo najprej na tajni seji in nato v četrtek zvečer ali v petek javno razpravljal o spomenici in o proceduri, ki se naj razvije. Madjarska pripravlja baje tudi svojo spomenico. Vsebina te še ni znana, dasi se ji je pred časom še tako mudilo. Zato je itehnično nemogoče, da bi moglo tajništvo pripraviti vse potrebno in bo zato podrobna debata šele meseca januarja. Gotovo je, da se bo nato ob vsem tem razvilo še nešteto intrig, vendar pa nam mora biti jasno, da se v teh intrigah ne sme potopiti dvoje: da ima jugoslovanska vlada pravico do zadoščenja in da ji mora to zadoščenje biti tudi dano in da drugič to zadoščenje prihaja od Zveze narodov, ki se mora iz te debate rešiti le z ojačenim položajem.
Zadoščenje, ki ga zahteva jugoslovanska vlada, more izvirati le iz določil pakta Zveze narodov. Zaradi nesreče, ki je zadela Jugoslavijo, ima. njena vlada vso moralno in pravno legitimacijo, da opozori Zvezo narodov na posledice anarhije, v katero lahko zabrede vsa Evropa. Zato spomenica čisto točno navaja vse podrobnosti te anarhije, a hkrati v okviru in v skladu z določili pakta Zveze narodov zahteva sankcije, ki so v paktu samem predvidene. Izredno posrečena poteza spomenice je zato, da si Jugoslavija in njena vlada ne lasti sama pravice, da sklepa o obliki zadoščenja. Kot članica Zveze narodov s polno pravico zahteva le, da se izvršujejo vse določbe pakta Zveze narodov za vse enako. Kdor je te določbe pakta sprejel res z dobro vero in odkritosrčnostjo, lahko mirno zaupa vanje, ker mu nikdar ne bodo mogli biti krivični. V tem oziru je jugoslovanska vlada iskreno dokazala, da smatra vse določbe pakta Zveze narodov za iskrene. Ista iskrenost ji zato dovoljuje, da zahteva nepristransko izvajanje sankcij napram vsakomur, ki hoče trditi, da določila tega pakta izpolnjuje z isto iskrenostjo. Tako je vprašanje zadoščenja načelno podano in le malo je verjetno, da bi se moglo v Ženevi o item kaj mnogo debatirati.
Kar se pa tiče druge plati te jugoslovanske spomenice, pa za ta njen del ne treba-mo biti v skrbeh. V vsej zgodovini Zveze narodov se je zmeraj izkazalo, da so bili ravno majhni narodi najodločnejši in naj-vnetejši zagovorniki idej Zveze narodov. Velesile so v okviru Zveze narodov vodile često vse preveč politiko obrambe svojih lastnih interesov inv škodo malih in slabih narodov. Spomnimo se le, koliko so vredne načelne odločitve velesil, kadar gre za i.n-
priboriti si ga je treba. Zelo pereča zadeva je tudi Univerzitetni zdravstveni fond, v katerega vplačamo vsako leto nad 100.000 Din, od katerih je polovica za nas izgubljenih.
Upravičena je zaradi tega zahteva, ki je bi-ila tudi izrečena na občnem zboru juristov, da pride Univerzitetni zdravstveni fond v študentovske roke. To pa more uspešno uveljaviti le reprezentančna organizacija. — Pa je še vse polno drugih specifično aka-demsko-stanovskih zahtev, ki jih more popolnoma ali vsaj delno priboriti le močna reprezentančna organizacija.
Zaradi tega pozdravljamo v začetku omenjeni predlog z zborovanja juristov in prosimo novoizvoljeni odbor DSJF, da takoj izvrši nalogo, ki mu jo predlog nalaga. Ovir in zaprek ne bo mnogo, saj v tem, da si moramo ustvariti svojo reprezentanco, smo si vsi študentje edini.
