Leto 1899.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dne 11. aprila 1899.
Vsebina: (Št. 65—88). 05. Ukaz o uredbi poslovnega časa v davčnih uradih in finančnih blagajnicah na Dunaju. — 66. Dopustilnica za lokalno železnico od Lambacha v Haag.
65.
Ukaz finančnega ministra z dne 23. marca 1899. 1.
o uredbi poslovnega časa v davčnih uradih in finančnih blagajnicah na Dunaju.
V poraznimi s c. kr. pravosodnim ministrstvom se določa glede poslovnega časa c. kr. davčnih uradov, potem dunajskih finančnih hhigajnic nastopno:
Opravilne ure davčnih uradov naj navadno ob delavnikih obsegajo čas od 8 do 12. ure predpoldne, potem od 2. do 6. ure popoldne in ob praznikih čas od 8. do 12. ure predpoldne. Samo v slučajih najnujnejšo potrebe se sme odstopiti od tega pravila.
Upravljanje blagajnice teh uradov pa se konča ob delavnikih ob 5. uri popoldne, oh praznikih oh '/■> 12. uri predpoldne in zadnjega delavnega dne v vsakem mesecu ob 12. uri opoldne.
Za liste davčne urade, v katerih je z ozirom na poslovni čas sodnij, ki so v njihovem uradnem sedežu, ali z drugih vzrokov potrebno, da se odstopi od pravila, ustanovi opravilne ure in pa ure za upravljanje blagajnice posebno finančno deželno oblastvo v poraznimi s predsedništvom više deželne
sodnije oziraje se na obstoječe razmere. Vsako tako razvrstitev opravila in pa vsako nje izpremembo je, naznanivši dan, s katerim stopi v veljavo, v davčnem uradu samem in pa tudi v vseh občinah dotič-nega davčnouradnega okraja z javnimi lepaki pravočasno razglasiti in v uradnih listih oznaniti.
Na božični dan (25. decembra) in ob nedeljah se ne opravljajo nikaki blagajnični uradni posli, izvzemši izplačilo plač, dospelih morda na tak dan, aktivitetnih in pokojninskih užitkov, in ti uradi ostanejo ob imenovanih dneh navadno zaprti. Vendar se pridržuje finančnim deželnim oblastvom, z odobrilom finančnega ministrstva po potrebi de-lovito omejiti ta nedeljski počitek. V .posebno nujnih okolnostih ima tudi politično,oblastvo, nadrejeno davčnemu uradu, pravico, v posameznem slučaju izjemoma ustaviti nedeljski počitek tega urada.
Ako je kakemu davčnemu uradu naložena tudi oskrba carinskih poslov, veljajo zanj gledé nedeljskega počitka za carinske urade izdane naredbe.
Spredaj stoječa določila veljajo enako za finančne blagajnice na Dunaju.
Ta ukaz slopi v veljavo 30. dan po tem, ko se razglasi v državnem zakoniku.
Kaizl s. r.
36
(.SlOT6UiM«h.)
06.
Dopustilnica z dne 5. aprila 1899. 1.
za lokalno železnico od Lambacha v Haag.
Na podstavi Najvišega pooblastila dodeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi Njegovi Milosti, Celestinu Baumgartner-ju, opatu v Lambachu, v družbi z Alojzijem Quirchtmayer-jem, županom in hišnim posestnikom, dr-jem Adolfom Mösenba-cher-jem, odvetnikom, in Jurijem Friedl-om, zasebnikom, zadnji trije v Haagu (na Gorenje Avstrijskem), po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) in z dne 21. decembra 1898. 1. (drž. zak. št. 233) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo napraviti kot lokalno železnico s pravilnim tirom od postaje Lambach na progi Dunaj—Salcburg c. kr. državnih železnic čez Bachmanning in Ober-Gmain v Haag.
§• 1.
Za železnico, katera je predmet te dopustilnico, uživajo koncesijonarji v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. I. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§• 2.
Za dopuščeno železnico dodeljuje država za dobo od časa, ko se začne obrat, do preteka 76. leta dopustilnega trajanja poroštvo letnega čistega donosa v največem znesku 23.400 gl. a. v. za zavarovanje štiriodstotnega obrestovanja in razdolžne kvote prednostnega zajma v nominalnem znesku največ 550.000 gl. a. v., katerega bo vzprejeti zastran nabave novcev in razdolžiti v zgoranjem času, in to tako, da dopolni primanjkljaj državna uprava, če bi letni donos ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo.
§. 3.
