as kraj
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XII., št. 6
22. iunii 2006
Zavod sv. Terezije
bo predvidoma zgrajen do konca leta
Stavba dobiva iz dneva v dan prijaznejšo podobo in bo prve stanovalce sprejela že konec leta. Vsi, ki želijo jesen življenja preživeti v tem zavodu, se že lahko prijavijo. Postopek za oddajo vlog na strani 7
15-letnico osamosvojitve države bomo praznovali v Zagorici
Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti bo v Zagorici, v soboto, 24, junija, ob 18.30 Program prireditve na strani 3
Zveza kulturnih društev Občine Dobrepolje je imela prvi občni zbor
Predstavniki vseh društev, ki so vključena v ZKD Dobrepolje, so se 9. junija zbrali na prvem občnem zboru. (stran 9)
Občni zbor je imelo tudi društvo Koma 750 klub za prostoča-sne dejavnosti. (stran 10) Osrednja kulturna prireditev v mesecu maja pa je bil dan godbe, ki je bil letos v Kompoljah. (stran 8)
-Ě našem največjem prazniku dnevu Ě m državnosti in 15- letnici osamosvo-V^^ C-X jitve iskreno čestitam vsem našim občankam in občanom. Praznujmo ta praznik z zavestjo, da so mnoge generacije sanjale o tej neodvisnosti, pa se ni uresničila, nam pa je dano, da živimo v tej svoji samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Naj nam ta uresničeni tisočletni sen, da novih zagonov in novih življenjskih moči.
Vaš župan Anton Jakopič
> STOIARNA DOBREPOLJE
80 let med vami
Sedli j z novo blagovno znamko DOM
POHIŠTVO PO MERI
2
Županova stran
junij 2006
15 LET po osamosvojitvi
Piše: župan Anton Jakopič
25. junij naš največji državni praznik. Dan državnosti. Pred 15 leti se je po 1000 letni nesamostojnosti slovenskega naroda rodila nova slovenske država, samostojna republika Slovenija. Ne sicer v mejah vsega nekdanjega življenjskega prostora slovenskega naroda, pač pa v mejah, v katerih smo bili 50 let pripojeni Jugoslaviji. 15. obletnica torej. 15 let je lahko dolga doba za življenje nekega človeka. Za življenje nekaterih drugih živih bitij že predolga, da bi jo lahko preživela. Za življenje države pa je to razmeroma kratka doba. Pa vendar, če pomislim, letos bodo šli na volitve že naši mladci, ki so bili takrat stari komaj tri leta, ki se tiste osamosvojitvene mrzlice in vrvenja osebno še nič ne spominjajo. Če to pomislim, pa je to tudi že dolga doba. Mnogo stvari se je že zgodilo v tem času. V naši državi, v naši občini in v svetu. Prav dobro se spominjam tistega dneva oziroma večera ob razglasitvi naše samostojnosti. Tukaj, na Vidmu, se nas je zbralo toliko kot še nikoli doslej. Nepregledna množica nas, ki smo hoteli biti zraven, ki smo hoteli biti del tega naroda, ki smo bili in smo hoteli biti, del generacije, ki je izpeljala osamosvojitev, ki smo se hoteli osamosvojiti. Nismo bili vsi vojaki, niti ne vsi politiki, toda v veliki večini smo bili podporniki, somišljeniki, soustvarjalci prepričanja, da je prišel čas za osamosvojitev. Da je v slovenskem narodu še toliko moči, da lahko postane sam svoj gospodar. Sočasni propad komunizma, ki je dolga leta tlačil duha, nam je dajal še novih moči. Strah nas je bilo, nad nami so hrumela jugoslovanska letala, ki so prebijala zvočni zid in nas strašila, obenem pa v nas spodbujala upornega duha in nam povečevala energijo in željo, da se osamosvojimo. Vse nas je prevevalo veselje in samozavest. Sam sem bil na tisti osamosvojitveni dan oziroma večer slavnostni govornik, po naključju, na prošnjo g. Zrnec Franca, takratnega predsednika Kulturnega društva Dobrepolje, ki je prevzelo organizacijo prireditve. Nastopil sem z govorom, ki je bil, to vem sedaj po dolgoletnih izkušnjah, mnogo predolg. V zanosu sem hotel v enem samem govoru povedati vso zgodovino od Karantanije do Trubarja in Cankarja, do trenutka veselega dejstva, da smo končno ponovno ustanovili samostojno slovensko državo.
Veselje smo brali tudi na obrazih vsakega izmed nas. Takšno vzdušje in takšno veselje je zavladalo na domala vsakem koščku naše domovine in imeli smo občutek, da smo zmagovalci in da v nas živi velika življenjska sila, ki je neustavljiva in porok za nadaljnji razvoj naše samostojne Slovenije. Ta duh je dal, vsaj v prvih letih, novega elana vsem nam, da smo tudi za ceno vojne, izpeljali dokončno osamosvojitev, reorganizirali državo, spremenili sistem in ga počasi prilagajali evropskim normam in pripravljali pot za vstop v Evropsko unijo. In tako je Slovenija danes po samo 15. letih samostojna država in polnopravna članica Evropske unije. Velik dosežek za tako majhen narod in majhno državo v tako kratkem času. Na to smo lahko ponosni in bodimo zares ponosni. Osamosvojitev in sprememba sistema je prinesla tudi novo lokalno organiziranost in tudi Dobrepolje je, skupaj s Strugami, po 35. letih ponovno postalo samostojna občina. Naši kraji so se s tem ponovno odprli in prebili led dolgoletnega poniževanja.
Mnogokrat sicer zamenjujemo osamosvojitev in zamenjava sistema. To sta dve vzporedni stvari, ki smo jih v tem času preživljali. Če lahko rečemo, da smo osamosvojitev izpeljali skoraj brezhibno, pa je bila tranzicija iz komunizma bolj zahteven in trd proces, ki še ni končan. Pri tem hitenju in spreminjanju se je zgodilo marsikaj, česar si nismo želeli in si tudi danes ne želimo. Prehitro smo prevzemali od Evrope, ne samo dobre, pač pa tudi slabe stvari. Kot otrok, ki mora sam na lastni koži občutiti posledice svojih dejanj, smo tudi mi prevzeli marsikaj, kar bi lahko mirno ostalo za našimi mejami. Kapitalizem je tako hitro pljusknil k nam, da je marsikoga izmed nas skoraj utopil. Bili smo namreč v celoti nepripravljeni na te spremembe. Denacionalizacija še po petnajstih letih ni končana. Markovičev model lastninjenja so izkoristili mnogi, ki so takrat še bili na vodilnih položajih in čez noč postali od načelnih socialistov in komunistov veliki lastniki kapitala in s tem po kapitalistični in liberalni logiki spet na oblasti. V kapitalizmu, zlasti tistem najosnovnejšem, je denar sveta vladar. Ko je državi Sloveniji končno uspelo sprejeti model lastninjenja, je premoženja že zmanjkalo, tako da so mnogi cer-
tifikati, ki niso bili takoj vloženi ostali brez vrednosti in še danes ne dajejo rezultata. Kapitalizem je mnogokrat pritisnil na delavce skoraj po enakem sistemu kot pred sto leti v času življenja Janeza Eva-gelista Kreka, ki je bil velik borec proti, kot je sam dejal, izkoriščevalskemu kapitalizmu in je ustanavljal zadruge po celi Sloveniji, da so se združili tudi majhni ljudje in združeni tekmovali z velikim kapitalom. Takega Kreka potrebujemo tudi danes, bolj kot javkanja ali morda celo žalovanja za komunizmom, ki je vsekakor bil sistem laži, prevar in smrti, mnogih smrti nedolžnih ljudi. Kako strašno velika razlika od Krekovega programa socializma.Tega se vsekakor moramo zavedati in to povedati tudi našim zanamcem. Kapitalizem se je namreč v tem času, ko je bil pri nas komunizem, že dodobra obrusil in vse države so morale na tak ali drugačen način sprejeti zaščitne ukrepe in ublažiti trdo logiko kapitalizma, saj bi sicer socialni problemi pohabili učinke prostega trga in kapitala. Vedno mora biti tehtnica med več sociale in manj razvoja in med več razvoja in manj sociale, nekje na sredini je prava smer. To se počasi uveljavlja tudi pri nas. In tudi pri nas se odpirajo novi obrati in nova delovna mesta, ki jih ne dela država ali občina, pač pa podjetni posamezniki, ki sicer niso doživljenjsko zagarantirana, prinašajo pa prihodek in poroštvo za dostojno življenje. In tudi naša miselnost se temu počasi privaja.
Bolj zaskrbljujoče kot to, so druge naše nacionalne zadeve. Naš lastni obstoj, naša samo obnovitvena energija, naši medsebojni odnosi, degradacija družinske skupnosti, kot osnovne celice zdrave družbe. Osebno sem pričakoval z osamosvojitvijo tudi nov življenjski optimizem novo energijo, več rojstev, več življenja, pa se nam dogaja ravno nasprotno. Pridobili smo samostojno državo in izgubili življenjski optimizem. Enostavno izumiramo. Utapljamo se v demagogiji lastne osebne svobode, v mamilih in nesmiselnem, načičkanem, standardu in porabniš-tvu. Prav sedaj v občini delamo demografsko analizo. Starostna struktura je zelo slaba, vendar nismo še najslabši. Rodnost je nad slovenskim povprečjem, toda daleč od tega, kar bi morala biti. Če se bo takšen trend nerojevanja v Sloveniji nadaljeval, nas bo čez sto let samo še 500.000 Slovencev. Ali ni to nekaj zares žalostnega, da niti sami sebe nismo več sposobni obnavljati. Slovenija sicer ne bo prazna, to si ne misliti, saj je vsepovsod veliko ljudi, toda Slovenci bomo v osmos-
junij 2006
15-letnica osamosvojitve
3
vojeni Sloveniji manjšina. Mislim, da je in bo morala biti glavna tema v naslednjih letih in desetletjih naše lastno preživetje.
In kaj naj rečem za konec ob 15. obletnici samostojne Slovenije? Materialno gledano živimo v tej naši ljubi domovini solidno. Med nami so sicer razlike tudi v materialnem stanju in naša dolžnost je da jih odpravljamo. Nimamo pa nobenih razlogov za črnogledost, ki je tako pogosto prisotna med Slovenci. Bodimo optimisti. Če smo zmogli vse dosedanje napore, jih bomo tudi v bodoče. Presegajmo razlike, trudimo se za prijateljstvo in sodelujmo v skupni želji živeti polno življenje. Ponovno naj v nas vzvalovi misel, hočemo živeti, hočemo biti Slovenci, hočemo živeti in se veseliti v tem raju pod Triglavom. Živeti iz polnosti svojega življenja, saj živimo na najlepšem koščku sveta. Pa naj bo to naša osrednja misel ob tej 15. obletnici samostojne Slovenije. ♦
Vaš župan Anton Jakopič
Kronologija slovenske samostojnosti
•	April 1990: prve demokratične volitve;
•	December 1990: plebiscit za suvereno in samostojno državo (88,5% volivcev glasovalo za);
•	25. junij 1991: Slovenija razglasi neodvisnost;
•	26. junija 1991 se začne desetdnevna vojna za Slovenijo. Zvezni izvršni svet je v Beogradu sprejel odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JA in zvezna policija odprto pot za oborožen nastop v Sloveniji. Vojna za Slovenijo se je začela 27. junija, ob 1.15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2.40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon. Vojna se je brez velikih žrtev končala po desetih dneh;
•	7. julij 2001: Na Brionih se delegacija Evropske unije sestane s slovensko, hrvaško in zvezno delegacijo. Sprejmejo Brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran pa je za dobo treh mesecev zamrznila svoje osamosvojitvene aktivnosti, kljub temu pa sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju;
•	18. julija 1991 je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili v noči s 25. na 26. oktober. Vojna za Slovenijo je zahtevala skupno 76 žrtev: 19 na slovenski strani, 45 na strani JLA, 12 pa je bilo tujih državljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146;
•	23. december 1991: sprejem nove slovenske ustave;
•	15. januar 1992: Evropska unija uradno prizna Slovenijo;
•	22. maj 1992: Slovenija postane stalna članica OZN;
•	1. februar 1999: V veljavo stopi pridružitveni sporazum z EU;
•	1. maj 2004: Slovenija postane članica Evropske unije.
vabilo
Vse občane Občine Dobrepolje vabimo na
proslavo ob dnevu državnosti in 15. obletnici samostojne slovenske države,
^{i bo na predvečer praznika v SOBOTO, 24.6.2006,
v Zagorici. Prireditev bo združena s slovesnostjo ob 75-letnici PGD Zagorica.
Prireditev se bo pričela ob 18.30 uri z blagoslovitvijo freske na gasilskem domu in parado in proslavo ob 75-letnici PGD Zagorica, dnevu državnosti in 15-letnici osamosvojitve države Slovenije
Slavnostni govornik bo gospod
Anton Ja^iopič,
župan občine Dobrepolje
V kulturnem programu, ki bo potekal v organizaciji prizadevnih Zagoričanov, bodo sodelovali:
Godba Dobrepolje Moški pevski zbor Rafko Fabiani Zagoriški fantje Pevski zbor vrtca Ringaraja Instrumentalisti in pevci iz Zagorice
Proslava bo ob vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bo proslava v Jakličevem domu na Vidmu.
Po prireditvah ste vsi vabljeni na veliko vrtno veselico, ki jo organizira Prostovoljno gasilsko društvo Zagorica.
Zagoričani še posebej slovijo po dobrih pevcih in ohranjanju ljudskega izročila, zato je prav, da je naša osrednja občinska prireditev tokrat v Zagorici. Dajmo jim priznanje s tem, da se te prireditve res vsi udeležimo.
Še enkrat vabljeni
v Zagorico v soboto, 24.6.2006, zvečer.
Občina Dobrepolje in PGD Zagorica
4
Delo OS
junij 2006
Seja Občinskega sveta
Zadnja seja Občinskega sveta Dobrepolje je bila 7. junija. Prisotnih je bilo 11 svetnikov, obravnavali pa so 14 točk dnevnega reda.
M. Steklasa
POTRDITEV NOVE ČLANICE OBČINSKEGA SVETA
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala Občinskemu svetu sprejetje ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata članici Občinskega sveta Mojci Novak (razlog za prenehanje mandata je sprememba bivališča) in potrditev mandata članici Tatjani Lejko Zupanc. Ker s prenehanjem mandata Mojci Novak preneha tudi mandat članice Izdajateljskega glasila Naš kraj, je Občinski svet začel s postopkom zbiranja predlogov za imenovanje nadomestnega člana.
Oboje je Občinski svet sprejel z večino glasov.
AKTIVNOSTI OBČINE V TEKOČEM OBDOBJU
•	V kratkem bo odpiranje ponudb za izvedbo rekonstrukcije regionalne ceste skozi naselje Videm;
•	Na osnovi sestanka med predstavnikom JKP Grosuplje in vaškega odbora Tisovec so podane smernice za izdelavo hišnih vodovodnih priključkov. Uporabniki so v juniju naredili priključke, kar bo pogoj za dokončanje del na vodovodnem sistemu;
•	V zaključni fazi je izdelava projektne dokumentacije PGD, PZI za ogrevanje na lesno biomaso;
•	Dela pri izgradnji parkirišča za Zdravs-
tvenim domom na Vidmu so v zaključni fazi;
Gradi se komunalna infrastruktura na območju ZN Predstruge. Zgrajena je dostopna cesta do morfoloških enot B2 in C1 in dve ponikovalnici za začasno ponikanje površinskih cestnih voda. Zgrajen je tudi primarni vodovod na trasi ceste in zagotovljen odjem vode uporabnikom. V teku pa je izgradnja začasnega NN elektro priključka. Gradbena dela zanj so končana, izvedena pa bodo še montažna dela, da bo uporabnikom zagotovljen odjem električne energije. Začasno omrežje je bilo potrebno zgraditi zaradi tega, ker bo za fiksno omrežje potrebno zgraditi novo trafo postajo, ki bo napajala celotno območje zazidalnega načrta; Izbran je izvajalec za zamenjavo kritine na telovadnici OŠ Dobrepolje. Delo bo potekalo v mesecu juliju; Prav tako je izbran izvajalec za ureditev pokopaliških poti na pokopališču na Vidmu. Dela se bodo začela v mesecu juniju;
Sanirano je divje odlagališče med našo in žužemberško občino. Stroške si bosta delili obe občini; Zaradi posedanja okoliškega terena je bil saniran kraški udor pri stanovanjski hiši Kompolje 115a. V obstoječi kraški požiralnik so speljane meteorne vode iz občinske ceste.
V	zadnjem času so bila opravljena ustrezna vzdrževalna dela na makadamskih in lokalnih cestah;
V	juniju je predvideno nadaljevanje ka-
nalizacijskih del v Zdenski vasi; • V dvorani Jakličevega doma se bo dogradilo ustrezno ozvočenje za pevske in instrumentalne nastope v dvorani.
POREVIZIJSKO POROČILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH OBČINE DOBREPOLJE
Poročilo ugotavlja, da je občina Dobre-polje sprejela zadovoljive ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
V revizijskem poročilu o poslovanju Občine Dobrepolje v letu 2004 je namreč računsko sodišče RS občini izreklo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja.
Ker razkrite nepravilnosti niso bile odpravljene med revizijo, je bila v revizijskem poročilu računskega sodišča podana zahteva za predložitev odzivnega poročila.
Občina je v predpisanem roku 60 dni računskemu sodišču predložila odzivno poročilo, v katerem so bili navedeni popravljalni ukrepi. V porevizijskem postopku je računsko sodišče pregledalo odzivno poročilo ter preizkusilo verodostojnost in zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov.
Občinski svet je bil v celoti seznanjen z nepravilnostmi, ki so bile razkrite, s popravljalnimi ukrepi in mnenjem o zado-voljivosti popravljalnih ukrepov.
SPREJEM PROGRAMA OPREMLJANJA OSKRBE Z VODO V NASELJU TISOVEC IN SPREJEM ODLOKA O KOMUNALNEM PRISPEVKU KOMUNALNE OPREMLJENOSTI
Občinska uprava je pripravila Program opremljanja oskrbe z vodo v naselju Ti-sovec z namenom pridobiti osnovo za sprejem odloka o plačilu komunalnega prispevka, ki se nanaša na vodooskrbo v tem naselju. Osnova za pripravo Progra-
junij 2006
Delo OS
5
ma je bila investicijska vrednost vodovodnega omrežja v naselju, veljavna gradbena zakonodaja in občinski prostorski akti. Ker se na osnovi Programa določa Odlok o višini komunalnega prispeva, je bila o tem precej dolga razprava. Nekaterim se je zdela cena za priključek (približno 500 000 SIT) previsoka v primerjavi s komunalnim prispevkom, ki ga plačujejo v drugih delih občine. Po razpravi, v kateri je bilo poudarjeno, da ne gre za klasičen komunalni prispevek, ampak za sofinancerski delež posameznikov ob izgradnji novega vodovoda, sta bila Program in Odlok sprejeta z večino glasov. Sprejet je bil tudi dodaten sklep o 2% popustu ob takojšnjem plačilu.