iterese malih držav. Videli smo to že v vseh sporih otl grško-italijanskega pa do zadnjega v Južni Ameriki. Dočim se je lahko vsakdo upravičeno umaknil z negodovanjem pred razsodbo velesil, tega vendarle ni mogel storiti pred Zvezo narodov. Če se je kdo odvrnil od Zveze narodov, je s tem škodoval le sebi, nikakor pa ne Zvezi narodov. Če se pa sedaj s tako spontanostjo J ugosla-vija in njena vlada obračata do Zveze narodov, dokazuje to samo, da je s tem jugoslovanska vlada dala ideologiji Zveze narodov najmočnejši povdarek. Ta opora najvišji mednarodni pravni ustanovi bo mogla streti odpor vseh intrig in hkrati z zmago nad temi intrigami bo tudi z zmago jugoslovanskega zaupanja v Zvezo narodov zma-
Zanimanje za občne zbore Društva slušateljev juridične fakultete raste; sobotnega
se je udeležilo več juristov kot kdajkoli _
čez 250, saj je po novih pravilih edini občni zbor v letu. Ob otvoritvi je predsednik tov. Erjavec povdaril, da se vrši letošnji občni zbor po dveh letih zopet na univerzitetnih tleh	Poročila
odbornikov so vsa pokazala vestno delovanje odbora, zlasti so se potrudili blagajnik, referent za skripta in knjižničar. K debati o odborniških poročilih so se oglasili tov. Ravnihar, Pavlič in Kos. Tov. Ravnihar je pokazal neaktivnost odbora v vprašanju izpitov, za katere se sedaj ravno izdeluje nova uredba. DSJF naj skupno z beograjskimi in zagrebškimi študenti uveljavi interese študentov po svobodnem izpitnem redu in svobodnem štetju semestrov. Nujnost predloga je odbor sprejel. Tov. Pavlič in Kos sta odborovo delovanje, ostreje grajala, češ da ni pokazal nobenega delovanja v vseh važnih študentovskih vprašanjih. Odbor ni pokrenil, — kot naj bi po sklepu prejšnjega občnega zbora moral, široke akcije proti šolninam, proti novi univerzitetni uredbi in akcije za spopolnitev univerzitetnih institutov. Predsednik je zavrniti predvsem očitek glede šolnin (odbor je odposlal resolucijo) in glede protesta proti novi univerzitetni uredbi (sestanka akademikov rektorat ni dovolil). Na predlog revizorjev se je odboru podelilo razrešnico brez graje.
Uspehi Akademskega radio-kiuba
Lansko leto se je organiziral v okrilju Akademskega kluba elektrotehnikov kot njegov odsek Akademski radio-klub, ki zaznamuje po enem letu življenja ilepe uspehe. Nadel si je hvaležno nalogo pri nas pospeševati radio-amaterstvo, za kar bi smel pričakovati podpore predvsem pri onih krogih, ki so na širjenju našega amaterstva direktno zainteresirani. Čudno, da tega ni mogel doseči. Vendar pa šteje kljub 'temu1 nekaj prav lepih uspehov.
Predvsem je omeniti revijo »Radiateh-nik«, katere prve tri številke so že izšle. »Radiotehnik« je resna strokovna radioamaterska revija, ki so jo s simpatijami sprejeli nele naši slovenski amaterji, ampak tudi hrvatski in srbski tovariši. Pošilja se že celo prav do južne meje naše državo. S simpatijami jo je sprejo] tudi »Beograjski radioklub«, ki jo bo razstavil na amate rski razstavi, katero pravkar pripravlja.
Če bodo uspela pogajanja glede organizacije Zveze jugoslovanskih radioamaterjev, pripušča Beograjski radio-klub načel-
gala tudi ideja Zveze narodov kot zaščitni-ce samostojnosti in enakopravnosti vseh njenih članic.
^la vzporednost moralnih interesov, ki se tako skladno krijejo z interesi mednarodne pravice, je najsijajnejša oznaka modernega ustvarjanja sodobne diplomacije. Vkljub najtežjim udarcem usode se lahko mlada država mirno, a samozavestno dviguje do desinteresiranja obrambe one mednarodne vzajemnosti, ki je bila do nedavna se ideal nekaterih zapadnih velesil, a so jo pod težo dogodkov skoraj da že opustile. Zato 'ahko mirno zremo na potek ženevske debate. To delo ne more sloneti na presenečenjih in nepopolnostih. Zato bodimo prepričani, da bo zadoščenje Jugoslaviji popolno in da se bo Zveza narodov iz >te debate rešila ojačena.