Od letnega, po §. 2. s poroštvom zagotovljenega Čistega donosa je v odplačilo prednostnega zajma, ki se vzprejme, porabiti tisti znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črtežu, katerega odobri ona in po katerem se mora razdolžiti vsa napravna glavnica (§. 11) v času, dokler ho trajalo dopustilo.
§. 4.
Doplačilo prevzetega poroštva mora država opraviti zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potem, ko je bil la račun pregledan.
Erar bo pak za pogojeno obrestovanje in za počrtežno razdolžbo zajma opravljal ob dogovorjenih rokovih dospelosti po meri potrebščine, izpravljene na podstavi proračuna o donosu, toda pridrževaje si obračun na podstavi letnega računa, delna plačila tudi poprej, ako vložijo koncesijonarji dotično prošnjo o pravem času, preden izteče rok.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti zadnji čas tri mesece po preteku obratnega leta, da so bila predplačila odmerjena previsoko, morajo koncesijonarji precej vrniti dobljeni presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora zahtevati od države zadnji čas v letu dni po preteku dotiČnega obratnega leta, ker bi sicer nehala pravica do njega.
§. 5.
Z zneskom, ki ga ho plačevala državna uprava vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako kakor s predplačilom, ki daje obresti po štiri od sto.
Kadar preseže čisti donos železnice zagotovljeno letno vsoto, tedaj se bo moral dotični prebitek precej odpravljati na državno upravo v povračilo danega predplačila z obrestmi vred tako dolgo, dokler se to ne odplača popolnoma.
Pri tem je opravljati obresti, preden so vrnejo predplačila.
Terjavščine države iz takih predplačil ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko mine dopustilo ali ko odkupi železnico država, je opraviti iz še ostajajoče imovine podjetja.
§• 0.
Kaki stroški za beležbo efektov na domačih ali unanjih borzah, kake kuponske kolkovnine ali davki, ki jih bo morala plačevati podjetba po preteku davka prostih let, se smejo postavljati v obratni račun kot razhodek.
To isto velja tudi o upravnem prispevku, katerega bo plačevati za prednostni zajem, in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih bo opravljati finančnemu zavodu, kateri dâ posojilo.
Za državna doplačila ne bo plačevalo podjetje nikake dohodnine.
§• 7.
Gradnjo dopuščene železnice je začeti precej po dobljeni dovolitvi za njo in jo dokončati najdalje v dveh letih računeč od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas. dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo, in pa da izvrže in opremijo železnico, kakor zahteva dopustilo, morajo dati koncesijonarji zagotovilo, po-loživši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti po krivdi koncesijonarjev, se sme izreči, da je za-pala ta varščina.
§■ 8.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesionarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se dodeljuje koncesijonarjem tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§■ 9-
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, potem dopustilnih pogojev, postavljenih po ministrstvu za železnice in pa ukazil, ki jih dâ v tem oziru ministrstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž zak. št. 238) in pa obratni red za železnice z dne lü. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem zakoni in ukazi, kateri se morda dado v bodoče.
Kar se tiče oblata, se odpuščajo varnostne navedbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor in dokler se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, sosebno na njeno zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé
tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§• 10.
Gradnja dopuščene železnice se izvrši po uka-zilih, ki jih izda ministrstvo za železnice, in to pod neposrednim vodstvom in nadzorom ministrstva za železnice, oziroma službe, ki jo ono odpošlje v to.
Gradnjo in dostavke je po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, oddati pod neposredno ingerencijo vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki se zagotovijo s prevzetim osnovnih delnic, je določiti z dogovorom med državo in udeleženci, in če bi se ne mogel dogovor sklenili, s prostovoljno sodno cenitvijo.
Vse stavbne zaloge, dalje vozila, šine in druge železniške sestavine in pa vsi predmeti za opremo se morajo nabavljati samo in edino iz domačih tvoruic.
Izjemo od tega določila sme ministrstvo za že-železnice v porazumu s trgovinskim ministrstvom dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače fabrike ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo unanje fabrike.
Za stavbna dela je v prvi vrsti jemati tuzemske delavske moči.
§• H-
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredé v izvršitev dopuščenega železniškega podjetja delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Koncesijonarji imajo pravico, po pogojih, ki jih ustanovi državna uprava, vzprejeti eventuvalno v delne razdolžnice razdeljen prednostni zajem v nominalnem znesku največ 550.000 gl. a. v., katerega bo obrestovati s štirimi odstotki in razdolžiti v 76 letih.