MNENJE K IMENOVANJU
RAVNATELJA JVIZ OŠ DOBREPOLJE
Občinski svet je v skladu z zakonodajo podal pozitivno mnenje k imenovanju ravnatelja šole Ivana Grandovca za 5-let-ni mandat. Na razpisano delovno mesto se je prijavil kot edini kandidat in izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Kandidat je po krajši razpravi, v kateri je odgovarjal na vprašanja svetnikov, dobil soglasno podporo.
DOLOČITEV CEN VZGOJNO-
VARSTVENIH STORITEV
Na osnovi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, po katerem je določeno, da občina po pogodbi o izvajanju financiranja predšolske vzgoje krije stroške elementov, ki ne spadajo v ekonomsko ceno, se na osnovi izračuna v primerjavi z lanskim letom povečujejo stroški dela, materiala in storitev ter stroški živil za otroke. V ekonomski ceni, ki jo je predlagala občinska uprava in JVIZ OŠ Dobrepolje, je bil dodan tudi strošek za pomočnika ravnatelja v vrtcu, ki ga uvaja nova zakonodaja v primeru, če je 7 oddelkov. Občinski svet je z večino glasov sprejel sklep, da se pomočnik ravnatelja vrtca ne uvede, in v skladu s tem potrdil nekoliko nižje povečanje ekonomske cene od predlagane. Po razpravi, v kateri so nekateri menili, da je povečanje kljub temu previsoko in da bi se cene morale zvišati le za odstotek rasti cen oz. inflacije, je ravnatelj šole pojasnil, da gre največji del stroškov za plače, ki so določene s kolektivno pogodbo. Na koncu je bila sprejeta nova ekonomska cena v višini 93.879 SIT za prvo starostno skupino (približno 6 odstotno povečanje) in 72.131 SIT za drugo starost-
no skupino (približno 3 odstotno povečanje). V enakem odstotku se poveča tudi prispevek staršev. Povečanje velja od 1. septembra dalje.
Prispevek staršev se za vsak dan odsotnosti otroka iz vrtca zniža za stroške prehrane, ki znašajo 380,00 SIT na dan, korigiran z odstotkom, ki ga k ceni prispeva posamezni plačnik.
Starši otrok lahko uveljavijo rezervacijo enkrat letno za neprekinjeno odsotnost otroka za en mesec, največ dva meseca v času od 1. 6. 2006 do 31. 8. tekočega leta. Rezervacijo morajo starši v vrtcu pisno napovedati, najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti otroka. Starši plačajo rezervacijo v znesku 590 SIT na dan, razliko do polne cene, pri čemer se odšteje hrana za dneve odsotnosti, pa pokrije občina.
Zdravstveno rezervacijo lahko starši uveljavijo v primeru, ko gre za neprekinjeno odsotnost otroka zaradi daljše bolezni ali poškodbe nad 15 delovnih dni, vendar le na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga predložijo vrtcu.
Na osnovi ugotovitev, da je jaslični del vrtca premajhen, je Komisija za družbene dejavnosti na predlog OŠ Dobrepo-lje že obravnavala možnost izgradnje dodatnih prostorov pri vrtcu na Vidmu. Svetniki predvideno gradnjo še niso potrdili, sprejeli so sklep, da bodo o tem odločali, ko bo pripravljeno dodatno gradivo o trendih vpisa otrok v vrtec.
PRAVILNIK O POVRAČILU STROŠKOV ŠOLSKEGA PREVOZA OTROKOM S POSEBNIMI POTREBAMI
Na osnovi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakona o osnovni šoli je Občinski svet sprejel pravilnik, ki določa pogoje in postopke za uveljavljanje ter način izračunavanja višine povračila stroškov šolskega prevoza otrok s posebnimi potrebami. Od leta 1995 dalje se posamezni učenci iz občine vozijo v Ivančno Gorico, v OŠ Brinje in Zavod Janeza Levca v Ljubljani.
PODPORA NOVEMU DIREKTORJU GLASBENE ŠOLE
Točka je bila dodatno predlagana in uvrščena na dnevni red. Ker Občinski svet zaradi zamude roka ni obravnaval soglasja k imenovanju ravnatelja Glasbene šo-
le Grosuplje in je bil medtem na Svetu zavoda že imenovan ravnatelj Dejan Zava-šnik, so svetniki naknadno izglasovali soglasno podporo novo imenovanemu ravnatelju.
***
Po hitrem postopku je bil sprejet Odlok o organiziranju in izvajanju socialno-varstvene pomoči družini na domu. Sprejetih je bilo še nekaj drugih sklepov:
•	Sklep o odprodaji dveh manjših parcel;
•	Sklenjeno je bilo, da je sedež podjetja Toplovod Dobrepolje na Vidmu 35.
•	Ker občinski volilni komisiji poteče mandat, jeseni pa so volitve, morajo svetniške skupine predlagati člane za imenovanje komisije.
NEKAJ VPRAŠANJ IN POBUD
Volišče, ki je v občinski stavbi, se naj zaradi neustreznih pogojev prestavi v primernejši prostor v Jakličevem domu. Občina naj o tem obvesti Okrajno volilno komisijo;
•	V Bruhanji vasi naj se zaščiti bodoči požiralnik;
•	Zasut je jarek za bivšo Gozdno v Pred-strugah, kar bi ob hujšem deževju lahko povzročilo poplave;
•	Uredi naj se zaščita ob igrišču v Pod-peči;
•	Kdaj se bo uredila garderoba pred dvorano v Jakličevem domu?
•	Kako veliko skladišče je lahko zgrajeno za Toplovod glede na sprejete prostorske akte?
•	Zakaj se ne popravijo vrata v občinsko stavbo?
•	Zakaj se ob imenovanju na Občinskem svetu ne predstavijo direktorji javnih podjetij? ♦
Urednica
POPRAVEK
V prejšnji (majski) številki Našega kraja je prišlo na prvi strani do neljube napake.
Naslov »Ustanovljena družba Toplarna Dobrepolje« je napačen in se pravilno glasi: »Ustanovljena družba Toplovod Dobrepolje«.
Za napako se iskreno opravičujem.
6
Obvestila in informacije
junij 2006
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) občina Dobrepolje sklicuje:
I. PROSTORSKO KONFERENCO
- nadaljevanje za Strategijo prostorskega razvoja in Prostorskega reda občine Dobrepolje,
ki bo v četrtek, 29.06.2006, s pričetkom ob 14.00. uri
v sejni sobi občine Dobrepolje, I. nadstropje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog Programa priprave Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda občine Dobrepolje (v nadaljevanju SPRO in PRO Dobrepolje).
Namen prostorske konference je pridobitev in uskladitev priporočil, usmeritev, predlogov in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave in vsebine SPRO in PRO Dobrepolje.
Posebej vabljeni predstavniki vaških odborov, društev, zvez, klubov ipd. ter predstavnikov gospodarstva in vseh ostalih organizacij, katerih delovanje je aktivno znotraj območja občine Dobrepolje.
Vsem zainteresiranim posameznikom pa bo namenjena javna razprava in razgrnitev, ki sledi v nadaljevanju postopka priprave prostorskih aktov.
Predlog Programa priprave je dosegljiv na spletni strani www.dobrepolje.si ter na sedežu občine Dobrepolje.
Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge v zvezi z vsebino v pisni obliki ali na zapisnik. Priporočila in usmeritve v pisni obliki je možno oddati ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno pooblastilo.
Občina Dobrepolje, župan Anton Jakopič
Podjetniške informacije
V pripravi so različni razvojni dokumenti, ki pokrivajo obdobje 2007-2013, zato pozivamo vse, ki imate razvojne načrte za svojo dejavnost ali za svojo lokalno skupnost, da nam pošljete kratke predstavitve teh razvojnih idej, da jih bomo lahko upoštevali v programskih dokumentih (pošljite na naš e-naslov ali naslov ali telefonirajte).
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net . Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja Vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na razpise (svetovanje pri prijavi na razpis, pri izdelavi poslovnega načrta^). Vsi zainteresirani, pokličite!
Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v RS za leto 2006, Uradni list RS št. 97/2005. Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje. Rok: do razdelitve sredstev, oziroma najkasneje do 5.10.06, v letu 2006 vsak 5. v mesecu. Podrobnosti: http://pmmg.japti.si/ mainframe.php?id=203#contents.
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A, Ul RS št. 12/06, Informacije: Ekološki sklad RS, Ljubljana, tel.: 01/241 48 20, www.ekosklad.si. Predmet razpisa so krediti za okoljske naložbe v RS (znesek: 6 milijard Sit). Rok: do porabe oz. do 30.12.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3578.
Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2006. Ul RS št. 13/06, inf.: 01/478 35 57, bojan.celar@japti.si in 01/478 37 03, rok.tomsic@gov.si. Predmet: dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo tuji investitorji izvajali na ozemlju RS.
Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Rok: 12.9.06.
Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3704
Za naslednje razpise: Uradni list RS št. 19-20/06, Informacije: Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), tel.: 02/234 12 74, 02/234 12 76, e-pošta: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006, (gospodarske družbe, sp, z od 1-9 zaposlenih, ki niso registrirana več kot 42 mesecev in izplačujejo plače več kot 3 mesece. Rok: vsak 25.-ti v mesecu do porabe oz. do 25.10.06.
nadaljevanje na str. 29
junij 2006
Obvestilo o sprejemu v zavod za starejše
7
Zavod Svete Terezije Videm 33
1312 Videm- Dobrepolje Krajanom Občine Dobrepolje
Postopek za oddajo vloge za sprejem stanovalca v zavod
Gradnja Zavoda sv. Terezije iz dneva vdan napreduje in stavba dobiva čedalje bolj prijazno podobo. Predvideva se, da bo zavod zgrajen proti koncu leta 2006.
Ocenjujemo, da bo sprejem uporabnikov v zavod možen takoj, ko bomo pridobili uporabno dovoljenje.
Zato vse zainteresirane občane, ki želijo jesen življenja preživeti v tem zavodu, lepo prosimo, da izpolnijo vlogo za sprejem v skladu z vsemi členi Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (UL RS št. 38/2004, št. 23/2006)
Vlogo, ki se nanaša na sprejem, premestitev in odpust uporabnika iz zavoda, vloži uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika (glej tudi na spletni strani SSZS- najdi.si.). Uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik mora vlogo lastnoročno podpisati. Nato vlogo pošlje na zgoraj navedeni naslov.
Vlogi je potrebno priložiti:
•	potrdilo o državljanstvu in potrdilo o stalnem bivališču ali drugo listino, iz katere so razvidni podatki o imenu in priimku, državljanstvu in prebivališču uporabnika,
•	odločbo pristojnega organa oziroma izvedensko mnenje pristojne komisije, izdano v postopku uveljavljanja pravice po drugih predpisih,
•	zdravniško mnenje o zdravstvenem stanju, staro največ mesec dni, če ni razvidno iz dokazil prejšnje alineje,
•	dokazilo o višini prejemkov uporabnika.
Namesto potrdil iz prve alineje prejšnjega odstavka je možno pridobiti fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je razvidno državljanstvo in stalno bivališče.
Zdravniško mnenje poda osebni zdravnik ali zdravstveni zavod, v katerem se je nahajal uporabnik pred sprejemom v zavod.
Kot dokazilo o višini prejemkov uporabnika se priloži fotokopija zadnjega odrezka pokojnine, nakaznice ali drugega stalnega nakazila (invalidnine, dodatka za tujo nego in pomoč ... )
Vloga mora vsebovati izjavo o načinu plačila storitev in navedbe oseb, ki so namesto uporabnika pripravljeni delno ali v celoti plačevati storitve.
Izjavo o načinu plačila podpiše uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik in v njej navede, v katerem obsegu bo sam plačeval storitve.
Če uporabnik ni zmožen plačati storitve ali je ni zmožen plačati v celoti, v svoji izjavi navede tudi podatke o morebitnih zavezancih.
Če bo namesto uporabnika storitev delno ali v celoti plačeval kdo drug, ki ni zavezanec ali plačnik, se le-ta za plačilo zaveže z izjavo, ki se priloži vlogi.
Zavod je dolžan voditi evidenco prispelih vlog po vrstnem redu prispetja popolnih vlog (seznam čakajočih na sprejem).
Komisija lahko za obravnavo posamezne vloge pridobi tudi poročilo pristojnega Centra za socialno delo o socialnih razlogih za namestitev v zavod.
Če komisija ugotovi, da je uporabnik oziroma zakoniti zastopnik vložil popolno vlogo in je upravičen do storitev, ki jo izvaja zavod, sprejme sklep, da se ga uvrsti na seznam čakajočih za sprejem.
Ko je v zavodu na razpolago prosto in primerno mesto, komisija predlaga sprejem uporabnika iz seznama čakajočih za sprejem in pri tem upošteva:
•	socialne razloge, ki lahko pomembno vplivajo na nujnost čim prejšnjega sprejema,
•	vrstni red po prispetju vlog,
•	zdravstveno stanje uporabnika, ki pogojuje vrsto potrebne storitve oziroma oskrbe,
•	bližino stalnega bivališča uporabnika in njegovih svojcev.
Z uporabnikom, ki bo sprejet v zavod, podpiše zavod dogovor o trajanju, vrsti in načinu izvajanja storitve, s katerim se uredijo vsa bistvena vprašanja izvajanja storitev, obseg storitev, cene storitev in osebe, ki bodo storitev plačale.
Glede na to, da je postopek sprejema uporabnika v zavod s tem pravilnikom v nekaterih primerih tudi dolgotrajen, vas prosimo, da popolne vloge čim prej pošljete.
V primeru , da pride do poslabšanja zdravstvenega stanja uporabnika, vas bomo pred sprejemom v zavod ponovno zaprosili, da zdravniško potrdilo dopolnite in dodatno priložite.
Cenik storitev za posamezno oskrbo mora potrditi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Takoj, ko bomo dobili soglasje, ga bomo tudi objavili.
Za vsa vprašanja in informacije v zvezi z sprejemom in namestitvijo uporabnika se lahko obrnete na kontaktno osebo: Cvetka Tavželj, tel.št. 01 7806 123
Pripravila: Cvetka Tavželj Direktor: Jože Zakrajšek
8
Kultura
junij 2006
11. dan godbe in medobčinska revija
godb in pihalnih orkestrov
V soboto, 27. maja popoldne, je vas Kompolje dobila slovesno in praznično podobo, ki jo je s svečano parado in revijo godb ter pihalnih orkestrov omogočilo Kulturno društvo Godba Dobrepolje pod pokroviteljstvom občine in JSKD OI Ivančna Gorica.
Narodne noše prispevajo k prazničnemu vzdušju.
M. Steklasa
Dan godbe je bil letos že enajstič po vrsti. Organizatorji so ga v preteklih letih večinoma pripravljali na Vidmu, v Kompoljah je bil letos drugič. Poleg domače godbe so na reviji sodelovali še godbeniki
iz Vodic, Vogrskega, Kočevja, Ivančne Gorice in Novega mesta. Prvič se je revije udeležila godba iz Vogrskega na Primorskem, zato so ji gostitelji pripravili še posebno dobrodošlico.
Prireditev se je začela s svečano parado godb in narod-
nih noš skozi Kompolje do osrednjega prizorišča pred gasilskim domom, kjer je bil pogled na veliko število godbenikov v uniformah zares veličasten. Zbrane sta poleg voditelja Igorja Ahačevčiča pozdravila tudi župan Anton Jakopič in predsednik domače godbe Dušan Cimerman. Podelitvi spominskih priznanj sodelujočim godbam, pokroviteljem in ŠD Kompolje je sledil skupni nastop godb in pihalnih orkestrov.
Pred odhodom na športno igrišče so se godbeniki z Vogrskega, Vodic in Dobre-polja združili v en orkester, ostali sodelujoči pa v drugega. Posamezne godbe in pihalni orkestri so se nato predstavili na športnem igrišču, kjer se je v večernih urah nadaljevalo srečanje z godbeniki in ansamblom Bobri. Za zabavni del srečanja s pijačo in jedačo pa je poskrbelo Športno društvo Kompolje, s katerim godbeniki zelo dobro sodelujejo. ♦
Dan godbe vsako leto vodi Igor Ahačevčič.
Predsednik Godbe Dobrepolje Dušan Cimerman pozdravlja sodelujoče godbe in občinstvo.
Skupni nastop vseh godb in pihalnih orkestrov
Zadnja je ob igranju koračniceprišla na prizorišče pred gasilski dom domača godba s kapelnikom Romanom Gačnikom.
junij 2006
Kultura
9
Občni zbor Zveze kulturnih društev Občine Dobrepolje
V petek, 9. junija 2006, je bil v sejni sobi občine prvi, po mnenju nekaterih tudi zgodovinski, občni zbor novoustanovljene Zveze kulturnih društev. Društvo je bilo uradno registrirano 5. 12. 2005, svoje prostore ima v 3. nadstropju Jakličevega doma. Predsednica je Martina Šuštar, podpredsednik Janez Zrnec, poslovna sekretarka pa Saša Strnad. Ob ustanovitvi so bili izvoljeni tudi organi društva, in sicer upravni odbor, nadzorni odbor in svetovalna skupina.
Delovno predsedstvo
M. Steklasa
Prvi občni zbor, ki so se ga udeležili predstavniki vseh društev in sekcij, združenih v ZKD, je vodil Igor Ahačevčič. V uvodu sta predsednica Martina Šuštar in poslovna sekretarka Saša Strnad predstavili Zvezo, njene organe in društva ter sekcije, ki so vključeni v Zvezo. Poudarili sta njeno dosedanje delo in aktivnosti upravnega odbora. Pri tem sta poudarili, da obseg njihovega dela na žalost krojijo finančna sredstva, ki pa so manj pomembna od intelektualnega kapitala, s ka-
Računovodkinja ZKD bo diplomirana ekonomistka Marija Horvat.
terim razpolagajo. Izpostavili sta željo po enotnosti in povezovanju, saj bodo le na ta način bolje delovali in več dosegli. Zato bodo ustvarjali vzdušje povezovanja.
Društva, ki so se včlanila, so sodelovala pri pripravi Javnega razpisa za zbiranje predlogov programov in projektov izvajalcev na področju kulture za leto 2006, njihova nadaljnja naloga pa je med drugim izdelati strategijo razvoja kulture, zasnovo izobraževalnega načrta z delavnicami in načrt celovitih rešitev na področju kulturnega ustvarjanja. Pomembno bo sodelovanje z mediji in predstavitev kulturne dejavnosti tudi izven občine in širše. Zastavili so si kratkoročne in dolgoročne cilje ter prioritetne naloge za letošnje leto, ki obsegajo med drugim pripravo pravilnika za leto 2007 s kriteriji in merili, kar bo osnova za dogovarjanje z občino pred pripravo proračuna za naslednje leto, ter razgovor vodstva Zveze s predstavniki vodstev društev in sekcij.