Ruda JuTČec.
Po prečitanju novih pravil, ki med drugim določajo tajno glasovanje, sestavo odbora po proporcu in vsak drugi mesec članske sestanke, so se vrši/le — prvič letos — tajne volitve. Vložene so bile štiri liste, nosilci so bili tov. Savelli, Artnak, Ravnihar in Pavlič. Med štetjem glasov je občni zbor sprejel vse samostojne predloge; predloga tov. Ravniharja, da novi odbor 1. znova po-krene skupno z drugimi strokovnimi društvi ustanovitev reprezentance in 2. vloži na kr. banski upravi prošnjo zn dodelitev brezplačnih mest na Golniku akademikom, ker Univerzitetni zdravstveni fond ne more več plačevati tamkajšnjega zdravljenja. Tov. Kos je s svojimi predlogi podal zamisel vse bolj intenzivnega društvenega dela kot je
bilo (lococlunjc; društvo n«ij bi v-Nik IlieSCC
prirejalo sestanke s predavanji, posebna komisija pa naj udejstvi socijaluo političen seminar. Predlogi tov. Pavliča so se nanašali predvsem na reorganizacijo Univerzitetnega zdravstvenega fonda, ki naj bi prešel povsem v dijaške roke.
Rezultat volitev je bil: lista tov. Artna-ka 98, tov. Savellija 04, tov. Pavliča 38 in tov. Ravniharja 23 glasov. Za predsednika je bil izvoljen tov. Artnak, v odbor pa tov. Savelli Julij, Polič Zoran, Uršič Andrej, Guštin Ivan, Planin Branko in Pavlič Stane. Ob (>. je novo izvoljeni predsednik zaključil občni zbor.
no, da postane Radiotehnik« zvezino službeno glasilo. Revijo vsem radioamaterjem toplo priporočamo.
Druga skrb Akademskega radio-kluba pa je organizacija lastnega laboratorija. To vprašanje je zlasti pereče, zahteva pa mnogo gmotnih sredstev, česar pa ARK ne premore. Načrt mu bo mogoče izvesti torej Je ob sodelovanju naše javnosti, če bo imela kaj razumevanja za težnje akademikov ra-dio-amaterjev.
Zadnji številki smo priložili položnice in prosili vse, da se na »Akademski glas« na-roče, ter nam pošljejo odgovarjajočo naročnino; v prilogi smo obrazložili potrebnost centralnega akademskega glasila — in prepričani smo, da so nas vsi cenj. prejemniki lista razumeli v našem stremljenju. — Vse tiste, ki nam zadnje številke »Akademskega glasa« niso vrnili, ter s tem pristali na to, da postanejo naši naročniki, prosimo, da nam nemudoma nakažejo naročnino, ki je za akademike mesečno 4, za vse ostale 5 Din. polletna Din 25, letna Din 50. Za naklonjenost se Vam toplo zahvaljujejom.
»Akademski glas«.
Občni ibor juristov
It	U	N	,1
TRI
Nepoboljšljivi
O občnem zboru Društva slušateljev ju-ridične fakultete je smatralo za potrebno poročati tudi ljubljansko »Jutro« v številki od 25. novembra t. 1. Za naslov je izbralo »Lepa nacionalna zmaga na univerzi« in navaja v poročilu, da so bile vložene štiri liste, in sicer »jugoslovensko-nacionalna«, »klerikalna«, »lista levičarskega bloka« in »lista neopredeljenih«, od katerih so dobile po vrsti 98, 94, 38 in 23 glasov. Nimamo nič proti temu, da »Jutro« poroča o občnih zborih akademskih društev, saj kot kronist je to celo dolžan storiti. Toda odločno moramo protestirati proti načinu pisanja in proti otipljivemu namenu, ki izzveni iz poročila. Kako si upa »Jutro« samo gotovo skupino imenovati državotvorno in nacionalno! Kako si drzne dalje imenovati druge skupine »klerikalno«, »levičarsko« in »neopredeljeno« aili bolje rečeno anacijonalne in protidržavne, kar povsem jasno izzveni iz poročila! Zakaj sploh piše o »nacionalni zmagi«, saj so »anacionalne liste« skupno dobile 57 glasov več kakor »jugoslovensko-nacionalna lista«?