Ta prednostni zajem je oddati po ukazilih, katera ukrene državna uprava.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za dobavo gradivne zaloge in blagajniške dotacije, katerega ustanovi državna uprava, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po popolni uporabi prve napravne glavnice treba še drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-množbo naprav, in se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila, pogodba o oddaji prednostnega zajma in obrazci prednostnih obligacij in delnic, ki se izdadö, in pa razdolžni črtež za prednostne obligacije in delnice potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo vsi udje načelništva (upravnega svéta, ravnateljstva) biti avstrijski državljani ter imeti domovališče v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§• 12.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo veljala vsaki čas pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi na deželno hrambo in črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi, kedar potujejo te osebe službeno na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da pristopijo k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, nadalje da pristopijo k vsakikrat veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, kije obveljal I. dne junija 1871.1.
o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaški prevoz po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesionarje moč z dnem, katerega se prične po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesionarje veljavnost tedaj, kadar se jim priznanijo uradoma.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§• 13.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) je slično uporabljati znižane tarifne postavke, ki veljajo za prevažanje vojakov.
§. 14.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun koncesionarjev država, in koncesijonarji bodo morali upravi državnih železnic povrniti stroške, ki, ji zares nastanejo po tem obratovanju in kateri se ustanové eventuvalno poprek. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo z obratno pogodbo, katera se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
•
Pri tem se državni upravi pridržuje, po svojem izprcvidu urejati obrat, ustanavljati tarife za prevažanje oseb in blaga, kakor tudi razredbo blaga in vsa postranska določila, ki se tikajo prevažanja tovorov, potem ustanavljati vse oprave železniške pod-jetbe za javne službene namene, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, oziraje se vsaki čas na obstoječe prometne potrebe, in to tako dolgo, dokler se bo res zahtevalo državno poroštvo in se ne vrnejo poroštvena predplačila, ki jih dd država.
Po preteku tega časa se morajo koncesijonarji ravnati po ustanovljenih obratnih pogojih, oziroma po dotičnih v obratni pogodbi ukrenjenih določilih
Uredba tarif za osebe in blago in pa uredba oprav za javne namene se pridržuje vsakikrat za-konodavstvu, in taki uredbi se morajo podvreči koncesijonarji.
Koncesionarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsakikrat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ah pa takimi, ki se še napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primemo odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
§• 16.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset let, računeč od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom zgoranjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 7. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, po krivdi koncesionarjev, v kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• 17.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, vsaki čas odkupiti po nastopnih določilih :
1.	Odškodnina, ki jo je dati, če se železnica odkupi, bodi v tem, da država namesto koncesionarjev prevzame, da jih sama plača, v §. 11 ozname-njeni prednostni zajem in pa kake druge po koncesionarjih z odobrilom državne uprave v založbo vštevnih napravnih stroškov (§. 11, odstavek 6) vzprejete hipotekarne zajme v zneskih, v času odkupa še ne razdolženih, in pa plača znesek v višini delniške glavnice, v kolikor bi ta še ne bila razdol-žena v času odkupa, v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Državne zadolžnice je računih pri tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju zaznamovali na dunajski borzi uradoma o državnih zadolžnicah enake vrste.
2.	Flačavši v št. 1 predpisano odškodnino» pride država po odkupu železnice in z dnem tega od-
kupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki po odobrilu državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncosijonarjev, in družbina postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso le- ti že bili uporabljeni namenu primerno z odobrilom državne uprave.
3.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravic državnega odkupa, katera se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki vladne izjave priobči železniški podjetbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, kateri morajo bodi si kot pritiklina železniške podjetbe, bodi si v poplačilo državnih terjavščin in poroštvenega razmerja (§. 5), ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo plača država železniškemu podjetju, eventuvalno s pridržkom poznejše izprave začasno ovedene odkupne cene (št. 1) s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
4.	Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, kateri mora paziti na to, da se stan imo-vine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere segajo črez mejo opravilnega obrata ali pro-vzročujejo trajno obremenitev.
5.	Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve
(SloYonisch).
koncesionarjev in sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest zgoraj oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem 'so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pak mora samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
6.	Država si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (št. 3) izvršiti vknjižbo državne lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, dati po zahtevanju državni upravi na razpolago pravne listine, katere bi bile še morda potrebne z njih strani.
§• 18.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila, gradivne jzaloge in blagajnične zaloge, kake dovlač-nice, ki so last koncesijonarjev, in družbena postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v obsegu, povedanem v §. 17, št. 2.
Ko mine to dopustilo in pa tudi, ko se odkupi železnica (§. 17), obdržč koncesijonarji last pričuv-nega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjelbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katere so si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§. 19.
Ko se napravi delniška družba, omenjena v §. 11, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ali pa kvarne javni koristi in finančni koristi poroštvujočega državnega zaklada; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§. 20.
Državni upravi se pridržuje nadalje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
VVittek s. r.