Na upravnem odboru so se že dogovorili o razporeditvi letošnjih proračunskih sredstev med društva.
Letošnji proračun namenja Zvezi oz. društvom 6.500.000 SIT, kar zagotavlja minimum za njihovo delovanje, zato se bodo zavzemali, da bi se v prihodnje čim bolj približali vsoti 15.000.000 SIT, koli-
kor bi zadostilo potrebam kulturnega delovanja v Zvezi.
Na občnem zboru so svoje dejavnosti v letošnjem letu predstavila vsa društva in njihove sekcije. V razpravi je bilo izpostavljeno vprašanje delitvene bilance z bivšo ZKD občine Grosuplje. Ob tem so soglašali, da mora dobiti mnenje o tem občinska uprava. Slišati je bilo tudi mnenje, da se precej tega, kar si je Zveza zastavila za svoj cilj, že ves čas uresničuje, na-primer gostovanja in promocija našega kulturnega delovanja po Sloveniji in celo v tujini. Pogovarjali so se tudi o razpisu za zbiranje programov za letošnje leto. Rok za oddajo prijav je 26. junij, odpiranje prijav pa 28. junij. Komisijo je imenoval župan in jo sestavljajo Tatjana Lam-pret, Marija Novak in Andreja Babič, vendar je bilo na občnem zboru izglasovano, da se komisija poveča še za dva člana. Predsedujočega je med drugim zanimal tudi prispevek ZKD k bližnjemu praznovanju 15-letnice osamosvojitve.
Na občnem zboru se je predstavila Marija Horvat, računovodkinja Zveze kulturnih društev. Svoje videnje na področju kulturne pa je predstavila tudi Andreja Babič, ki je v občinski upravi zadolžena za družbene dejavnosti. ♦
Občnega zbora so se udeležili predstavniki vseh društev
10
Kultura
junij 2006
Občni zbor društva Koma 750
Po ustanovitvi, avgusta 2005, je imelo društvo 750 Klub za prostočasne dejavnosti mladih 18. maja 2006, svoj prvi občni zbor. Na njem so analizirali aktivnosti po ustanovitvi in sprejeli program za letošnje leto. Občnega zbora se je od 14 članov, kolikor jih trenutno šteje društvo, udeležilo 10, kot gost pa je bil prisoten tudi župan Anton Jakopič.
Mihaela Steklasa
V	okviru društva delujeta sekciji Mavrica in Razgledi. Vokalna skupina Mavrica je do avgusta 2005 delovala v okviru Kulturnega društva Dobrepolje. Tako kot prej so bili tudi po odcepitvi oziroma ustanovitvi novega društva še naprej prisotni ob vseh važnejših kulturnih dogodkih. Skupina je kljub težavam s sestavo realizirala vse planirane nastope tudi v drugi polovici leta 2005.
V	letošnjem letu so za njimi že trije nastopi. Pevke so nastopile na proslavi za kulturni praznik ter na kulturnem ter na potopisnem večeru v krajevni knjižnici.
Pred njimi pa je v mesecu juniju gostovanje v Stični, septembra pa na otoku Pagu. Sodelovale bodo na reviji malih vokalnih skupin in pripravile božično-novolet-ne koncerte, ki jih želijo osvežiti z novimi idejami in delno obnoviti koncept. Najpomembnejši datum za sekcijo Mavrica bo 14. oktober, ko bo skupina praznovala 10-letnico delovanja. Kot je dejala programska voditeljica Vesna Fabjan, bo del koncerta vseboval že obstoječe znanje, drugi del pa bodo izpolnile z novo vsebino, pri čimer bodo dale poudarek narodnim pesmim. Slovenski glasbi že ves čas svojega obstoja namenjajo največjo po-
zornost, v svoj repertoar pa so že od vsega začetka vključevale tudi filmske skladbe, priredbe tujih pesmi itd.
Na novo pa so v društvu ustanovili sekcijo Razgledi, ki prireja v sodelovanju s Knjižnico Do-brepolje literarne večere in potopisna predavanja. Do zdaj so izvedli tri potopisne projekcije in literarni večer. Do konca letošnjega leta nameravajo nadaljevati s potopisnimi predavanji in oblikovati koncept literarnih srečanj v jesensko-zimski sezoni. V razpravi je bilo poudarjeno, da bo potrebno v primeru večjega obiska predavanj, izbrati primernejši prostor, vendar še naprej v sodelovanju s knjižnico.
Slišati je bilo še nekaj idej. Tako naj bi Razgledi obiskovalcem iz drugih krajev ponudili ogled informacijskega centra bratov Kralj. Podprli so tudi županovo pobudo, da bi nekdo od občanov prevzel v upravljanje turistično pisarno in poleg turistične dejavnosti promoviral celotno kulturno ponudbo v Jakličevem domu in v občini. Beseda je tekla tudi o novem načinu financiranja društev. V mesecu maju je izšel razpis, na katerega so se društva javila s svojimi programi.
Člani so sprejeli naknadni sklep o pristopu društva KOMA 750 k ZKD Dobrepo-lje. Nekateri razmišljajo o primernejšem imenu društva. Vsi pa o si bili enotni v tem, da je bil postopek prehoda v samostojno društvo izveden pravilno, da so si izbrali pravo programsko usmeritev ter da z nekaterimi novostmi vnašajo svežino v občinski kulturni prostor. ♦
MISLI O KULTURI IN UMETNOSTI
Velik umetnik nikoli ne vidi stvari takih, kot so. Ko bi jih videl tako, ne bi bil več umetnik.
Oscar Wilde
Umetnost, v kateri ne začutim utripa srca, zame ni umetnost.
Henry Porten
Umetnost ni prikazovanje vidnega, temveč nevidnega.
Paul Klee
Velike umetnine rastejo samo iz velike radosti ali velike bolečine.
Anonim
Umetnost izvira iz iskanja lepote, znanost pa iz iskanja resnice.
Edward Bulwer Lytton
Povedati to, kar je bilo že povedano, in prepričati ljudi, da to slišijo prvič, v tem je umetnost pisanja.
Remy de Gourmount
junij 2006
Kultura
11
O
RRA LUR
Regionalna razvojna agencija — Ljubljanske urbane regije
Kultura konkurenčna prednost regije
V Ljubljanski urbani regiji deluje vrsta kulturnih organizacij dobro pa je poskrbljeno tudi za ponudbo kulturnih dogodkov. Bogata je tradicionalna kulturna ponudba mnogih društev, dobro so razvite kulturne dejavnosti umetniške ravni, razvite so nekatere sub-kulturne dejavnosti dobro pa je poskrbljeno tudi za predstavljanje različnih kulturnih vsebin uporabnikom. Ne glede na vse to si na področju kulture organizacije in posamezniki želijo več povezovanja in sodelovanja, kar bi pomagalo pri boljši organiziranosti in uspešnosti poslovanja kulturnih ustanov, hkrati pa bi to še bolj približalo kulturno ustvarjanje uporabnikom. V kulturi je potrebno vzpostaviti podjetništvo in skozi izobraževanje ustvarjalcev in uporabnikov doseči nove ravni kakovosti ter zavedanja pomena kulturnih storitev.
Predvsem je povezovanje pomembno za popestritev delovanja v kulturi in možnosti za ustvarjalno delovanje različnih družbenih skupin. V mestu Ljubljana je povezovanja in sodelovanja med kulturnimi organizacijami manj, za razliko od Ljubljane pa je sodelovanje med društvi predvsem pa vključevanje različnih družbenih skupin v njihovo delovanje na podeželju bolj uspešno. Po drugi strani pa kulturne ustanove na podeželju težje organizirajo svojo dejavnost, težje najdejo prostore za svoje delo najtežje pa zaradi slabše promocije svojih storitev pridejo do sredstev za svoje delo.
Kultura je bila skozi vrsto delavnic za pripravo Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije prepoznana kot razvojna priložnost regije, v katero velja vložiti več sredstev in jo izkoristiti kot ključ prepoznavnosti regije. Ob boku mobilnosti in načrtovanju v prostoru tako kultura v novem programskem obdobju predstavlja prednostno nalogo regije. Kultura za regijo predstavlja ne le vsebinsko področje v katerega bo potrebno vlagati temveč tudi osnovo za prepoznavnost regije v širšem geografskem prostoru.
Zato bo regija v prihodnjih letih vlagala v projekte katerih vsebine bodo podpirale povezovanje v kulturi za razvoj in promocijo kulturnih storitev, podpirala bo povezovanje kulturne produkcije ter projekte katerih vsebine bodo jasno izražal branje in knjigo kot
nosilca javnega in kulturnega življenja regije.
Skozi razprave ob pripravi Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije se je oblikovala skupina kulturnih organizacij regije, ki je začela s pripravo projektov povezovanja kulturne ponudbe regije. Eden od projektov, ki že dobiva zelo jasne obrise in vsebine je gotovo projekt Kulturno poletje. Gre za projekt s katerim bomo povezali več kulturnih producenov iz regije, predvsem tistih producentov ki skupaj nudijo program s področja uličnega gledališča. Gre za festival Ana Desetnica,Mini teater Ljubljana- Zavod za promocijo in izvedbo lutkovnih in gledaliških predstav ter producente literature, literarnih in glasbenih dogodkov kot so Študentska založba in Založba Sanje. Vse skupaj pa bo predstavljeno s pomočjo ponudnika spletnega portala s področja kulture SCCA, Zavod za sodobno umetnost-Ljubljana/Kulturna stična točka v Sloveniji.
Omenjeni kulturni producenti niso zaključena skupina in so pripravljeni povabiti k sodelovanju tudi druge zainteresirane izvajalce, katerih skupni cilj je bogatenje kulturne ponudbe v regiji. Vsebina projekta je zasnovana tako, da producenti lahko sodelujejo z že postavljenimi kulturnimi prostori v regiji in z organizatorji kulturnih prireditev v regiji, ki želijo osvežiti obstoječo ponudbo le teh. Dodatni vsebini projekta pa bosta spletni portal za predstavljanje dogodkov ter redna srečanja med organizacijami s katerimi želimo zagotoviti izmenjavo izkušenj, znanja in poslovnih informacij. S projektom želimo preseči meje znanih kulturnih prostorov zato želimo naše kakovostne kulturne programe, postaviti v stara mestna jedra, zgodovinske objekte (gradovi, dvorci) in druge, za turiste in domačine zanimive prostore, ki do sedaj niso bili dovolj izkoriščeni.
Nekateri projekti v regiji pa bodo tudi širšega značaja in bodo presegali meje naše regije. Njihove vsebine namreč ne obravnavajo le lokalnih oziroma regionalnih vsebin
marveč se ukvarjajo z uporabniki in vsebinami, ki so najmanj slovenskega če ne širšega evropskega merila. Eden takšnih je gotovo projekt Metelkova mesto. Kulturna središča, kakršno je AKC Metelkova mesto, obstajajo v vseh večjih evropskih mestih od Portugalske do Romunije, od Italije do Rusije. Do nastanka teh centrov je pripeljala vrsta družbenih procesov, ki so značilni za sodobno Evropo in so del velikih svetovnih zgodovinskih tokov: razvoj kulturne industrije, zaton nacionalne kulture in vznik alternativnih kulturnih praks, boji materialno in kulturno razlaščenih množic, boj za mestni prostor, ukrepi proti getizaciji, ukrepi proti odmiranju mestnih središč.
Ljubljanski center AKC Metelkova mesto se umešča na križišče vseh teh sodobnih svetovnih procesov. AKC Metelkova mesto je ta čas eno najmočnejših kulturnih središč v Ljubljani in Sloveniji. Je eden največjih ponudnikov kulturnih dogodkov v Ljubljani in največji ponudnik na področju glasbenih koncertov. Je tudi eno izmed središč neodvisnih kulturnih, političnih in družbenih dejavnosti na širšem področju, ki sega čez državne meje.
Cilj, projekta je obnoviti vse stavbe na Metelkovi in jih opremiti ter zanje urediti upravljanje. Z društvi, ki na Metelkovi delujejo skupaj z vsemi zavodi in posamezniki bo potrebno zagotoviti takšen način delovanja, ki bo objekte napolnil z vsebino in jo ustrezno ponudil uporabnikom. Na tak način Metelkova mesto lahko postane ena od največjih mestnih znamenitosti, kraj neizogibnega obiska vsakega popotnika v Ljubljani.
Metelkova mesto bo, s svojo podobo in produkcijo, ob ohranitvi avtonomije v notranjem urejevanju razmer, ostala kot močna identifikacijska točka pri socializaciji mladine in omogočala kakovostno preživljanje prostega časa. Nenazadnje je projekt ureditve Metelkove mesta priprava na leto 2012, ko bo Ljubljana predvidoma evropska prestolnica kulture in ravno program Metelkove mesta lahko predstavlja enega njenih osrednjih temeljev.
Več o načinu priprave projektov in celoten predlog Regionalnega razvojnega programa za Ljubljansko urbano regijo najdete na www.rralur.si.
12
Kultura
iunii 2006
Iz naše knjižnice
Učenje za
Stane Škulj
Obisk Muce Copatarice v Krajevni knjižnici Dobrepolje
V petek, 2. 6. 2006, nas je v krajevni knjižnici Dobrepolje obiskala Muca Copatarica. Veliko otrok je prišlo pogledat to belo muco z velikim repom. S seboj je prinesla kar dve vreči umazanih in raztrganih copat, ki jih bo morala zakrpati in očistiti. Vsi otroci so bili veseli in zadovoljni, saj v vrečah nihče ni našel svojih copatk.
S tem dogodkom smo zaključili še eno sezono pravljičnih uric, ki so se odvijale v naši knjižnici. Potekale so vsakih 14 dni v popoldanskem času, z njimi pa smo pričeli v oktobru. Izvedli smo 18
enournih druženj, kjer so otroci slišali veliko pravljic, se igrali, peli, plesali in ustvarjali. Skupaj nas je obiskalo skoraj 200 otrok. Tudi v dopoldanskem času je bila naša knjižnica polna pravljic, igre in veselja, saj smo mnogokrat gostili vrtčevske in šolske skupine. Obiskali so nas kar 65-krat, nekajkrat pa smo jim, obloženi s knjigami, obisk vrnili. Veseli smo tako tesnega sodelovanja z vrtcem in šolo. Želimo si ga tudi v bodoče, saj smo prepričani, da kar se Janezek nauči, to Janez zna. Bralne navade so ene tistih, brez katerih v življenju preprosto ne gre, zato je zelo pomembno, da jih otroci začnejo pridobivati že v najzgodnejšem obdobju.
Za Knjižnico Grosuplje, enoto Do-brepolje
Tanja Zavašnik
Ker se v našem glasilu ne pojavlja kaj dosti napisanega o podjetništvu, sem se ponovno odločil, da pripravim sestavek, ki je vzet od prodajnega svetovalca mag. Aleša Lisca, ki je bil izdan v biltenu Korak pred konkurenco. Besedilo je zanimivo, kot tudi naslov, saj smo pred lokalnimi volitvami in ga že zaradi tega preberite. Tako kot v podjetja je potrebno tudi v občino vnesti več posluha in na sploh za hitrejši razvoj občine.
JE MOGOČE PREPRIČATI LEVIČARJA,
DA BO VOLIL DESNICO?
Ne, ni mogoče.
Oziroma je predrago in ne splača se. Gorečega zagovornika določene stranke ne boste nikoli prepričali, da nima prav. Pravzaprav ne boste nikogar prepričali, da nima prav, ne glede na temo pogovora.
Vsi ljudje mislimo, da imamo prav. Skoraj vedno. In le redko, zelo redko, spremenimo svoje mnenje. Za spremembo mnenja pa potrebujemo zelo dober izgovor.
Prodajanje političnih idej je podobno prodaji katere koli druge storitve ali izdelka Tudi pri klasični prodaji je ljudi zelo težko prepričevati v nekaj, česar ne verjamejo.
Kako na svet gleda goreč zagovornik politične stranke X?
Ker je pameten človek, bere časopise in spremlja dnevne novice. Od časa do časa prebere kakšno knjigo. Skratka, zelo dobro je informiran. Težava je le v tem, da je z vsakim stavkom, ki ga prebere, še bolj prepričan, da voli pravo stranko. X so res najboljši.
Njegov politični nasprotnik, goreč zagovornik stranke Y, prav tako bere časopise. Iste časopise. In tudi on je z vsakim prebranim člankom bolj prepričan, da je stranka Y najboljša.
Bereta iste časopise, iste informacije, pa vendar prideta do popolnoma drugačnega zaključka.
Vidite, da prepričevanje ne deluje. Čeprav se še tako trudite, nekoga, ki verjame v izdelek X, ne boste prepričali, da je izdelek Y boljši. Ker bo selektivno sprejemal informacije in si zapomnil samo tiste, ki govorijo v prid njegovi izbiri.
Na podoben način kupujemo avtomobile. Pregledamo vso ponudbo na trgu, preberemo članke v časopisih in revijah, odpravimo se v avtosalone na ogled in testne vožnje. Tako se še dodatno prepričamo, da smo se že na začetku odločili za pravi model. Svoje začetne odločitve nismo spremenili. V vsa-
junij 2006
Podjetništvo
13
podjetništvo
kem članku smo videli samo tiste informacije, ki so podpirale našo začetno odločitev. Testne vožnje so bile podobne, vendar smo že našli razlog, ki je govoril v prid prvotni odločitvi.
Prepričevati ljudi v nekaj, česar ne verjamejo, se ne splača. Ne pravim, da je nemogoče nekoga v nekaj prepričati, vendar je to običajno drag in dolgotrajen proces.
Vendar vi ne berete Koraka zato, da bi zvedeli, da je nekaj nemogoče, kajne? Seveda imam za vas tudi tokrat rešitev. Ljudi prepričati ne moremo, lahko pa jih pripravimo do tega, da se odločijo, kot si mi želimo.
Zakaj od časa do časa volivci z oblasti napodimo eno stranko in damo možnost drugi? Jasno je, da na volilni izid nikoli odločilno ne vplivajo goreči zagovorniki političnih strank. Goreči zagovorniki vedno volijo svojo stranko.
So pa tu tisti, ki sicer mislijo, da je stranka X boljša, vendar niso čisto prepričani. Tudi njih ne boste prepričali, da je Y boljša stranka. Lahko pa jim pomagate, da sami pri sebi ugotovijo, da je čas, da volijo druge.