Poravnajte naročnino!
Kaj je s Knafljevo ustanovo
Vprašanje merodajnim.
Prejeli smo:
Cenjeno uredništvo! Slišal sem, da boste tudi letos izdajali »Akademski glas« in vam zato pošiljam nekaj vrstic, če se vam jih bo zdelo vredno objaviti. Čeprav bi imel nekaj kritičnih besed za preteklo leto, hočem vendar to storiti ob kaki drugi priliki. Danes bi hotel le zastaviti neko vprašanje merodajnim krogom.
Priznati moramo, da se je »Akademski glas« do sedaj vedno boril za interese aka-demstva. Odlično je vršil svojo vlogo v boju za univerzitetno knjižnico, odločno se zavzel za gmotno slabše situirane visokošol-ce in visokošolke, od katerih so bile zlasti slednje brez vsake organizirane javne pomoči, in še mnogo podobnega. Nečesa pa vendarle ne razumem in se zato obračam na vas in preko vas na merodajna mesta. V preteklem letu ste sprožili vprašanje že pozabljene Knafljeve ustanove, ki je bila namenjena slovenskemu študentu in se je podeljevala nekje na Dunaju1. V današnjih, za slovenskega študenta tako kritičnih razmerah, bi bilo pričakovati, da ne bomo pustili tega vprašanja mimo kot malo važno dnevno vest z ulice, ampak da bomo storili vse, da pridobimo ustanovo zopet sebi.
Če bi podobna ustanova zgrešila svoj na-
Vssm gg. akademikom
Moderna menza »Nova kuhinja«, Aleksandrova cesta 5/L, nudi gg. akademikom izborno, tečno hrano po izbiri jedilnega lista. Kompletno kosilo stane Din 10 in 8.50. Večerja Din 6.—. Pri kosilu in večerji vedno močnata jed oz. kompot. Kruha po vol ji. Večerja 'tudi ob nedeljah. Prepričajte se o izdatnosti in kvaliteti, hrane.
men pri nas, bi bili mi sami upravičeni zadevo razčistiti, stvar pa se je dogodila v tujini in so zato poklicani drugi krogi, da rešijo košček kruha, podarjenega naj bedne j-šemu slovenskemu študentu.
Glede na ta dejstva, naj mi cenjeno uredništvo dovoli naslednja vprašanja: Kdo je upravičen in morailno dolžan zadevo rešiti? Ali je bil sploh storjen korak glede te zadeve in kakšen uspeh je bil dosežen? Ali se misli storiti kaj v bodoče, če se do danes še ni ničesar storilo?	Ing. I. P.
?!?
Od znanega ljubljanskega odvetnika smo te dni prejeli pismo, iz katerega citiramo nekaj značilnih odstavkov:
» ... moram priznavati, da je imel list (»Akademski glas«) marsikaj dobrega, v prvi vrsti pomen za akademike same. Ne morem pa ugotoviti kako posebno umstve-
ŠTUDENT
AKADEMSKE DEMONSTRACIJE V ČEŠKOSLOVAŠKI, AVSTRIJI, MADŽARSKI IN NEMČIJI.
l,)a bi dali izraza zahtevi po izročitvi univerzitetnih insignij, ki jih je čuvala nemška univerza v Pragi, so priredili češki študentje v soboto 24. t. m. po mestu demonstracije in skušali napasti nemške trgovine, kar pa je policija preprečila. Nemiri so se ponavljali tudi v nedeljo, ponedeljek in torek in še vedno prinašajo češki in avstrijski listi poročila o novih poizkusih nemirov. Demonstracije so vzbudile v vrstah akademikov na nemški univerzi močno reakcijo. Po posredovanju prosvetnega ministrstva je rektor nemške univerze službeno predal in-signije ministrstvu samemu, ki vodi preiskavo.
Ko so prišle vesti o praških nemirih na Dunaj in v Budimpešto, so našle odmeva v demonstracijah proti Čehoslovaški. Prav tako poroča jo inozemski listi o sličnih nemirih na nemških vseučiliščih.
Zdi se nam, da skušajo Avstrija in Madžarska na eni in Nemčija na drugi strani iz zadeve umetno ustvariti mednarodni problem, ki naj bi škodil prestižu češkoslovaške republike.
V tako kritičnem trenutku mednarodne politične zapletenosti (političnega boja revizionističnega mednarodnega bloka proti antirevizijonističnemu) je pač razumljivo, da pride prav vsaka malenkost, ki bi utegnila prinesti khj političnih koristi.
ŠVICARSKI AKADEMIK -PRAKTIČEN SOCIJALIST
Dr. Rilm poroča v dunajskem »Der Študent im Ausland« o požrtvovalni socijalni praktični pomoči, ki jo je organiziral švicarski študent v korist svojemu narodu. Namen te organizacije je, kakor pravi dr. Ri-ha: »švicarskemu planinskemu ljudstvu, ki se mora tako 'trdo boriti za obstanek, prinašati praktično pomoč. Po plazovih zasute travnike in polja hočejo spreminjati zopet v rodovitna, zamočvirjene pašnike osuševati, graditi boljše poti in pomagati pri povodnjih in požarih.«
Pri takih poročilih se človek nehote spomni naših socijalistov-teorctikov.
PROFESORJI PADAJO
Nemški fašizem, ki je 'tako brezobzirno posegel s svojo železno roko v samotvorni svet domačih filozofov in pisateljev, se ni ustavil niti pred pragom svobodnih univerzitetnih tal, kamor v kulturnih državah ne bi smel segati vpliv dnevne politike. Flitler
no gibanje mladine. Gotovo mi je na srcu univerza in zanimam se tudi za univerzitetno knjižnico. Ne uvidim pa poti, da bi akcija za eno atli drugo od moje strani kaj zalegla. Je velika pridobitev, da imamo univerzo, če že z drugega stališča ne, da nam producira domače uradništvo ter je tudi ekonomičnega pomena. Pri tem pa obžalujemo, da ljubljanska univerza ne more nuditi dijakom onega gradiva in poleta, ki mora prihajati od visoke Šole. Vse je sestavljeno v naglici in za prvo silo in bo pač trajalo še dolgo, da se povzpnemo nekoliko višje. Glavno hibo naše univerze bi označiti s citatom: »Littera occidit, spiritus vi-vificat«. Po knjigah bi naša univerza kolikor toliko zadoščala, duha pa vidim premalo ...«
Tako sodi o naši univerzi in njenem slu-šateljstvu ugleden ljubljanski odvetnik. K njegovemu mnenju skoraj ni drugega dostaviti kakor to, naj si tudi o njem vsak od nas ustvari svojo sodbo.
PO SVETU
hoče podrediti svojim političnim aspiracijam celo znanost, ki je po svojem bistvu mednarodna. Vsak odpor proti težnji zlomi s silo. Tako poročajo avstrijski listi, da se je nepregledni vrsti žrtvovanih znanstvenih moči pridružil dr. Karl Barth, redni profesor evangeljske teologije v Bonnu. Znan je dobro tudi v mednarodnem svetu. Režim ga je onemogočiti, ker ni idejno pristal na »nacij onaliziran je« protestantizma.
Znano je, da Nemčija vedno bolj izgublja kvalificirane kulturne delavce, na mesto katerih stopajo obskurni ljudje, ki so zgolj politični priganjači.
MEDNARODNI UNIVERZITETNI TEČAJ V GDYNIJI
Od 15. julija do 1. avgusta t. 1. se je vršil v Gdyniji mednarodni univerzitetni tečaj, že tretji te vrste. Na programu so bile teme iz: splošnih ekonomskih problemov, problemov javnega in mednarodnega prava, socijalnega zavarovanja, pomorskega prava (obramba poljske morske obale), itd. Na tečaju sta sodelovala tudi jugoslovanska profesorja dr. Aleksander Jovanovič iz Beograda in dr. Franjo Ilešič iz Zagreba, drugi pa v institutu za civilizacijo slovanskih narodov o geografiji in narodnostih v Jugoslaviji, njeni zgodovini in literaturi. Če pomislimo, da so naši kulturni stiki s Poljsko res silno slabotni, bomo lahko uvideli velik pomen takih in sličnih zbliževal-nili korakov.