Lahko jim »prodate« zgodbico z naslednjo vsebino:
»Vse politične stranke so v resnici enake, borijo se za oblast. Oblast pa vsakogar pokvari, sploh če je na oblasti predolgo. Kaj ni sedaj že čas za spremembo? X je verjetno boljša stranka kot Y, vendar so se uspavali, polenili in se začeli brigati samo zase. Bolje, da tokrat volim za Y, morda se bo vsaj kaj spremenilo.«
Vidite, kaj smo naredili? Nikogar nismo prepričevali, da je Y boljši od X. Ker je ljudi zelo težko prepričati. Lahko pa ljudem ponudimo neko drugo zgodbo, drugačen način razmišljanja
Primer: Voznika alfe ne boste nikoli prepričali, da je pametno voziti japonski ali nemški avto. Še tako lahko poskušate, alfist bo vedno našel argument v korist alfe. Zvok
motorja, strast, športno srce ... V neposrednem »boju« med alfo in toyoto bo zaprisežen alfist vedno izbral alfo.
Razen če alfistu na pladnju ne prinesemo dovolj dobrega izgovora. Razen če mu ne ponudimo nove zgodbice, novega načina razmišljanja. Morda celo obstaja možnost, da alfistu prodamo toyotin hibrid. Varčen avto, z dvema motorjema (elektromotor in klasičen motor), čudo tehnike. Prihodnost. Ker je to čisto nekaj drugega, bo morda pri kakšnem alfistu uspelo. Ali pa mu poskušamo približati idejo, da bi imel SUV ali po slovensko džip. Težko, vendar je možno . Tudi lastniki alf so namreč že opazili, da so terenska vozila v modi. Da so postala statusni simbol. Alfa pa terenskih vozil ne izdeluje. Skratka, če nekako vzbudite zanimanje za novo zgodbico, ki se ji reče terensko vozilo, bo morda lastnik alfe kupil nekaj drugega. In še vedno bo lahko ostal prepričan, da so alfe najboljši zvok motorja itd. » Ampak stvari so se v naši družini spremenile, sedaj potrebujemo nekaj drugega«. ♦
Hlebci Pekarne Grosuplje znova dobili zlato priznanje za odlično kakovost
Grosuplje, 1.junij 2006 - Pekarni Grosuplje je posebna strokovna komisija Sekcije za pekarstvo, ki deluje v okviru Združenja živilske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, na letošnjem ocenjevanju kakovosti kruha že četrtič zapored potrdila najvišjo kakovost in odličnost hlebcev Krjavlja, Malnarja in Sosedovega kruha. Letos so vsi trije kruhi prejeli najvišje ocene v vseh ocenjevalnih kategorijah, zlata odlikovanja pa grosupeljska pekarna za svoje kruhe prejema že od samih začetkov ocenjevanja.
Ocenjevanje kakovosti kruha, ki je namenjeno preverjanju kakovosti slovenskih pekovskih izdelkov, je letos potekalo že šestič zapored. V mesecu marcu in aprilu je neodvisna strokovna petčlanska komisija na ocenjevanje prejela 49 vzorcev kruha in 51 vrst peciva iz 22 slovenskih pekarskih podjetij.
Pekarna Grosuplje je sodelovala s svojimi tremi najbolj priljubljenimi hlebci, Krjavljem, Malnarjem in Sosedom. V komisiji so ocenjevali njihovo obliko, zunanji videz, lastnosti skorje, strukturo in prožnost sredice ter vonj in okus. Vsi trije grosupeljski hlebci so letos prvič sočasno prejeli najvišje ocene v vseh ocenjevalnih kategorijah.
Malnar je izdelan iz najboljše pšenične bele moke, Sosed je pripravljen iz mešanice pšenične in ržene moke ter obogaten s semeni, Krjavelj pa je temen hlebec iz pšenične in ržene moke. Vse tri odlikuje priprava po tradicionalnem in dolgotrajnem postopku z dodajanjem kislega testa, ki pripomore k boljši aromi, bolj sočni sredici in daljši svežini.
»Čeprav ocenjevanje kruha poteka le enkrat letno, pa smo vsak dan na preizkušnji pri naših kruhih. Kupci cenijo in prepoznavajo kakovost, zato ni naključ-
je, da se Krjavelj, Malnar in Sosed uvrščajo tudi med naše najbolj priljubljene kruhe,« je ob novici o treh zlatih priznanjih za odlično kakovost povedala Barbara Štiglic, direktorica sektorja za razvoj in kakovost Pekarne Grosuplje.
Letos je zlata odličja prejelo več kot 80% vseh prijavljenih kruhov, kar dokazuje, da se kakovost slovenskega kruha iz leta v leto izboljšuje. V Združenju živilske industrije ugotavljajo, da k takemu uspehu botrujejo predvsem ocenjevanja iz prejšnjih let, na podlagi katerih so tudi sami proizvajalci vse bolj pozorni na napake in si jih čez celo leto prizadevajo odpraviti.
Novost letošnjega tekmovanja je bilo ocenjevanje pekovskega peciva, strokovna komisija pa je ugotovila, da je kakovost slovenskega kruha na zelo visoki ravni. Ocenjevanje kakovosti pa ni edini namen ocenjevanja, saj želijo člani Sekcije za pekarstvo predvsem povečati prepoznavnost kruha in pekovskega peciva slovenskih proizvajalcev.
Kljub temu, da je uradno ocenjevanje že končano, bo komisija še enkrat nenapovedano ocenila kakovost nagrajenih izdelkov. Vzorce si bo izbrala kar na prodajnih policah.
Slavnostna podelitev priznanj proizvajalcem nagrajenih kruhov in pekovskega peciva je bila v četrtek, 1. junija 2006 na Gospodarski zbornici Slovenije.
Iz Pekarne Grosuplje
14
Iz dobrepoljske ambulante
junij 2006
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Pa ne še tole poleg šole!
V neki občini so imeli veliko tovarno, kjer je bila zaposlena večina tamkajšnjih delazmožnih prebivalcev. V tej tovarni so bili zaposleni tako moški kot ženske, imeli so delavce v proizvodnji, administratorje, pravnike, čistilce, kuharje, skratka profilov na pretek. Seveda so se vsake toliko časa nakopičile tudi razne težave, saj pri takem številu ljudi in obsegu dela brez problemov pač ne gre. Najhujše je bilo na sestankih, kjer so reševali kadrovsko in disciplinsko problematiko. Sestanke so sklicali delovodje, nanj pa so bili povabljeni vsi vodilni in, ne boste verjeli, otroci zaposlenih. Tako se je stvar odvijala po principu roditeljskih sestankov v šolah, le da se v šolah predstavijo problemi otrok staršem, tukaj pa problemi staršev otrokom. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo na enem od sestankov.
Bilo je nekega poznega aprilskega popoldneva, to je bil prvi sestanek tisto leto. Nabralo se je kar precej težav in otroci so vedeli, da jih čaka dolga in težka debata. Starše so pustili doma in jim naročili, naj tačas pospravijo stanovanje, sami pa kljub utrujenosti po napornem dnevu oddrveli na srečanje. V delavski menzi se je zbrala velika večina povabljenih. Delovodja Moškrič je vse otroke najprej vprašal, če so jim njihovi starši prinesli vabila na sestanek in izkazalo se je, da so bili ravno trije najbolj problematični delavci tako malomarni, da so vabila spravili v torbe in jih sploh niso pokazali svojim otrokom. Sreča pa je bila ta, da jih je na sestanek poklical delovodja po telefonu, tako da se je sestanek lahko začel.
Najprej so obravnavali problem prihoda v službo. Dve kuharici in kurjač so imeli namreč to grdo navado, da so ponavadi zjutraj zamujali. Tako je bilo zjutraj vedno mrzlo, poleg tega pa se je zamujalo tudi s pripravo malice. Hči ene izmed kuharic je izjavila, da njena mati zamuja tudi k maši, tako da so tovrstnih problemov domači že navajeni. Obljubila je, da bo vztrajala pri tem, da se njena budilka prestavi na vsaj za četrt ure zgodnejšo uro.
Sin druge kuharice pa je začel mamo zagovarjati. Rekel je, da jo razume, saj je tako obremenjena, da enostavno tega ne zmore. Po njegovem je za vse kriv sistem, ki dela iz naših staršev robote in ko pogleda, kako težko torbo nosi mama v službo, se mu trga srce. Delovodja se seveda s tem ni strinjal in je omenil, da je ministrstvo za delo vse te obremenitve analiziralo in ocenilo za normalne, hkrati pa je opozoril na dejstvo, da je ravno njegova mama obljubila, da ji bo sin napisal opravičilo za zamudo z dne 11. marca in 3. aprila; opravičila pa seveda še ni. Še večji problem pa je bil kurjač. Žal je vse skupaj bilo še bolj tragično, ker je ostal sam na tem svetu; ni imel namreč otrok. Zato je delovodja poklical na sestanek njegovo nečakinjo, saj so njegovo problematiko enostavno morali obravnavati. Nečakinja se je izgovarjala, češ da ima ona dovolj problemov že s svojimi starši in da ne more skrbeti še za strica. Omenila je celo, da ve, da je stric zadnje čase zašel v slabo družbo in da se mu ne obeta nič dobrega. Vsi prisotni na sestanku so samo zmajevali z glavo in na koncu sklenili, da kurjaču dajo še eno priložnost. Če hoče, da ne bo letel iz služ-
Ko gledamo za zdravjem, ni dovolj, da ga iščemo tako, da ne vidimo dlje od svojega prsta.
Odprimo pogled, razširimo obzorje in razmišljajmo že danes o tem, kaj moramo narediti, da bo naše zdravje čez nekaj let vsaj enako ali celo boljše.
be, bo moral v tovarni organizirati seminar na temo »Zmanjšajmo alkoholizem«.
Naslednji večji problem je bil v zvezi s službeno malico. Zaposleni imajo namreč zelo nemaren odnos do hrane in nemalokrat so smetnjaki polni kruha, krožniki pa skoraj polni romajo v pomivalni-co. Seveda se to direktorju podjetja ne zdi niti malo čudno, saj pravi, da starši nosijo v šolo razne čipse in sladkarije, namesto da bi se bolj potrudili pri zdravi službeni prehrani. Poleg tega pa opaža, da so stoli in mize s spodnje strani popolnoma oblepljeni s prežvečenimi žvečilnimi gu-miji, saj jih predvsem fantje iz oddelka praktičnega usposabljanja žvečijo tudi med delom. To pa še ni vse. Korenov Albert, ki ga kličejo Keks, je prejšnji mesec prinesel delovodji Moškriču hčerkino opravičilo, v katerem le-ta prosi, naj Keksa opravičijo od službenih malic, češ da je alergičen na kaviar. Šele ko je Moškrič naslednji dan naročil v kuhinji, naj Korenu pripravljajo malice brez kaviarja in so vsi kuharji in kuharice planili v gromozanski smeh, je le-ta ugotovil, da ga je gospod Koren pošteno potegnil za njegov nosni koren, saj kaviarja v službi ne pripravljajo in je torej Keks hčerkino opravičilo ponaredil. Na sestanku so soglasno sklenili, da bo Albert moral že naslednji mesec organizirati seminar »Jejmo zdravo«.
Ko se je diskusija polegla, so prešli na naslednjo točko, to pa je bila analiza raznih prestopkov. Začeli so s kajenjem, predvsem zaskrbljujočim povečanjem števila delavk, ki so prešle med kadilce. Poleg tega, da je kajenje na splošno nezaže-ljeno, so poudarili, da nekateri kadijo kar vpričo svojih otrok, ko ob koncu službe pridejo bodisi hčerke ali sinovi po njih, da jih odpeljejo domov. Zato je Moškrič zahteval, da na tem sestanku vsi prisotni otroci podpišejo peticijo, da svojim staršem ne bodo dovolili, da vpričo njih prižgejo cigaret in jim tako delajo sramoto pred drugimi otroki. Spet so izpostavili zaskrbljujoč dogodek, ki je izbil sodu dno in podjetje skoraj stal milijonske kazni. Blagovna analitičarka Ana Litičar je namreč prejšnji teden, ko je imela rojstni dan in bila preveč dobre volje, prišla v skladišče in začela delavce drugega za drugim spraševati, če ji da kakšen cigaret. A žal je naletela ravno na sanitarnega inšpektorja in ker ga ni poznala, se je tudi nanj obrnila z isto prošnjo. Jasno, da je sledil šok za vse. Podjetje je moralo napisati pisno pojasnilo, poročilo o izvajanju proti-kadilskega zakona, Ana pa je morala v
junij 2006
Iz dobrepoljske ambulante
15
treh tednih pripraviti seminar z naslovom »Ustavimo kajenje« in najprej seminar predstaviti v službi, nato na Zdravstvenem inšpektoratu, na koncu pa še na sedežu Društva za boj proti izumrtju pljučnih mešičkov. Pa ne izgubljajmo besed o ostalih prekrških.
Poglejmo raje še eno zanimivost, ki se je dogodila v tem našem podjetju. Kot vsi vemo, delata v podjetju dvojčka Dane in Bane. Dane je poročen in ima hčerko Gito, Bane pa živi pri njihovi družini in je še samski. Pozimi se je zgodilo, da sta zbolela, oba sta kašljala, imela vročino in za-mašen nos. Ker sta se slabo počutila, sta naslednje jutro Danetovo hčerko Gito prosila, če jima dovoli, da tisti dan ostaneta doma in ne gresta v službo. Po dolgem pregovarjanju so se dogovorili, da lahko, samo če gredo še isti dan k zdravniku na pregled. To pa je bila zanju najhujša kazen. Razpletlo se je tako, da je šel na pregled le Dane. Ko po pregledu zdravnik Gito vpraša, a ni rekla, da sta zbolela oba, mu le-ta gladko odvrne: »Oba sta isto bolna, saj sta enojajčna dvojčka. Zmenili smo se, da pripeljem najprej enega od njiju, da ga pregledate; če je samo prehlad, je itak vse v redu, če pa je slišati kaj na pljučih, vam pripeljem na pregled še Baneta. Sicer pa tudi vi raje vidite, da nimate po nepotrebnem dvojnega dela, mar ne?« Zdravnik se je začel na ves glas od srca smejati. Tako simpatično se mu je vse skupaj zdelo, da je namesto pojasnila, da gre samo za prehlad, rekel le: »Baneta vam ne bo treba pripeljati na pregled!« A ne mislite, da je Bane potegnil daljši konec. Ko je za zgodbo izvedel delovodja Moškrič, je našemu Banetu, ki je ostal v bolniški, ne da bi obiskal zdravnika, naročil, da v enem tednu pripravi seminar z naslovom »Smeh je pol zdravja«. Si bo vsaj zapomnil, da je zaradi njiju Danetova hčerka izostala od pouka iz razloga 'nega ožjega družinskega člana'.
Dragi mladi prijatelji! Kot vidite, bi bila vzgojna skrb za starše velika in težka naloga. Seveda se vam zaenkrat ni treba bati, da bi vam jo država naložila poleg šole. Pa vendar bo mogoče kdo izmed vas ob branju članka pomislil, da staršem, ki moramo skrbeti za svoje otroke, res ni lahko poleg vseh drugih obveznosti hoditi še na roditeljske sestanke. Pa ne da sestanki niso nujni; seveda so potrebni, problem je le v tem, da se na njih namesto organizacijskih tem preveč časa porabi za reševanje stvari, ki sta nepotrebni - nediscipline in prestopkov. To pa so stvari, kjer lahko vi sami v veliki meri olajšate
življenje najbolj sebi, v veliki meri pa tudi nam staršem ali skrbnikom. Vseeno pa velja, da če opazite nezdrave ali na drugačen način škodljive navade ali dejanja pri svojih starših, jih opozorite in jim razložite, da se vam početje pač zdi nezdravo in neprimerno. A to morate narediti z veliko mero spoštovanja in hvaležnosti za vse, kar so storili za vas in kar še bo-
Ločeno od današnjega članka se moram po hudi zimi in žal tudi pomladi, ko je smrt v naši občini potrkala pri marsikateri hiši, obrniti še na vse svojce in znance umrlih. Iskreno sožalujem z vami, vem, da vam je smrt iztrgala vaše drage iz objema rok, nikakor pa ne iz objema vaših src. Dovolite mi primerjavo občutkov, ki so se porajali v meni, ko sem se prvič v življenju srečal z izgubo osebe, ki je predstavljala velik del mojega osebnega življenja.
Ni ga več, kako, zakaj, a ga res ni? Presenečen sem, kako naj po takem hudem dogodku še tečem v veliki skupini ljudi, ki tečemo k nekim uspehom, idealom, potrjevanju Ustavil sem se, ker mora biti v tej masi ljudi tudi on, brez katerega si življenja sploh ne morem predstavljati. Vsi me prehitevajo, nekateri me sploh ne vidijo, padam, ne-
do storili za vas. Ko pa boste premišljevali o tem, kakšni so vaši starši, jih ne ocenjujte samo po tem, da so dobri, če vas pustijo v kino ali če vam ne težijo s šolskimi obveznostmi, ampak tudi po tem, ali se tudi sami obnašajo tako, da lahko njihovi otroci dobijo zgled in tako odrastejo v zdrave, sposobne in zaupanja vredne ljudi. ♦
kateri so me pohodili. A me sploh kdo vidi? Da, vidi me, opazil me je najboljši prijatelj, ustavil se je ob meni, a podrli so tudi njega. Toda on je vedel, kako ravnati. Podal mi je roko in skupaj sva vstala. Pokazal mi je smer, povedal, da se je v tem prometu življenja in nas ljudi, norih dirkačev, bolj nevarno ustaviti, kot pa pridružiti koloni, ki se zaganja proti navidezni svetlobi. »Toda iščem Justina, mora biti nekje v tej množici, nemogoče da ga več ni!«, zavpijem. Prijatelj mi je z roko pokazal na moje srce in razumel sem in vedel, da je Justin tukaj. Lahko grem naprej, morda je še dolga življenjska pot, ki me čaka, morda je pa moje poti konec že za prvim ovinkom.Ni važno; čutim zadovoljstvo, da pogrešano osebo nosim v srcu, hkrati pa sem na poti spoznal dobro dušo, zaradi katere se je vredno pognati naprej.
URNIK AMBULANTE NA VIDMU
O
PONEDELJEK	7.00 - 15.00
TOREK	12.00 - 20.00
SREDA	7.00 - 15.00
(vmes od 9.00 do 11.00 STRUGE)	
ČETRTEK	12.00 - 20.00
PETEK	7.00 - 14.00
Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite v redne ambulante, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonske številke:
78 19 009, 050-624-071, 781-84-00 ZD GROSUPLJE, 781-90-09 ZD IVANČNA GORICA (za čas dežurstva), 031-656-000 MOBITEL ZA ČAS DEŽURSTVA.
URNIK ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU
PONEDELJEK in TOREK:	12.30 -	19.00
SREDA, ČETRTEK in PETEK:	7.00	- 13.30
		
Telefon: 01/7807-866, GSM: 031/478-290
16
Veterinarski nasveti
junij 2006
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.