Po univerzi
Slovesna otvoritev »Doma visokošolk« je bila danes, 1. decembra. Poročilo objavimo v prihodnji številki.
Odbor Društva slušateljev juridične fakultete, izvoljen na občnem zboru 24. nov. 1934, se je sestavil takole: predsednik Art-nak France, podpredsednik Savelli Julij, tajnik Poljč Zoran, blagajnik Uršič Andrej, knjižničar Pavlič Stane, gospodar Guštin Ivan, referent za skripta: Planinc Branko.
Epilog občnega zbora juristov pred univerzitetnim sodiščem? Občni zbor juristov je vsakokrat zadeva, ki razburi vse duhove. Na uradnih deskah nekaterih akademskih društev se je pretekle dni razvil nekak tihi dvoboj, ki so ga otvorili izrezki iz nedeljskega »Jutra« s poročilom o občnem zboru. Potem pa se je našel nekdo, po zatrdilu očividca zelo znana oseba, ki je pod ta izrezek napisal nekaj žaljivih in skrajno neokusnih psovk, kakršne med akademstvom ne bi smele imeti mesta. Oseba, ki je to na-
Stran 4. — ........
pisala, je znana in se bo morala zaradi tega najbrž zagovarjati pred univerzitetnim sodiščem.
Klub neodvisnih akademikov »Mladi Triglav« je izdal ob svoji ustanovitvi poslanico, v kateri opredeljuje odnos svojih članov kot neodvisnih slovenskih intelektualcev do naroda in današnje družbe. Poslanica navaja, da bo vsebina dela klubovih članov spoznavanje položaja slovenskega naroda in prizadevanje za zboljšanje njegovih življenjskih razmer.
Kakor čujemo, namerava rektorat Aleksandrove univerze kupiti vsak mesec 20 kart za hrano v Domu visokošolk, ki jih bo razdelil med najpotrebnejše študentke.
Kulturnih društev, v katerih so organi-* zirani slušatelji ljubljanske univerze, je 8, in sicer po abecednem redu: Jug. kat. akad. društvo Danica, Jug. nacionalistični akad. klub Edinstvo, Jug. napr. akad. društvo Jadran, Klub neodvisnih akademikov Mladi Trighiv, Klub jug. akad. iz Trsta, Gorice in Istre, Akad, agrarni klub Njiva, Društvo akademičark Savica in Jug. kat. akad. društvo Zarja. Dve kulturni društvi sta bili v v preteklem letu razpuščeni, in sicer kršč. ■soc. akad. klub Borba ter Jug. akad. društvo Triglav. Slednje se letos snuje nanovo in deluje že pripravljalni odbor. V omenjenih društvih je včlanjenih okroglo 1000 študentov.
Na debatni večer AKE! V letošnjem letu so se tradicijonalni debatni večeri v AKE (Akad. klubu elektrotehnikov) nekoliko zavlekli in bo prvi v sredo, 5. dec. ob 8. zvečer v predavalnici elektroinstituta. Predava univ. asistent A. Peterlin o »Elektronski teoriji kovin in supraprovodnosti«. Tema bo zanimala elektrotehnike, kemike, matematike in teoretične fizike. Vsi, ki jih zanima problem, vabljeni.
Akademski družabni klub naznanja, da
bo otvoritvena plesna vaja v torek, 4. dec. ob 20. v veliki dvorani hotela »Union«.
Tovariši(ce)! Važno! V trgovini Tanko pod Trančo pri Čevljarskem mostu je razprodaja vsakovrstnega blaga (rokavic, nogavic, perila, klobukov, čepic, palic itd.). Kdor si misli nabaviti kake predmete, naj gre v lastnem interesu v omenjeno trgovino, kjer kupi za ceno, ki je pod polovico cene v drugih trgovinah!
KINO KODELJEVO. TEL. 31-62.
V soboto, 1. dec. ob 20., v nedeljo ob 17. in 20. ter v ponedeljek ob 20. dvojni spored: Noč v Benetkah (Tino Patiera) in Moderni Robinzon (Douglas Fairbanks).
6. — 8. decembra češka premijera Zlata Katarina, Antonija Nedošinska.
KINO SOKOL, ŠIŠKA.