Vnetje kopitne usnjice pri konjih - PODODERMATITIS (angleški izraz LAMINITIS)
Gre za dokaj pogosto bolezensko spremembo na koptih konj, ki se pojavlja zaradi različnih vzrokov. Pogosto lastniki opazijo nenadno (prek noči) šepanje konj oz. težko široko hojo predvsem s sprednjimi nogami, manj pogosto je izraženo tudi na zadnjih kopitih. To si lahko pojasnimo z dejstvom, da prednje noge nosijo 4/7 zadnje pa 3/7 telesne teže konja. Bolezen ni pasemsko pogojena in se pojavlja pri vseh pasmah konj.
Vzroki za nastanke omenjene bolezni so različni. Najpogosteje se omenja hranjenje konj z prebogato beljakovinsko krmo, kot sta to koruza in oves. Pogosto pa pri nekaterih konjih zadostuje že bogata spomladanska paša, ki vsebuje veliko količino beljakovin. Drugi poglavitni vzrok za nastanek se omenja zaostanek posteljice pri kobilah, ki povzroči neke vrste alergično reakcijo, pri kateri sodelujejo tudi bakterije. Ostali vzroki za nastanek la-minitisa, kot so to poškodbe, zastupitve, kolike ter nekatere kužne bolezni so manj pogosti.
Zaradi specifične zgradbe kopitne us-njice, ki je sestavljena iz lističev in platnic ter so medsebojno prepleteni z resicami, je le ta še posebno občutljiva. Pri vnetju kopitne usnjice prihaja do nabiranja seruma med posamezne strukture kopitne stene. To sprva povzroča hudo bolečino zaradi pritiska na živčne končiče v steni kopita, kasneje pa lahko povzroči »razpad« kopitne stene in deformacijo kopitne kosti.
Bolezenska znamenja so odvisna od stopnje prizadetosti. V akutnih stanjih ima žival povišano telesno temperaturo, pospešeno dihanje in pulz, zmanjšan apetit, žival stoji tako, da težo prenese na zadnje noge, pogosteje leži in nerada vstane, vroče kopito, pri preizkusu s kopitnimi kleščami žival umika nogo. V blažjih primerih se pojavljajo že navedena bolezenska znamenja v blažji obliki.
Bolezen se ugotavlja na več načinov. Prvo informacijo nam da že sam klinični pregled živali. Pomembno je, da ugotovimo vzrok šepanja. Pogosto se v ta namen poslužujemo tudi prevodnih aneste-
zij, pri kateri z aplikacijo lokalnega anestetika poskušamo ugotoviti mesto oz. vzrok šepanja (npr. kopito, bicelj, piščal itd.). Pogosto je zelo uporaben tudi preizkus s kopitnimi kleščami. Pri nadalčjni diagnostiki stopnje prizadetosti kopitne kosti pa je rentgensko slikanje nepogrešljivo.
Zdravljenje je v večini primerov, če je le pravočasno in ne gre za hujšo obliko, uspešno. Za zdravljenje se je včasih uporabljalo puščanje krvi. Ponekod se to uporablja še danes v kombinaciji z drugimi zdravili. Vsekakor je potrebno odstraniti vzrok, ki je privedel do omenjene mot-
nje. Žival namestimo v dobro nastlan boks in jo ne privezujemo. Priporoča se uporaba hladnih obkladkov, ki se jih daje na kopita (npr. zalivanje z borovo raztopino vsake ? do 1 ure), razkovanje konja in potrebno je pravilno obrezati kopito. Na nekaterih klinikah so v ta namen narejeni bazeni s hladno vodo, kjer konji stojijo (globina vode cca 20 cm). Od medikamentoznih sredstev se uporabljajo predvsem sredstva za zmanjšanje vnetja in bolečine, v nekaterih primerih tudi lokalni anestetiki. Ko bolečina popusti, je potrebno konja sprehajati. V kolikor se bolezen ne zdravi oz. je zdravljenje bilo zamujeno, lahko pride do razpada kopitne kosti in do nepopravljive škode na kopitih. V primerih, ko je poškodovana tudi kopitna kost, je vsekakor poleg ostalega zdravljenja pomembno tudi izvesti ortopedsko kovanje s posebnimi podkvami. Ob uspešnem zdravljenju je v takih primerih vsekakor pomembno nadaljevanje rednega kovanja na vsakih 6 tednov.
Turistično društvo Podgora In vaščani Podgore
organizirajo in vas vabijo na
12. tradicionalno prireditev
»Srečanje družin, prijateljev in vaščanov«
ki bo v nedeljo, 16. julija 2006, v Podgori — pri Koritu s pričetkom ob 15. uri.
Za ples in dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel »Fantje z vasi« za okusno hrano, dobro kapljico in bogat srečelov pa vaščani in člani društva.
Poseben gost srečanje med 15. in 17. uro Ivan Hudnik
Za najmlajše obiskovalce bo postavljen skakalni grad. Animacijo otrok bo med 15. in 20. uro vodila Saša Strnad.
V a b l j e n i !
Minilo je 50 let, odkar so skupaj sedeli v šolskih klopeh
Srečo, ki jo tako iščemo v življenju, pomagajo ustvarjati tudi lepi spomini na osnovnošolske dni. Ob vsem, kar nas doleti v življenju, ti spomini bledijo, zagotovo pa puščajo v nas globoko sled. Včasih se tega zavemo mnogo kasneje, najbolj pa na srečanjih z nekdanjimi sošolci na obletnicah valet. Spomini oživijo, nevidne niti povezanosti se znova utrdijo, naenkrat ugotovimo, da so ta leta najlepša tedaj, ko spominjamo se jih nazaj.
50-letnica valete, maj 2006. Posnetek je nastal pred nekdanjo šolo (zdaj občino) pod oknom učilnice, kjer so bili nazadnje skupaj v šolskih klopeh. Od leve: Alojz Nučič, Nada Kralj (por. Videčnik), Anka Adamič (por. Stranges), Anton Hočevar, Tončka Pugelj (por. Hren), Stane Žnidaršič, Marija Meglen (por. Zupančič Kobe), Pavle Zevnik, Ika Špolar (por. Hočevar) in Jože Gruden.
Pripravila: Mihaela Steklasa_
13. maja so se na 50. obletnici va-lete zbrali nekdanji sošolci, ki so davnega leta 1956 končali takratno nižjo gimnazijo na Vidmu. Ko so se na lep in sončen pomladni dan zbirali pred šolo na Vidmu, sedanjo občinsko stavbo, v kateri so pred petdesetimi leti nazadnje skupaj sedeli v šolskih klopeh, so se dogovorili, da ta slovesen in no-stalgičen dogodek zabeležimo tudi na straneh našega časopisa.
Zbralo se jih je deset. Prihajali so od vsepovsod, vsak s svojo življenjsko zgodbo, vsak s svojimi spomini. S pozdravi, nasmejanimi obrazi, stiski rok in zadovoljstvom ob ponovnem srečanju. »Ko vas takole gledam, smo enaki, kot smo bili,« je bilo slišati med pozdravljanjem, »samo petdeset let je vmes ... «
Premagala sem občutek, da motim prijetno vzdušje ob srečanju, in si izbrala prvega sogovornika, da izlušči kakšen spomin iz osnovnošolskih dni.
JOŽE GRUDEN iz Predstrug
Po nižji gimnaziji na Vidmu se je vpisal na srednjetehnično lesno šolo in se po končanem služenju vojaškega roka in šoli za rezervne oficirje zaposlil v podjetju LIP Maribor kot njihov štipendist. Kasneje so se tri lesna podjetja združila v Marles, v katerem je bil zaposlen kot tehnolog, kasneje po končanju višje šole za organizacijo dela v Kranju pa na več odgovornih delovnih mestih, 15 let je bil vodja avtomatske obdelave podatkov, nekaj let je bil pomočnik direktorja TOZD-a montažnih stavb in nazadnje direktor Marles - pohištva. Upokojen je od leta 1997.
Kaj drugega kot športnih dogodkov bi se lahko najprej spomnil nekoč navdušen mlad športnik, danes pa prav tako vnet planinec Jože. Še posebno, če je šola posvečala veliko pozornosti športu, saj je bil takrat ravnatelj dobrepoljske šole Ludvik Andolšek, ki je, kot je znano, športu namenjal velik poudarek.
»Ravnatelj Andolšek je tudi mene zelo navdušil za šport,« pravi Jože, »Najbolj se
spomnim nekega medobčinskega smučarskega tekmovanja v Dobrepolju. Udeležili smo se ga Tone Jerovšek, Stane Po-nikvar in jaz. Vsi iz Predstrug. Jaz naj bi bil po pričakovanjih zmagovalec. Pa se je zgodilo, da je bila proga postavljena malo više, kot na treningu. Na prvem zavoju me je zmedel glasen navijač, tako sem se potem namesto na cilju znašel v bližnji smreki. Prvo mesto je tako splavalo po vodi. Pa vseeno tisti dan ni bilo vse slabo. Na dopoldanskem tekmovanju v smučarskih tekih sem bil drugi, zmagal je Tone Jerovšek, Stane Ponikvar pa je bil zmagovalec na 20-metrski smučarski skakalnici. Tako smo se vsi trije iz Predstrug odrezali zelo dobro.«
Tudi NADA KRALJ, poročena VIDEČ-NIK, je iz Predstrug. Šolanje je nadaljevala na učiteljišču v Novem mestu in se zaposlila na osnovni šoli v Mokronogu, kjer je poučevala mladi rod polnih 33 let. Tudi upokojenska leta preživlja v Mokronogu.
Spomini?
»V Dobrepolje, prihajam bolj poredko, le ob takih in podobnih srečanjih, kot je današnje. Moram reči, da je vse popolnoma spremenjeno. Iz mojih šolskih dni se najbolj spomnim Stare luže, na kateri smo se pozimi drsali. Če pa bi morala izbrati najlepši spomin, pa je bilo vsakodnevno vračanje s sošolci iz šole domov. Živo se spomnim tudi tega, kako smo šli nekoč s kolesi na ogled elektrarne. Ker nisem imela svojega kolesa, mi ga je posodila sestra. Lepe spomine imam na vse športne dneve in pohode na Ilovo Goro, Rašco^ Česa se še spomnim iz tistih časov? Zanimivo - ognja, ki ga je zanetila strela, ki je udarila v kozolec na Velikem Vidmu^«
ANKA ADAMIČ, poročena STRANGES, je doma z Vidma, zdaj pa že dolga leta živi v Milanu v Italiji.
»Tako dolgo je že tega, da se ta hip ničesar zanimivega ne spomnim. Samo občutek mi je ostal, da je bilo lepo, zares lepo. Dobrepolje je moj rojstni kraj, moja domovina, ki me je oblikovala za zmeraj. Tukaj nimam nikogar več, razen grobov. Vidim pa, da se je vse zelo spremenilo. Zelo sem vesela, da smo se dobili po petdesetih letih in da je tako lep dan.«
MARIJA MEGLEN, poročena ZUPANČIČ KOBE je kot otrok živela v Četežu. Dva razreda nižje gimnazije je končala na Krki, potem pa so jo ukinili. Ker pa jo je zelo zanimala fizika in kemija in je želela kasneje nadaljevati šolanje na učiteljiš-
18
Ob jubileju
junij 2006
ču, je namesto v Strugah nadaljevala šolo na videmski nižji gimnaziji. Iz Strug se je vsak dan vozila na Videm s kolesom. Na poti se je vsako jutro ustavila pri sošolcih v Kompoljah, od koder so skupaj nadaljevali pot proti Vidmu. Kljub težkim pogojem je bila najboljša učenka. Med najinim pogovorom se je oglasil nekdanji sošolec s hudomušno pripombo »piflarka«. Pa ni zvenelo žaljivo, prej pohvalno in še po mnogih letih občudujoče. »Same petke je imela in vse je znala, še preden smo se učili,« je bilo slišati iz ozadja. Ona pa na vse to skromno: »Veste, jaz sem morala biti pridna učenka, da sem lahko imela malico zastonj, ker smo bili doma revni. Če pa si bil odličen, ti malice ni bilo treba plačati. »Čeprav je bila odličnjaki-nja in se je zanjo zavzela učiteljica kemije, da bi dobila štipendijo, se ji želja po nadaljnjem šolanju na učiteljišču ni uresničila. Ker starši politično niso bili na pravi strani, štipendije ni dobila. Tako se je odločila za trgovsko šolo in vajenko v trgovini Koprivnik pri Kočevju. Po končani trgovski šoli je bila štiri leta poslo-vodkinja v domači trgovini, nato pa se je poročila in se preselila v Ljubljano, kjer je bila zaposlena v Emoni, nekaj časa kot trgovka, kasneje pa kot vodja avtomatske obdelave podatkov.
Spomini?
Veliko jih je in lepih. Ko si je sošolec Pavle nekoč zlomil nogo in moral nekaj časa ostati doma, jo je njegova mama prosila, da ga je učila matematiko. Med spomini pa je tudi kakšen grenak. Kot odlič-njakinja s samimi peticami si je prislužila posebno nagrado - 14-dnevno bivanje na Dunaju. Bilo je že po končani šoli, ko je bila že vajenka v trgovini. Pošta je prišla v roke poslovodji, ki jo je izročil prepozno. Dunaja ni videla in razočaranje je bilo veliko. Iz videmske šole se najbolj spomni učiteljic za kemijo in za nemščino. Ta ji je ob prihodu na videmsko šolo rekla: »Ti si imela petico pri nemščini, pri meni pri takem znanju ne boš imela niti dvojke.« Kasneje, ko je nadoknadila pomanjkljivo znanje iz prejšnje šole, je imela tudi pri nemščini petico.
TONČKA PUGELJ, poročena HREN je bila doma z Vidma, zdaj živi v Velikih Laščah.
»Spomini so lepi. Lepo je bilo, ko sem živela na Vidmu. Nismo bili bogati, bili pa smo prijatelji in srečni, kar je največ vredno. Zdaj že 39 let živim v Velikih Laščah. Rada se vračam v Dobrepolje. Prihajam na obiske in na grob staršev in brata.«
IKA ŠPOLAR, poročena HOČEVAR, je
otroštvo preživela v Kompoljah
Po končani osnovni šoli se je vpisala na administrativno šolo v Ljubljani, kjer se je tudi zaposlila in tam živi že od srednje šole naprej. V Dobrepolje prihaja le redkokdaj, večinoma na grob staršev. Spomini na Kompolje so čudoviti. »Ko se poskušam vživeti v šolska leta, mi najprej pride na misel, kako je neko zimo zapadlo ogromno snega, jaz pa nisem hotela ostati doma. Rinila sem v visok sneg, dokler nisem omagala in morala sem nazaj domov. Tisti dan ni nihče mogel v šolo.«
Eden rednih udeležencev srečanj je ALOJZ NUČIČ iz Podgorice.
"Spomini so lepi. Ne le na sošolce, tudi na vse drugo. Dobrepoljska šola je bila kvalitetna. Ko sem začel obiskovati gimnazijo v Ljubljani, sem ugotovil, da so na dijake, ki so prišli s podeželskih šol, gledali s podcenjevanjem. Opazil sem, da precej upravičeno, vendar pa to ni veljalo za dobrepoljsko šolo. Naše predznanje je bilo dobro in tudi v srednji šoli smo bili pridni. Vsi smo kasneje v življenju uspeli. Vsak na svoj način.
Zdaj imam s sošolci, ki živijo v Dobre-polju in bližini, precej stikov, z ostalimi pa se vidimo le ob takih in podobnih priložnostih, kot je današnje. Zadovoljen sem, da smo spet skupaj. Še posebej danes ob tako lepi obletnici.
PAVLE ZEVNIK z Vidma:
Pogovor z njim je vedno zanimiv, tokrat pa je želel dati prednost tistim, ki jih je življenjska pot popeljala izven domačega kraja.
»Lep dan je in počutim se enkratno, ko vidim svoje nekdanje sošolce. Vidim, da so vsi enaki, le petdeset let je vmes.«
Iz bližine zaslišim: »Veste, on ima vedno kapo na glavi, ker ga je sram zaradi pleše.«
»O, to pa ne!« odločno zanika moj sogovornik. »Res imam zmeraj kapo na glavi, pa ne zaradi pleše. Tudi zato ne, da me sonce ne opeče. V omari imam 300 kap, skoraj za vsak dan eno.«
Za STANETA ŽNIDARŠIČA iz Podgori-ce mi je skoraj že zmanjkalo časa, saj so zbrani že čakali na odhod proti Kompo-ljam.
»Vesel sem, da se nas je toliko zbralo na to okroglo obletnico. Eden od sošolcev je, žal, že pokojni. Naj povem, da imam lepe spomine na vse sošolce, pa tudi učitelje. Videmska šola je bila dobra. Veliko smo se naučili pri nemščini.«
Zadnjega sem uspela dobiti organizatorja vseh srečanj ANTONA HOČEVARJA iz Kompolj.
Po končani šoli na Vidmu se je izučil za avtomehanika in že ves čas živi v Grosupljem.
Povedal mi je, da je srečanje organiziral že večkrat. Prvič so se dobili ob 20. obletnici, nazadnje pa pred devetimi leti. Udeležba ni bila nikoli popolna, vendar so se tako zvrstili, da je bil vsak najmanj na enem srečanju. Nekateri od njih pa so redni.
Na vprašanje, kaj ga je spodbudilo k organizaciji srečanj, je dejal:
»Pobudo za naša srečanja nam je na začetku dala razredničarka Franja Hlačer. Potem smo se razkropili vsepovsod, dekleta so se poročila, tako da je bilo težko zbrati vse naslove. Z razredničarko sem imel stike ves čas. Večkrat se slišiva po telefonu. Nanjo me veže lep spomin. Ko je ob koncu šole videla, da mi kaže na edino dvojko v spričevalu ravno pri njenem predmetu, je rekla: No, da ne boš imel ravno pri meni dvojke, ti bom slovenščino dala tri.«
Razredničarka Franja Hlačer na 50-letnici valete
Tudi na jubilejnem srečanju nekdanja razredničarka svojih učencev ni pustila samih. Pridružila se jim je nekaj ur kasneje, ko so bili najlepše razpoloženi. Čas je že zdavnaj zabrisal meje v odnosu med učiteljico in učenci. Nekaj let razlike, kolikor jih loči, ni več pomembnih. Zdaj so si enaki. Že nekaj časa so upokojenci, vsak s svojimi življenjskimi izkušnjami, dosežki, osebnimi zgodbami in usodami pa tudi težavami. Druži jih medsebojno spoštovanje in skupni spomini na neko obdobje, ki so ga preživeli skupaj.
Učiteljica FRANJA HLAČER se je rodila v Polzeli na Štajerskem. Njena življenjska zgodba najbolje zrcali družbene razmere, v katerih je odraščala. Ker je bila vzgojena v krščanskem duhu in tega ni skrivala, so jo kot učiteljico z dekreti premeščali v najbolj oddaljene in težko dostopne kraje, od koder je morala do prve avtobusne postaje pešačiti tudi deset kilometrov. Na videmski šoli je poučeva-
Nekdanja šola na Vidmu
la le tri leta in kakor koli se sliši nenavadno bila pri svojih 23. letih med najstarejšimi na šoli. Bila je razredna učiteljica, vendar je zaradi pomanjkanja učiteljev poučevala slovenščino. Nekdanji učenci se jo spominjajo kot strogo, a dobro učiteljico.
In kako odgovarja na pohvale svojih učencev?
»Delo na šoli je potekalo zelo v redu. Važno je, da smo imeli učence radi in da smo jim želeli dobro. Učenci so bili bistri, spoštljivi in pridni. V nikakršnem izobilju niso živeli, vendar so se v življenju, kot vidim, dobro znašli, kar me zelo veseli. Takratni ravnatelj Ludvik Andolšek je dobro vodil šolo. Tudi učiteljski zbor je bil dober, med njimi sem se dobro počutila.«
Kljub vsemu, kar je doživela na svoji službeni poti, pravi, da je imela srečo v življenju, ker so jo ljudje povsod lepo sprejeli. Srečavala je čudovite ljudi. Rada je bila učiteljica in rada je imela otroke. Kasneje, do svoje upokojitve, je učila v šoli s prilagojenim programom v Domžalah oziroma na podružnicah. Kot rojena pedagoginja, ki ne more iz svoje kože, še vedno spremlja vse, kar se dogaja v šolstvu. S svojim možem, ki prav tako izhaja iz učiteljskih vrst, uživata zasluženi pokoj v svoji hišici v Moravčah.
Srečanje ob 50-letnici valete pomeni v življenju učiteljice Franje in njenih učencev dragocen dogodek, ki bo prispeval k bogastvu spominov v njihovem nadaljnjem življenju.
Ali kot je napisal v eni od svojih pesmi Jože Gruden:
En sam dan je sonce sreče, ki življenja vir ti podari, en sam dan lahko je radost, četudi mladosti že dolgo več ni.
V nadaljevanju objavljamo verze, ki jih je Jože Gruden namenil svojim sošolcem ob 50-letnici valete.
Učenci in učitelji 4. razreda nižje gimnazije na Vidmu, junij 1956
Na Vidmu v Dobrepolju smo se sošolci zbrali, da bi petdeseto obletnico male mature praznovali,
si spomine na rano mladost obudili,
o prehojeni življenjski poti pokramljali
in si skromne cilje v jeseni življenja še zadali.
Vsi spominjamo se še prvega razreda,
ko nas učiteljica Andolškova abecede je učila;
številko 3 pisal sem s črtico narobe C.
Pri računstvu mi je učiteljica z glavo potrkala
s čelom na črno tablo in dejala:
»Naj te sreča pamet, trda buča!«
Videl sem le zvezde;
pamet - učenost vedno sem krepil,
srečal pa nikoli žal je nisem.
V	drugem razredu učiteljica Zajčeva nas je učila.
Poštevanka, računanje do sto, tekoče branje in lepopis, potrebno je bilo naše učenosti znanje.
Kdor poštevanke do sto ni znal,
po pouku zaporno kazen je dobil.
Tudi jaz sem enkrat v šoli po pouku obsedel,
se pesmico o šoli na pamet učil;
še danes znam kar nekaj kitic,
o majski tej zeleni radosti - mladosti.
Tretji razred lahko bi kar preskočil;
bilo je prelepo - prelahko.
Učiteljici Čmakove in Mikličeve pa nisem še
pozabil,
saj prvič in zadnjič odlično spričevalo sem imel.
Predmeti zgodovina, prirodopis, slovenščina in telovadba moja priljubljena je bila četvorka.
Učiteljica stroga nas v četrtem je učila. spoštovanje, vera in lepo vedenje je bila njena vrlina.
Starejša gospa Fabanelova nas je med drugim zgodovino poučevala,
carju Dušanu Silnemu in njegovemu Zakoniku je poudarek dala,
še danes na pamet vam povem ga;
takrat živeti kot suženj ali tlačan bila je mora
prava.
V	prvem razredu nižje gimnazije neprijetni dogodki so se mi zgodili.
v dva razreda A in B so nas razporedili; mene najprej v staro šolo v razred B so dode-
Prvo uro razredničarka Jožica Grilanc se nam predstavi:
«Jaz sem dobra, al' tud' huda«, je dejala. S sošolcem Pavletom v nasmeh sva usta raztegnila,
za mene takoj je listek razredničarki Miheliče-vi napisala,
nazaj v prvi razred A me je poslala.
Pri zgodovini pa sem se tovarišici Grilančevi le
odkupil in prikupil;
o bitki na Kosovem polju sem še drobni tisk dodal,
saj pred menoj Anica Šuštar vse o bitki je zdr-drala.
Oba petici sva dobila, jaz pa še pregnal sem
strah na prvo šolsko uro.
Strogi učitelj Valjavec me je pri pevskem zboru
odslovil,
ker nisem C dur intonacije zadel, nikoli nisem več v zboru pel, čeprav posluh kar dober sem imel.
Drugi, tretji razred bil je zopet eden, ker selekcija v prvem bila je stroga. Petice postale so štirice, štirice trojke. matematika s fiziko bila je prava moja nočna mora;
še za dvojki pri učiteljici Kljunovi priteklo mi je kapljic znoja.
Cvet znanja Marija Meglenova je bila, od zavisti povešale so nosove Anice.
Ob mali maturi smo zapeli,
za vsak predmet kitico odpeli,
ključ učenosti tretješolcem smo predali
in jim navodila še dodali:
»Preljubi, prefletkani, premajčkeni, pre,
pre-nikjer vas nič ni, zelenčki.«
Razredničarka, še gospodična Franja Hlačer, se nam je pri slikanju ob slovesu kar smehljala:
»To so moji fantje, naj vas sreča spremlja!« je dejala.
Zdaj smo upokojenci postali, konjičke nove ali stare še krepimo, saj prekmalu prišel bo čas, ko minil bo zemeljski raj za nas. Bistre glave do konca življenja ohranimo. optimizma naj nam ne zmanjka; vsak novi dan naj nam bo darilo, zdravi in veseli vsi bodimo in še upam kdaj se na srečanju dobimo!
20
Lokalna akcijska skupina Dobrepolje
junij 2006
Mi
Lokalna akcijska skupina
Dobrepolje
Končal se je nagradni natečaj za učence OŠ Dobrepolje
Bojan Novak, Foto: Naš kraj_
Tudi letos smo se v LAS Dobrepolje odločili, da se priključimo akciji Veter v laseh - s športom proti drogi, ki jo je uspešno kot ponavadi izpeljalo Športno društvo Dobrepolje. Za učence OŠ Dobrepolje smo pripravili nagradni literarni natečaj. Zbirali smo misli učencev, ki so jih v obliki spisov spravili na papir. Natečaj je podprlo vodstvo šole, izpeljala pa ga je učiteljica Ema Sevšek. Dobili smo ogromno prispevkov, različnih pogledov in misli.
Učenci so razmišljali o zasvojenosti, ne samo z drogo, ampak so navedli tudi druge vrste (računalnik, delo Učenci so kritično spregovorili do današnjih razmer, ki mlade zapeljejo v uživanje drog. Večinoma se zavedajo, da obstaja zelo lepo življenje brez drog, vendar žal tudi nekaj mladih iz naše okolice zavije na pot zasvojenosti.
Med prispevki je komisija LAS Dobrepolje izbrala tiste najboljše in jim podelila nagrade. Podelitev je bila na prireditvi Veter v laseh, 4. junija. Prvo nagrado -rolerje - je osvojila učenka 9. razreda Ve-
Tekmovalce in gledalce, med katerimi je
bilo tudi nekaj staršev, so pozdravili: predsednica LAS-a Dobrepolje Alenka Novak, predsednik ŠD Dobrepolje Alojz Ku-plenk, župan Anton Jakopič in ravnatelj šole Ivan Grandovec.
ronika Zajec, katere spis si lahko tudi preberete. Nagrada za drugo mesto je bila družinski komplet za badminton (4 loparji, perjanice in mreža), dobila pa ga je Lidija Vrščaj. Ana Hekič je za tretje mesto prejela odbojkarsko žogo, Damjan Žgaj-nar pa majico, ki jo je podarilo Mladinsko društvo Dobrepolje.
V času trajanja natečaja pa je nastalo tudi veliko likovnih del na temo drog. Tako so se učenci lahko izrazili tudi na drug način.
Na tem mestu bi se želeli zahvaliti vodstvu OŠ Dobrepolje, ki ima posluh za tovrstno sodelovanje, in učiteljici Emi Sevšek, ki je projekt izpeljala. Le s širokim sodelovanjem lahko dosežemo, da se o problematiki drog odkrito spregovori in s tem stanje počasi izboljša.
Veronika Zajec, Lidija Vrščaj in Damjan Žgajnar dobivajo priznanja.
Mentorica učencem, ki so izdelovali likovne izdelke, je bila Svetlana Rodić Jaki-movska (desno), ob njej so učenci, ki so dobili nagrade za najboljše izdelke. Prvo nagrado je prejela Lucija Šinkovec, drugo Timotej Meglen in tretjo Miha Blatnik.
DROGA? Ne, hvala
Veronika Zajec, 9.a.d._
V razvitem svetu vse več ljudi trpi za raznimi boleznimi. Te bolezni pa povzročajo največkrat droge, ki jih danes zlahka srečujemo v šolah in drugih ustanovah. Ljudje so lahko zasvojeni od različnih zunanjih dejavnikov. To so lahko droge, alkohol in celo pretirano delo.
Posledice zasvojenosti so zelo hude. Lahko nam uničijo celo življenje in celo 'skrhajo' naše odnose z našimi sorodniki in družbo. Droge lahko povzročijo poškodbe notranjih organov in seveda prevelik odmerek povzroči celo smrt. Sam pa si zelo slabe volje in čutiš praznino v svoji duši. Kot da manjka del tebe. Tudi sorodnike in celotno družbo lahko uničimo s svojim obnašanjem. Odnosi med starši in otroki se spremenijo. Starši so običajno obupani in ne vedo, kje naj poiščejo pomoč. Danes obstaja veliko ustanov, ki lahko pomagajo prizadetim družinam v stiski. Starši so ranjeni in srce se jim trga, ko vidijo svoje otroke, kako silijo v prepad. Ponavadi se pokažejo tudi očitki med starši, kdo je kriv za nesrečo svojih otrok. Tako tudi odnos med starši postane slab in počasi po koščkih razpada cela družina.
Zelo dobro prikazuje življenje odvisnikov in pot, ki jih je pripeljala do drog, knjiga Otroci s postaje Zoo. Prikazuje življenje fantov in deklet, ki so stari približno toliko kakor jaz. Knjiga govori o začetku drog, kako so se vpletli v to skupi-
no in življenje, ki so ga doživljali. Starši in sorodniki so bili prizadeti, ko so videli, kako si njihovi otroci uničujejo življenje. Sprva starši niso opazili, sčasoma pa so ugotovili, da je z njihovimi življenji nekaj narobe. Mnogi so se skušali odvaditi na začetku, a je družba poskrbela, da brez njih niso mogli živeti. Zgodba me je zelo pretresla, saj sem videla, kaj vse morajo preživeti ljudje na svetu in koliko stvari mi je prihranjenih. Konec me je presenetil zaradi smrti dekleta in fanta, ki sta se poskušala odvaditi jemanja drog. Za mnoge je bil konec srečen, saj sta po okrevanju prijatelja umrlih ozdravela in ponovno srečno živela brez drog. Film prikazuje tudi dogodke, ki so me sčasoma pretresli. Ob pogledu na dogodke sem tudi jaz občutila žalost in praznino v duši. Vesela pa sem bila, da so imeli otroci to-
liko poguma, da so se uprli tako močni želji po drogah. Zelo malo ljudi ima tak pogum in resnično občudujem moč in pogum takih ljudi.
Stanje v naši družbi je vse bolj zastrašujoče, saj vsako leto več mladih posega po drogah in tudi alkoholu. Najbolj zastrašujoče pa je, da to ni le navadna cigareta, ampak so najbolj nevarne droge. Tudi v našem kraju že nekaj časa opazujem, kako se stanje iz dneva v dan slabša in število najstnikov, ki posegajo po drogah, je vsakokrat večje. Zelo malo mladih živi zdravo in vitalno življenje brez drog. Mnogi mislijo, da je življenje brez drog dolgočasno, naveličano in 'bedno'. Velik del krivde zato ima družba, ki sili mladostnike, da uživajo življenje. Mladi bi si morali osmisliti življenje brez mamil, alkohola in snovi, ki negativno vplivajo na naše
življenje. Omislijo si lahko srečno, vitalno življenje z ogromno gibanja in seveda učenja, ki bo poskrbelo, da bodo prišli do določenega cilja v življenju in da delo in skrb staršev ne bosta zaman. Prednost dajo lahko družini, šoli, sorodnikom, prijateljem, sreči, miru in lepemu življenju. Na prvo mesto bi postavila družino, mir, ki ga v našem življenju zelo primanjkuje, ljubezen in stvari, ki dobro vplivajo na srečo. Še nekaj mesecev me loči, da bom stopila v gimnazijo. Sem pripravljena na vprašanje, ki mi ga bodo morda zastavili: 'Ali bi poskusila drogo?' V primeru, če bi mi kdo ponudil drogo, bi jo zavrnila in se raje posvetila vrednotam, ki so bolj pomembne v življenju kot droge. Pojasnila bi jim, da raje živim zdravo in mogoče nesrečno, kot pa trenutno lepo in morda nevarno. ♦
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE

Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
V Benetkah na Markovem trgu. Pozorno poslušanje vodnika.
Čeprav še ni čisto poletje, sta za nami že dva čudovita izleta. Prvi je bil 20. maja v Benetke. Od prenapolnjenosti je avtobus skoraj pokal po šivih. Vožnja do Benetk je trajala kar pet ur, vendar ne utrujajočih. V razigrani družbi vse hitro mine. V Benetkah so nas z ladjo popeljali na tri otoke. Na prvem smo si lahko že od daleč ogledali cerkev z visokim zvonikom, ki se nekoliko nagiba in pravijo, da se bo nekoč podrl. Na drugem otoku smo si ogledali napihovalce stekla, ki so oblikovali razne predmete v različnih barvnih odtenkih. Na tretjem smo si na velikem trgu ogledali izdelke iz čipk. Na obeh otokih smo imeli možnost nakupa za potrebe ali kar tako, samo za spomin.
Naslednji izlet je bil 10. junija na Koroško. Tu nas je bilo za dva avtobusa. Prevozili smo dobršen del severovzhodne Slo-
venije. Mislim, da je bila večina nas navdušenih nad lepoto naše domovine. Vodnica iz Slovenj Gradca (ga. Hermina Šegovc) ni samo dobra pevka, ampak tudi dobra govornica. V obeh avtobusih smo pozorno prisluhnili njeni predstavitvi o lepi Koroški. Kosilo smo podaljšali s petjem, plesom in prijetnim klepetom. Domov smo se vrnili pozno v noč. Vmes, 27. maja, nam je uspelo tudi balinanje. Kar smo rekli, smo rekli in »ratalo« je!
Na ženski strani smo bile Minka, Nada, Zdenka in jaz, na moški pa Stane, Tone, Rajko in Julij. Meta in Janez sta bila v neposredni bližini in navijala vsak za svoje. Kar nekaj rund smo zmagovale, na koncu pa prepustile zmago močnejšim.
Sedaj imam še eno sporočilo. Člane in nečlane, skratka vse, ki vas zanima dopolnilna prehrana, vabim na predavanje v naše prostore v Jakličev dom, 15. julija ob 18. uri. Moto tega predavanja je Za zdravje se je treba odločiti. Mednarodno podjetje Golden (GNLD) in njihove proizvode bodo predstavili njihovi zastopniki.
Čisto na koncu pa še to. Naj vas spomnim na kopalni dan, ki smo ga za vas in nas rezervirali 5. julija v Strunjanu. Plavanje in počitek na enem mestu. ♦
Stane je pri balinčku in daje nasvete: Fani, lepo približaj ...
22
Mladinska stran
junij 2006
Mladinsko društvo bobrepolje
POZDRAV!
Ja, mladina vsak mesec kaj stori, vsak mesec se s čim ukvarja ali vsaj premleva nove ideje.
Vse tiste, ki smo jih v tem mesecu in v preteklem obdobju uresničili, pa smo tudi zabeležili v spodnjih vrsticah.
V	mesecu julijubomo mladi preuredili, osvežili in polepšali prostore mladinskega centra. Več o tem si lahko preberete v spodnji prošnji za dotacijo, kot pa že veste, vsaka pomoč še kako prav pride.
V	zadnjem času, je bil med mladimi ustanovljen tudi mladinski pevski zbor. Zbiramo se predvidoma vsako soboto ob 19. uri v veroučnih prostorih in poskušamo svoje glasove približati ubranemu petju.
Pojemo predvsem duhovne pesmi, gotovo pa bomo poskusili svoj repertoar razširiti tudi v druge glasbene vode. Torej, če imaš veselje do petja in prijateljskega druženja, nas lahko prideš pogledat in preizkusiti svoje pevske sposobnosti.
»DAJ DJ, ZAVRTI MUSKO!«
Ob sodobni tehnologiji, ko lahko človek samo z dvojnim klikom na miško spravi iz zvočnikov želeno glasbo, se nad tem navdušuje vedno več ljudi. Kmalu jim ni več dovolj en računalnik in miška, ampak si vsak omisli svoj računalnik in ostalo opremo, nato pa vrtijo in vrtijo glasbo vseh zvrsti v vse splošno veselje oseb, ki se ob njej pozibavajo na plesišču. No, tole je bil samo opis večera, ko se je v klubu odvijal DJ party. Mislim da vsi upamo na kakšno ponovitev le tega.
Mladinsko društvo Dobrepolje
Prošnja za sponzorstvo
Spoštovani!
Mladinsko društvo Dobrepolje deluje kot neprofitna organizacija že od leta 1995. V okviru društva se izvajajo dejavnosti, ki pospešujejo razvoj mladinske integritete in spodbujajo aktivnost mladih v občini Dobre-polje.
Naš moto je »Iztrebimo dolgčas«! Dolgčas želimo iztrebiti v koreninah. Zavedamo se, da sodobni dolgčas vsak dan opazno načenja mladinsko ustvarjalnost, zainteresiranost za delo in pozitiven odnos do življenja, ter vodi v pasivnost in apatičnost. Ta problematika žal postaja bistveno izrazitejša tudi pri nas.