Od 2.—6. dec.: Paganini (Svetislav Petrovič)). Premiera.
Od 8.—10. dec.: Pustolovščine Buriana. Češka premiera.
Ob delavnikih ob 7. in 9. uri. Ob nedeljah in praznikih ob 3., 5., 7. in 9. uri.
Cvetličarna „SPLIT“
sprejema vsa naročila vsakovrstnih šopkov, žalnih in jubilejnih vencev ter vsa v to stroko spadajoča dela.
Ivanka Benedik, Ljubljana
Frančiškanska ul. 8 — nasproti kopališča »Slon« Društva imajo popust!
Za cenjeni obisk se priporoča
Povečanje prihrankov
Vam omogočimo kljub težkim časom
Ničesar drugega Vam ni treba napraviti kot, da od svoje plače, oziroma dohodkov odločite, četudi najmanjši, a zato stalni znesek za svojo bodočnost.
Samo načrtno varčevanje Vam pri sedanjih pičlih dohodkih zagotovi, da dosežete načrt, cilj, za katerega je potreben denar za izlet, tečaj, šolanje, zidavo, gospodarsko osamosvojitev, preskrbo za starost, bolezen ter doto itd.
Ta denar se Vam Obrestuje po izredno ugodni obrestni meri ter samo ob sebi umevno tudi redno izplačuje.
Na ta način spravite svoj prihranek varno, plodonosno, vsak čas razpoložljivo. Blagovolite se obrniti le pismeno ali osebno na
Hranilnico Dravske banovine
Ljubljana	Celje	Maribor
KONGRESNI TRG
Knjigarna - znanstvena in leposlovna literatura.
Tehnične in pisarniške
potrebščine - risalna orodji, kotomeri, logaritmična računala, prizmatična ravnila, risalni papir, nalivna peresa.
V naši založbi je izšla dr. ing. M. Kasala Gradjevinska mehanika u teoriji i praksi
(1. knjiga: Statički i odredjeni sistemi)
(II. knjiga: Statički odredjeni rešetkasti
sistemi i opšta teoriia statički neod-redjenih sistema.)
Gospodom akademikom
priporočamo krasno in veliko izbiro najnovejših zimskih športnih srajc, fine modne in bele srajce, spodnje hlače, pletenine;, trikotažo, najmodernejše desene v kravatah, žepne robce i. t. d. p o jako znižanih cenah.
F. L GORIČAR, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 29
ZA ŠPORT: trpežno blago v nainovej-ših vzorcih za ženska in moška oblačila. ZA PROMENADO: krasno temno modno blago v različnih kvalitetah in najnovejših barvah za dame in gospode.
ZELO UGODNE CENE le pri
LENASI & GERKMAN
L3UBLJANA
Gospodom akademikom nudim za nizko ceno Din 10*— dnevno tečno kosilo in večerjoI
Vsako opoldne po izbiri kompot ali močnata jed.
Se priporoča
A. Kreč, Kongresni trg 3/1
nasproti slaščičarne Pelicon
IM©jS[§>©DjjS©0
FmJ ©e m @jj Se „ ra ms e Del g e „
so slaščice iz slaščičarne
DOLI OSO AR.
Akademikom se priporoča slaščičarna Dolinar, Pred Škofijo.
Akademiki! Za Miklavža in Božič
Vam nudi po globoko znižani ceni:
Čevlje damske, moške, športne, goj-zerje, smučarje, sneške, galoše, copate i. t. d.
Krasna izbira damskih torbic, aktovk, nahrbtnikov.
DETELA BOGDAN, uubuana
Sv. Petra 25, „JADRAN“ hotel Balkan.
Kupujte samo domače blago!
UGODEN NAKUP pletenin in trikotaže
v prvovrstnih kakovostih in po zelo solidnih cenah nudi
F. KOS, Židovska ulica 5.
Gg. akademikom
se priporočam za vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela
A. Janežič, knjigoveznica
Ljubljana, Gregorčičeva ul. št. 5
Izdaja konzorcij, predstavnik Zupan France.
Urejuje Jože Cencič. — Uprava: Ecker Burghard. Tisku'tiskarna »Slovenija«, predstavnik Albert Kolman. Vsi v Ljubljani.