V društvu verjamemo, da alkohol in omama ni pravilen odgovor na porajajoče se izzive. Prepričani smo, da je mladim treba omogočiti ustvarjanje prijateljskih vezi v konstruktivnem in ustvarjalnem okolju, kjer se počutijo sprejete ter spoznavajo sebe in druge in v sproščenem vzdušju. Le to zagotovo veje v mladinskem centru Sion na Vidmu ali po domače klubu. V klubu prisluhne-
mo mladim, in njihovim idejam, zato ni presenetljivo, da se v klubu začnejo mladinske akcije.
V preteklih letih smo klub tudi z vašo pomočjo naredili še bolj zanimiv in privlačen za mlade, saj smo ga opremili z računalnikom ter opremo za predvajanje glasbe, novimi mizami, igralnimi avtomati, namestili štedilnik, uredili skavtska skladišča ter vseskozi izvajali redna drobna popravila in izboljšave.
Letos je napočil čas za temeljitejšo prenovo kluba. Potrebno je beljenje, potrebne so nove mize in klopi, center želimo opremiti z večjim grelcem vode ter praktičnimi umivalniki - koriti, kar zlasti potrebujemo ob gostovanju skavtskih, animatorskih in drugih mladinskih skupin. Klub potrebuje tudi več različnih popravil (barvanje oken, popravilo vrat, vtičnice ipd.). Za vse to pa nam primanjkuje sredstev.
Naše poslanstvo je mladim zagotovljati alternativne, dodatne možnosti pri izobraževanju in preživljanju prostega časa. Želimo si čim kvalitetneje izvajati organizirane dejavnosti in jih narediti cenovno privlačne za vse.
Pretekla leta so bila za društvo uspešna. Da bi se jih spomnili, smo pripravili publikacijo o dogajanju v preteklem desetletju. Menimo, da bo slikovita knjižica dobra promocija društva, obenem pa tudi zgodovinski dokument za vse, ki so kdaj koli sodelovali v društvu. Zbiranje gradiva ter oblikovanje sta zaključena, zataknilo pa se je pri finančnih sredstvih.
Lani smo glede na temeljne usmeritve mladinskega društva Dobrepolje vzpostavili nov spletni portal: www.zelnik.net, ki postaja vsak dan bolj obiskano spletno središče dobrepoljskih mladinskih dejavnosti. Menimo, da v času hitrega porasta neomejenega dostopa do interneta v svetovnem spletu manjka vsebin, ki bi mladega človeka povezovale s konkretni dogodki. Infrastruktura portala Zelnik je zasnovana tako, da ponuja možnost in prostor za sodelovanje z vsemi mladinskimi organizacijam (oz. organizacijami, ki delajo z mladimi) v našem kraju. Z zelnikom želimo vse informacije za mlade zbrati na enem mestu. Na Zelniku najdete redni koledar aktivnosti, tematski forum posameznih mladinskih skupin, ažurne novice o dogajanju v Dobrepolju, tematsko galerijo, možnost medsebojnega komuniciranja članov, kinospored, koristne povezave in še marsikaj. S povečevanjem funkcionalnosti spletnega portala pa se porajajo finančne obveznosti.
Verjamemo, da delamo v dobro mladine, zato si želimo popolnoma izpolniti zadane načrte. Hkrati pa je finančni zalogaj za nas izredno visok, saj se društvo večinoma financira iz sponzorskih sredstev. Naprošamo vas za kakršnokoli finančno ali material-
no pomoč pri izvedbi začrtanih projektov. Morebitna finančna sredstva nam nakažite na TRR: 02046-92378092. Zelo zaželjeno je, da nam sporočite morebitne predloge oz. pogoje glede financiranja posameznih projektov.
Na koncu vas še enkrat lepo povabimo na spletni portal www.zelnik.net, o Mladinskem društvu Dobrepolje in njegovih projektih lahko izveste več, če kliknete povezavo »MDD« v meniju povezave. Vabimo vas tudi, da sodelujete na forumu s koristnimi predlogi, nasveti.
Lahko pa nas pokličete tudi na številko: 031/ 420 - 502.
Mladinski pozdrav!
Mladinsko društvo Dobrepolje
Andrej Žnidaršič, predsednik MDD
Iz Planinskega društva Dobrepolje
MiADtNSKt VEROUK
Pa se je zaključilo še eno šolsko obdobje. Ob vsakem koncu se je potrebno zazreti v preteklost, pogledat kaj je bilo dobrega in kaj je bilo tisto, kar bo v naslednjem letu potrebno spremeniti. Letošnje leto je bilo za dobrepoljsko veroučno skupino gotovo rodovitno. Veliko mladine se je ponovno odločilo, da se prikluči skupini, veliko pa je bilo tudi čisto novih in svežih članov. S tako okrepljenimi močmi smo se srečevali vsako soboto zvečer v kapeli. Vsa srečanja je vodil g. kaplan, ki nas je vedno znova presenečal s svojo domiselnostjo in izvirnostjo. Tako smo pri verouku premlevali vsakdanje in življenske teme, kot so ljubezen, prijatelstvo, vera... prekomentirali dogajanje po svetu in v Sloveniji in tako ustvarili konstruktivna in manj konstruktivna mnenja. Vsako srečanje je bilo podkrepljeno z molitvijo in duhovnim delom. Tako smo si pri verouku tudi vedno znova napolnili naše baterije duha, ki jih v današnjem svetu človek še kako potrebuje. Med nas smo povabili tudi veroučne skupine od drugod, samo za letos nam takega srečanja še ni uspelo izvesti. Zato pa so večkrat srečanje pripravili animatorji, ki so z igro, skeči in zgodbicami še bolj popestrili celoten program. Seveda vsako srečanje ni minilo brez pesmi in obilo smeha, ob majhnih in spontanih pripetljajih, ki so ostali nepozabni.
Alojz Nučič
Iz prejšnjega članka se je na poziv o udeležbi tako na domačih kot na pohodih drugih organizatorjev odzvala Osnovna šola Dobrepolje s krajšima pohodoma na Kamen vrh. Pravilno, z zaščito pred nepredvidenimi srečanji. Tempo pohoda se je zaradi discipline udeležencev dal regulirati tako, da pogovori niso zastali. Ker smo med prvimi kočami PZS instalirali solarno napravo, je bila tudi ta predmet zanimanja. Verjetno bi ob primernem mentorstvu tudi njim uspela izdelava vozila na sončno energijo kot vrstnikom na grosupeljski šoli.
Dokler se ne bo zmanjšala možnost raznih nepričakovanih srečanj po poteh v naši okolici, kot je bilo še v 90-ih letih, tudi ne bo razvoja enako prijetnih pohodov. Letos, na aprilskem pohodu, Sv. Anton, Stari grad, Limberk, Vodice, ki je bil že desetič, so zanimivi vpisi v knjigi na Limberku.
V nedeljo, 23. 4. 2006, je bil na Kamen vrhu 16. redni občni zbor Planinskega društva Dobrepolje. Letos je bil volilni. PD bo še naprej vodil Boris Cimerman. Vsekakor računa na še tako sodelovanje velike večine članstva, t.j. letno nekaj urni prispevek pri prostovoljnem delu v korist Planinskega društva. Na občnem zboru so bila predstavljena razmeroma ugodna poročila o delu, stanju, financah, bodočih delih, seveda po miselni presoji.
Tradicionalni pohod, 27. aprila, Raš-ca - Kurešček - Zapotok, je bil skoraj tradicionalno v dežju. Letos so ga zaključili v obnavljajočem bivšem hlevu KZ Zapotok. Zanimiv je razvoj te vasi s prvotnih 47 »živih« hiš leta 1940, v 70-ih letih še 20 nastanjenih hiš, sedaj pa imajo že 300 hišnih številk. Pretežno so vikende spremenili v stanovanjske hiše.
2. maja smo se pridružili PD Črnomelj od Črmošnjic, skozi izseljene vasi Kočevarskih Nemcev po programu Emona med okupacijskima upravama Italije in Nemčije v letu 1941: Kleč, od 22 sta ostali dve hiši, vas Škril je brez hiš; iz napisa v letu 1941 6 hiš z 28 prebivalci. Povzpeli smo se na 1047 m Malo goro s kočo planinskega društva in delom obnovljene cerkve sv. Frančiška.
Povrtaek je bil skozi nekdanjo faro sv. Egidija, prazno šolo _ v vasi Planina z največ 37 hišami in 154 prebivalci. Zar-di revščine se je del prebivalstva izselil še pred vojno, vsi Nemci pa leta 1941. veliko hiš se podira, mnoge z vzidanimi ploščami zapisa zgodovine.
13.	maja je bil pohod po E-7 in E-6 ob njeni 20-letnici nastanka. Del pohod-nikov s Turjaka na stičišče Predgozd v Mačkovcu, del po zelo izpraznjenih vaseh Ruparske planote (sv. Primož in Fe-licijan, Zgonče, Bane, Naredi, Boštet-je, Mohorje, Dednik, Rupe, selo, Pred-gozd).
14.	maja je med kuhanjem golaža šla skupina pohodnikov iz Podgore od Korita še na Grmado - Kamen vrh in se vrnila na pokušino in oceno kvalitete.
21. maja je notranjski MDO PD organiziral srečanje, kamor smo šli od Sv. Vida po dolomitni, z vodo razmeroma bogati Vidovski planoti, ob 80 metrskem slapu Zale, preko Pikovnika v grapo Črnega potoka na Osredek. Tu je bil kulturni program ponovno oživljajo-čega področja, kjer je fara s 1600 prebivalci pristala pri komaj 600 prebivalci, ima pa trend rasti.
27. maja pa je PD Loški Potok organiziral 36. Tabor Ljubljanskega MDO PD s slavnostnim odprtjem nove velike koče na 1017 m Kamen griču. Organizirali so kulturno izjemno bogato prireditev z mnogimi slavnostnimi govorniki, vključno s predsednikom PZS g. Ekarjem. Zaradi možnosti tudi lahkega dostopa priporočam, da jo obiščete.
Zaključim naj s 14. Kulturnim veli-kolaškim pohodom Retje - Podsmreka - Rašca s približno 350 udeleženci. Planinsko društva ga vedno dobro organizira in zaključi v okolju Trubarjeve Rašce.
24
Iz šole
junij 2006
Na obisku pri skladateljih klasicizma
V ponedeljek, 29. maja 2006, je Glasbena šola Grosuplje Dislocirani oddelek Dobrepolje pripravila zaključni nastop učencev z naslovom »Na obisku pri skladateljih klasicizma«, s poudarkom na 250. letnici rojstva velikega avstrijskega skladatelja W. A. Mozarta.
Matej Kalan
Najprej so nastopili učenci glasbene pripravnice, ki so zapeli dve Mozartovi pesmici: Računstvo in Mali potepuh. Svoj prvi violinski natsop sta imeli Julija Ilić s skladbo J. V. Dussek: Kako je toplo in Zala Erčulj s skladbo Petelinček istega skladatelja. Maja Šuštar-šič je na kljunasto flavto zaigrala Mozartovo Abecedo. Tomaž Francelj je na harmoniko zaigral skladbo G. P. Teleman-na: Giacoso. Tina Blatnik je na klavir zaigrala Mozartov Menuet. Blaž Zabukovec je na kitaro zaigral Carullijevo Etudo. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda nauka o glas-

bi so zapeli dve Mozartovi pesmi: Tiho je nočka prišla in Očetov nauk. Sandra Osenjak je na prečno flavto zaigrala Mozartov Allegretto. Laura Sadar pa je na klavir zaigrala Mozar-
tov Allegro.
Mojca Gačnik na kljunasto flavto in Tina Gačnik na klavir sta zaigrali Mozartov Zeleni maj. Izredno obetavna Lucija Prijatelj nam je na klavirju predstavila Beethovnovo Elizo. Martina Ljubič na kljunasto flavto in Lucija Erčulj sta zaigrali Mozartov Valček. Učenci četrtega, petega in šestega razreda nauka o glasbi so zapeli Mozartovo Naš malo nočno glasbo. Jure Mirtič je na kitari predstavil Giulianijevo Etudo. Katarina Cimerman je zaigrala Mozartovo Serenado. Sara Gačnik je na klavirju predstavila Mozartov Nemški ples.
Tine Klinc je na harmoni-
ko zaigral Beethovnov Turški marš. Renata Meglen je na kitaro zaigrala Carcassijevo Etudo. Zelo obetavna Daša Vodi-čar je predstavila Mozartov Valček. Petra Klinc je na prečno flavto zaigrala Mozartove Sonate theme. Petra Zupančič je predstavila Kuhlaujeve Variacije na avstrijsko temo. Odlična Veronika Zajec je na violino zaigrala Riedingov Koncert v D-duru, prvi stavek. Blaž Somrak je na kitari predstavil Carcassijev Rondo. Koncert pa je zaključila mentorica Lovorka Nemeš, ki je zaigrala prvi stavek Sonate v a-molu.
Za čudoviti koncert je potrebno čestitati mentoricam Rezki Šuštar, Mileni Alaševič, Špeli Lampret, Špeli Spetič, Barbari Škrjanc, Lovorki Ne-meš in Robertu Petriču. Škoda le, da si je to čudovito prireditev ogledalo le malo staršev. ♦
Tudi letos prireditev »Korajža velja« v Dobrepolju
V ponedeljek, 15. maja 2006, je bila tudi letos na OŠ Dobrepolje zabavnoglasbena prireditev »Korajža velja«, ki jo pripravlja Studio H iz Trbovelj pod vodstvom neumornega Boga Hvale. Na prireditvi so nastopili učenci matične in podružničnih šol.
Matej Kalan
Zelo lep pevski in plesni nastop so pripravile učenke 4. in 5. razreda devetlet-ke iz Ponikev: Saša Škulj, Anja Gržinič, Lejla Glavič, Rebeka Strnad, Zala Mlakar in Klavdija Adamič, ki so pele in plesale pesem Luna, ki jo v originalu poje Saša Lendero.
PŠ Kompolje so zastopale Mojca Jančar, Nina Mustar in Eva Nose s pesmijo Zdravnik, ki jo v originalu poje Mirna Reynolds.
Z isto popevko so nastopile tudi Tanja Gačnik, Natalija Serec in Sara Gač-nik iz OŠ Dobrepolje. PŠ Struge je zastopala Tjaša Pugelj, ki je zapela pesem Hey how, ki jo poje Hillary Duff.
Tanja Štrubelj se je odlikovala s popevko Na zadnji postaji, ki jo izvaja Anja Rupel. Sanja Davidovič je zapela pesem Ta-
ke me to your heaven, ki jo poje Charlo-te Nilsen. Maja Hlavaček, Janja Bambič in Renata Jeršin so si izbrale popevko Daj, daj, daj v izvedbi Turbo Angelsa. Pesem, ki jo izvaja Metallica Nothing else, sta si ob izvajanju električne kitare izbrali Tadeja Padar in Simona Osenjak.
Učenci so za najboljšo pesem na razredni stopnji izbrali popevko Pet poljubov, ki jo je iz originala tanje Žagar zapela Mar-
tina Ljubič. Po mnenju učiteljev pa je bila najboljša pesem na razredni stopnji pesem ansambla Petra Finka Morska pravljica, ki jo je zapela Maja Šuštaršič. Zmagovalka predmetne stopnje po glasovanju učencev in učiteljev ter skupna zmagovalka pa je postala I will always love you, ki jo je iz originala Whitney Houston odlično zapela Laura Sadar.
Na medšolsko tekmovanje, ki je bilo v četrtek, 18. maja, v Novem mestu, so se razen Laure Sadar, uvrstili še Ines Čora-lić in Vesna Žgajnar s pesmijo Taki kot si ti (v originalu Maje Slatinšek), Jana Šuštar s popevko My number one (lanska evrovizijska zmagovalka v izvedbi Helene Paparizou) in Veronika Zajec, ki je predstavila zelo redek in zelo dragocen instrument violinske citre in s tem nadaljuje tradicijo svojega pokojnega dedka jožeta Zajca. Posnetke njihovih nastopov v Novem mestu bo pregledala strokovna komisija in najboljši bodo nastopili v septembru v Ljubljani.
Na šolskem tekmovanju smo pogrešali večjo udeležbo učencev razredne stopnje in učenk 7. razreda, ki so lansko leto množično sodelovale, letos pa sta se oju-načili le Ines in Vesna. Pri fantih pa je žal zmanjkalo poguma za nastopanje, saj se ni nihče ojunačil. ♦
junij 2006
Iz šole
25
Slovo generacije 2000 iz vrtca
»Svet je kakor ringaraja vse prihaja in odhaja vse u krogu se vrti zdaj smo tu in zdaj nas ni^ Komaj v vrtec smo prišli že se v šolo nam mudi«
Darja Erčulj in Anka Kralj
V vrtcu zaključujejo svoje bivanje otroci iz skupine Ježkov. Slovesen zaključek je bil 9.6.2006 v Bruhanji vasi. Otroci so morali poiskati pravo do koče in ob poti reševati naloge katere so jih pripeljale do cilja. Na cilju so morali poiskati skriti zaklad, kar ni bilo lahko, saj so morali preiskati bližjo grmovje. Ko so našli skriti zaklad smo nadaljevali z slovesnim programov, kjer smo predstavili naše male maturante.
Ob spremljavi glasbene pedagoginje, Tine Vahčič, smo zapeli poslovilno pesem. Starši so se zahvalili v imenu otrok za lepe dni, ki so jih preživeli v vrtcu. Tudi njihovi vzgojiteljici Darja in Anka sva se poslovile od staršev ter otrokom zaželele vse dobro v šoli. Nato smo se okrepčali in poveselili ob zvokih za to priložnost ustanovljenega ansambla v katerem so sodelovali starši.
Zahvalili se bi prijaznim fantom iz Bruhanje vasi, ki so nam za to priložnost odstopili kočo in prostor okoli nje. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste pripomogli, da je ta dogodek minil prijetno in lepo. ♦
Šest zmag in en poraz
Matej Kalan
V	začetku junija se je v zadnji oddaji Malih sivih celic Laura Sadar pomerila še dvakrat v igri Abeceda.
Najprej je še drugič po prvi zmagi premagala Katarino Aljaž iz Kočevja.
V	finalu se je pomerila z zmagovalko Mega abecede iz predzadnje oddaje malih sivih celic Nežo Kocjan iz Ljubljane. Žal je tu imela Laura manj sreče, saj je morala tvegati z zelo hitrimi in žal tudi napačnimi odgovori. V tolažbo pa ji ostaja obisk Benetk s čudovitim katamaranom Prince of Venice, 30. junija letos.
Kljub vsemu pa je s svojimi šestimi zmagami močno opozorila na pomen Dobrepolja in ji lahko za vse, kar je naredila za Male sive celice lahko samo čestitamo. Ob tem uspehu se lahko zahvalim vsem učiteljem in gospodu ravnatelju, ki so omogočili odsotnost Laure in njenih navijačev ter hišniku Petru, gospodu Tonetu Steklasi in gospe Mariji Strah za prevoze ter kuharicam za odlične malice. Vso so pripomogli k velikemu uspehu. ♦
MISLI
Molka se uči od zgovornih, potrpežljivosti od nestrpnih, prijaznosti od grobih. Tem svojim učiteljem bodi večno hvaležen.
(Arabska modrost)
Moder je tisti, ki se zna ob pravem trenutku ustaviti.
(Victor Hugo)
Modri skozi zmote pridejo do resnice. Neumni pa vztrajajo pri zmotah.
(F. Ruckert)
Gorje tistemu, ki ne ve, kdaj je treba govoriti in kdaj molčati, še bolj pa tistemu, ki ne ve, kaj je treba povedati in kaj zamolčati.
(Romunska modrost)
26
Iz vrtca
junij 2006
Končni izlet na Kamen vrh
Bliža se konec šolskega leta. Preden odidemo na počitnice, smo se starši in otroci iz skupine Metuljev še enkrat srečali. Odšli smo na planinski izlet na Kamen vrh.
Tatjana Zevnik, dipl. vzg
Bliža se konec šolskega leta. Preden odidemo na počitnice, smo se starši in otroci iz skupine Metuljev še enkrat srečali. Odšli smo na planinski izlet na Kamen vrh.
Kljub temu, da so otroci stari od 4 do 5 let, so se z navdušenjem, pripravljali. V vrtcu smo v okviru teme gremo v planine spoznali osnovne informacije, ki jih moramo vedeti kot planinci. Pogovarjali smo se o živalih, rastlinah, načinu vedenja, nevarnostih in opremi planincev. Otroci so od doma prinašali literaturo in slikovno gradivo in skupaj smo
oblikovali plakat.
In končno je prišel tisti dan: sobota, 3. 6. 2006, ko smo odšli. Zbrali smo se ob 9. uri, ob poti, ki pelje na Kamen vrh. Otroci so z navdušenjem pričakovali svoje prijatelje. Končno smo odšli proti vrhu. Ob poti so otroci opazovali markacije, saj so že vedeli, kaj je to. Tako kot starši, so bili tudi otroci polni energije in navdušenja. Ko smo prišli na vrh, nas je kljub oblačnemu vremenu pozdravilo sonce. Zapeli smo nekaj pesmi in tako še bolj doživeli vrh. Vpisali smo se v knjigo planincev in dobili štampiljke. Ko smo se spustili proti koči, so otroci našli tudi
skriti zaklad. Na poti nas je spremljal lovec g. Anton Ko-privšek, ki nam je povedal veliko zanimivega o divjadi, ki jo lahko srečamo v naših gozdovih. Sledila je podelitev diplom Cici vesele šole in nagrad založbe Epta za ustvarjanje v pobarvano pravljico. Predsednik Planinskega društva g. Boris
Cimerman nam je v koči skuhal zelo dober čaj. Ob pogovoru je čas zelo hitro minil.
Prijetno utrujeni in z nasmehom na obrazu smo se vračali v dolino. Za nami je bila čudovita dogodivščina. Upam, da bo otrokom in staršem ostala v prijetnem spominu. ♦
V vrtcu smo pekli palačinke
Tatjana Zevnik dipl. vzg.
V skupini Metuljev želiva Tatjana in Ana otrokom ponuditi čim bolj pester program dejavnosti. Poleg ostalih zanimivosti včasih postanemo tudi kuharji. Tokrat smo se v povezavi s temo jajce odločili za peko palačink.
Na dogovorjeni dan so otroci v vrtec prišli s predpasniki. Prinesli so tudi recept. Polni navdušenja smo skupaj pripravili vse potrebno. Otroci so bili ves čas aktivni, še posebno pri mešanju testa, bilo je gladko, kot mora biti. Med peko palačink, ki je potekala v dveh skupinah, so otroci sestavili pesmico z naslovom »Palačinkarska«. Na koncu smo palačinke pojedli. Otroci so bili zelo ponosni nad mojstrovino, ki je bila prijetna in zelo okusna. Sklenili smo, da bomo to še kdaj ponovili. ♦
junij 2006
Aktivnosti organizacij; zanimivosti iz društev
27
OZVVS Grosuplje na Veteranskih igrah
Davorin Tomažin
Ohranjanje spominov na dogodke pred petnajstimi leti skozi športne igre je zelo prijetna oblika druženja, ki pripomore k še boljšemu spoznavanju članov veteranske organizacije in krajev naše domovine.
Letošnje 6. veteranske ekipne športne igre so bile 27. maja 2006 v Slovenskih Konjicah. Tekmovanja se je udeležilo tudi petnajst veteranov OZVVS Grosuplje, ki poleg
grosupeljske pokriva tudi območja občin Dobrepolje in Ivančna Gorica. Tekmovali smo v kegljanju, košarki trojk, šahu, streljanju in pikadu.
Po tekmovanju so nas gostitelji OZVVS Slovenske Konjice pogostili ter počastili z vstopnicami, da smo si ogledali Zasebno muzejsko zbirko vojaških predmetov avstroogr-skega obdobja, Mestno galerijo Riemer in degustacije vina iz tega območja v Vinoteki Stari trg. ♦
Veterani vojne za Slovenijo na športnih igrah
15 let po vojni ZA
SAMOSTOJNO SLOVENIJO
Naslovnica zbornika, ki je trenutno še v tisku. Na naslovnici so postrojeni teri-torialci in člani Upravnega organa za obrambne zadeve občine Grosuplje 26. junija 1991 zvečer, tik pred začetkom vojne. Zastavo je pred gasilskim centrom Grosuplje dvigovala častnica TO Damjana Jurkovič, prisoten pa je bil tudi poveljnik 27. Območnega štaba Teritorialne obrambe Miloš Šonc, ki je danes polkovnik Slovenske vojske.
Iz gobarskega društva Štorovke Šentrumar Hočevje
Da je res v letošnjem letu nekaj narobe z vremenom in njegovimi spremembami, dokazujejo naslednje slike posnete 12. 06.2006, ob 19.30, v Ilovi Gori. Član gobarskega društva Štorovke Šentru-mar- Hočevje Anton Perko z najdenimi orjaškimi dežniki.(Macrolepiota procera), domače ime marela, katere običajno nabiramo pozno poleti in jeseni.
Foto: Slavko Pajntar
MESEC SPORTA V KOMPOLJAH
Turnir mladih v malem nogometu
Vsakoletna prireditev v Kompoljah z imenom Mesec športa se je tudi letos začela z veliko vnemo in zanimanjem. V soboto, 10.6.2006, smo uspešno izpeljali mali nogomet za dečke, v starostih 10, 12 in 14 let. Leto za letom se na turnir prijavi vse več ekip, letošnja udeležba pa je bila med najštevilčnejšimi, saj se je prijavilo kar 12 ekip.
Za ŠD Kompolje: Janez Novak_
Poleg nogometa je bil istega dne načrtovan tudi turnir v košarki, ki pa se je zaradi slabega vremena prestavil na nedeljo, 18.6.2006, kjer bosta vzporedno potekali še dve prireditvi, in sicer nogometni turnir za člane ter kolesarski maraton.
Ekipe, ki so se udeležile osnovnošolskega turnirja v malem nogometu, so bile iz Kompolj, Velikih Lašč, Sodražice, Ribnice, ter Strug. Vse ekipe so pokazale veliko teoretičnega znanja in borbenosti v igranju nogometa, prav tako pa tudi niso manjkali atraktivni vložki za gledalce, ki se jih je tekom dneva nabralo kar precejšnje število.
Kot je bilo omenjeno, je tekmovanje potekalo v treh starostnih stopnjah. V skupini dečki do 10 let je 1. mesto osvojila ekipa NK Velike Lašče, 2. mesto ekipa KMN Sodražica, 3. mesto pa je pripadlo ekipi ŠD Kompolje. Najboljši igralec v tej skupini je bil Miha Žužek iz ekipe NK Velike Lašče.
V skupini do 12. let je največji pokal pripadel domači ekipi ŠD Kompolje, za najboljšega igralca te skupine pa je bil izbran Grm Jan iz ekipe ŠD Kompolje.
Skupino do 14. let pa je s 3. mestom zaokrožila ekipa KMN Sodražica II, stopničko višje je bila ekipa NK Velike Lašče,
Zmagovalna ekipa ŠD Kompolje - dečki do 12 let
Zmagovalne ekipe
na najvišjo stopničko pa je stopila I. ekipa KMN Sodražica. V tej skupini je bil najboljši igralec Mihelič Miran iz prvo uvrščene ekipe KMN Sodražica.
Turnir se je končal v prijetnem vzdušju in upamo, da so bili tako gledalci kakor tudi igralci zadovoljni, ter da se drugo leto spet srečamo. Za konec naj omenim, da sta bila prireditev Mesec športa in predstavitev društva objavljeni tudi v največjem slovenskem športnem dnevniku Ekipa. Več o tem in o ostalem dogajanju na prireditvi Mesecu športa pa v naslednji številki. ♦
Občinsko prvenstvo v malem nogometu
V nadaljevanju občinskega prvenstva se je odigralo nadaljnjih pet krogov. Rezultati 3. do 8. kroga:
URA
PAR
3. KROG
Sobota, 13. maj 2006, Kompolje
IZID
18:00	SD STRUGE		ZDENSKA VAS	7	1
18:45	SD PONIKVE		PREDSTRUGE II	2:	4
19:30	SD ZAGORICA		CESTA	9:	2
20:15	VELIKI SNEZAK		SD KOMPOLJE - UPI	8:	2
21:00	SD KOMPOLJE - ZVEZDE		OKREPČEVALNICA ZORA	0:	6
	PREDSTRUGE I		prosta ekipa		
URA	4. KROG Sobota, 20. maj 2006, Videm PAR			IZID	
18:00	OKREPČEVALNICA ZORA		VELIKI SNEZAK	2:	1
18:45	Sd kompolje - UPI		SD ZAGORICA	0:	4
19:30	CESTA		SD PONIKVE	0:	3
20:15	PREDSTRUGE II		SD STRUGE	1:	2
21:00	ZDENSKA VAS		PREDSTRUGE I	2:	3
	SD KOMPOLJE - ZVEZDE		prosta ekipa		
URA	5. KROG Sobota, 27. maj 2006, Struge PAR			IZID	
petek	Sd kompolje - UPI		SD KOMPOLJE - ZVEZDE	2:	2
18:00	CESTA		VELIKI SNEZAK	1:	11
18:45	PREDSTRUGE II		SD ZAGORICA	0:	9
19:30	ZDENSKA VAS		SD PONIKVE	3:	8
20:15	PREDSTRUGE I		SD STRUGE	1:	4
	OKREPČEVALNICA ZORA		prosta ekipa		
URA	6. KROG Sobota, 3. junij 2006, Predstruge PAR			IZID	
18:00	SD PONIKVE		PREDSTRUGE I	4:	0
18:45	SD ZAGORICA		ZDENSKA VAS	4:	2
19:30	VELIKI SNEZAK		PREDSTRUGE II	8:	1
20:15	SD KOMPOLJE - ZVEZDE		CESTA	2:	1
21:00	OKREPČEVALNICA ZORA		SD KOMPOLJE - UPI	4:	0
	SD STRUGE		prosta ekipa		
URA	7. KROG Petek, 9. junij 2006, Videm PAR			IZID	
18:00	CESTA		OKREPČEVALNICA ZORA	0:	10
18:45	PREDSTRUGE II		SD KOMPOLJE - ZVEZDE	1:	5
19:30	ZDENSKA VAS		VELIKI SNEZAK	2:	7
20:15	PREDSTRUGE I		SD ZAGORICA	1:	1
21:00	SD STRUGE		SD PONIKVE	2:	6
	SD KOMPOLJE - UPI		prosta ekipa		
URA	8. KROG Sobota, 10. junij 2006, Kompolje PAR			IZID	
18:00	SD ZAGORICA		SD STRUGE	2:	4
18:45	VELIKI SNEZAK		PREDSTRUGE I	6	0
19:30	SD KOMPOLJE - ZVEZDE		ZDENSKA VAS	2:	1
20:15	OKREPČEVALNICA ZORA		PREDSTRUGE II	9:	2
21:00	SD KOMPOLJE - UPI		CESTA	14 :	0
	SD PONIKVE		prosta ekipa		
LESTVICA (1. del):
		št.					dani	prejeti	gol
		tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	goli	goli	razlika
1	OKREPČEVALNICA ZORA	7	7	0	0	21	39	6	33
2	VELIKI SNEŽAK	7	6	0	1	18	48	9	39
3	ŠD STRUGE	7	6	0	1	18	34	13	21
4	ŠD ZAGORICA	8	5	1	2	16	39	15	24
5	ŠD PONIKVE	7	5	0	2	15	29	13	16
6	PREDSTRUGE I	7	3	1	3	10	14	21	-7
7	ŠD KOMPOLJE - ZVEZDE	7	3	1	3	10	12	26	-14
8	ŠD KOMPOLJE - UPI	7	1	1	5	4	22	27	-5
9	ZDENSKA VAS	7	1	0	6	3	17	32	-15
10	PREDSTRUGE II	8	1	0	7	3	14	47	-33
11	CESTA	8	0	0	8	-1	4	63	-59
Zadnji trije krogi se igrajo v Strugah, Predstrugah in na Vidmu.
Marjan Prijatelj

junij 2006
Iz šole - šport
29
Športni rezultati v šolskem letu 2005/2006
Alenka Leskovar in Danilo Drobnič_
•	V krosu smo osvojili dve medalji:
•	Kevin Strnad 2. mesto
•	Tina Klinc 3. mesto
In še nekaj dobrih rezultatov.
•	Nadaljevali smo v odbojki, kjer smo dosegli dve prvi mesti in dve tretji mesti. Starejše deklice so bile na občinskem prvenstvu prve, na medobčinskem pa druge. Ekipo so sestavljale: Karmen Hrovat, Saša Miklič, Anja Strnad, Rebeka Križmančič, Blažka Pečjak, Natalija Fink, Padar Tadeja, Bojana Mišmaš, Nina Perhaj, Saša Strnad, Maja Hlavaček in Janja Bambič.
Mlajše deklice so bile na občinskem prvenstvu tretje. Ekipo so sestavljale: Nastja Pugelj, Lara Draženovič, Renata Meglen, Daša Vodičar, Anja Prijatelj, Ines Čoralič, Teja Gruškovnjak in Tina Klinc.
Starejši dečki so na medobčinskem prvenstvu zasedli tretje mesto. Ekipo so sestavljali: Janez Strnad, Andrej Škulj, Domen Bambič, Luka Meglen, Damjan Žgajnar, Gregor Hren, Tine Klinc, Luka Perhaj, Žiga Žnidaršič.
Mlajši dečki so na medobčinskem prvenstvu zasedli prvo mesto, na področnem prvenstvu pa tretje mesto. Ekipo so sestavljali: Mavrič Luka, Kevin Strnad, Klemen Omahen, Timotej Meglen, Blaž Somrak, Matej Nose, Doron Hekič in Primož Prijatelj.
•	V namiznem tenisu je Janez Sevšek dosegel prvo mesto na področnem tekmovanju.
•	Pri nogometu smo imeli dve ekipi. Starejši dečki so osvojili 3. mesto v postavi:
Jernej Hočevar, Luka Meglen, Damjan Žgajnar, Jan Vodičar, Janez Sevšek, Janez Strnad, Miha Kastelic.
Mlajši dečki so prav tako osvojili 3. mesto v postavi: Jaka Babič, Gregor Klinc, Primož Prijatelj, Jan Grm, Franci Padar, Matej Nose, Timotej Meglen, Kevin Strnad.
•	Tek trojk (področno tekmovanje, ki se je odvilo v naši občini, na Vidmu)
Osvojili smo 2 drugi mesti, 4 tretja mesta in 6 četrtih mest.
•	Največje rezultate smo v letošnji sezoni dosegli v atletiki.
Na področnem prvenstvu smo osvojili tri medalje. In sicer: Gregor Klinc je osvojil srebrno medaljo v skoku v daljino, Danijel Davido-vič je osvojil tretje mesto v skoku v višino in Primož Prijatelj je osvojil srebrno medaljo v metu žogice.
Na državno tekmovanje se je uvrstil PRIMOŽ PRIJATELJ, kjer je osvojil odlično 6. mesto. ♦
nadaljevanje s str. 6
Sredstva: 200 mio SIT, pogoji: max 22,5 mio kredita (do 75% investicije), obresti 3% nominalno, do 7 let_ http://www.japti.si/index.php?id=3792.
Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite najete pri bankah v RS v letu 2006.
Rok: do skupne odobritve sredstev v razpisa oz. do vključno 6.11.06. http://www.japti.si/index.php?id=3795.
Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2006. Sredstev 100 mio SIT, kredit: do 6 mio, obr. 3,8%, vračanje do 5 let. Rok: do 25.-tega v mesecu, do skupne odobritve sredstev oz. do 25.10.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3797.
Javni razpis za sofinanciranje raziskovalcev v gospodarstvu (okrepitev razvojnih enot podjetij z novimi magistri in doktorji), Ul. 23/06, Rok: 5.9.2006.
Podrobnosti : http://www.japti.si/index.php?id=3826
Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v RS,
Ul. RS št. 43/06, inf. ZRSZ, suzana.kerec@ess.gov.si. usposabljanje in izobraževanje zaposlenih: Sklop A) v podjetjih v preoblikovanju ali v novo ustanovljenih podjetjih. Sklop B) v perspektivnih sektorjih. Upravičeni stroški: svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja in izobraževanja zaposlenih oseb (gospodarske družbe, sp in druge organizacije po razpisu). 2.rok: 11.9.2006. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=4089.
Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev brezposelnih invalidov za leto 2006, Ul. RS št. 46/06. Informacije:v ponedeljek, sredo in petek od 9.-12. ure, ob sredah od 14.-16. ure, Kontakt: Barbara Mate, Tel: 01/23-02736. Na razpis se lahko prijavijo gospodarske družbe s statusom invalidskega podjetja in drugi delodajalci (pravne in fizične osebe ali samozaposleni invalidi).
Razpisnik: Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Rok: 14.7.2006. Podrobnosti: JAPTI:
http://www.japti.si/index.php?id=4141.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja, Ur.l RS št. 48-49/06: za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in obrtnike, zadruge ter zadružne zveze. Namen: nakup zemljišč, komunalno in infrastrukturno opremljanja zemljišč, gradnja in/ali nakup objektov, nakup novih strojev in nove opreme. Investicije najmanj 5 mio SIT, posojilo najmanj 1 mio SIT. Pogoji: vračanje do 18 let (do 3 letni moratori), obresti: EURIBOR (3m) +0,35% -območja s posebnimi razvojnimi problemi, oz. +0,8% za ostala območja. Dokumentacija: na sedežu Javnega sklada RS za regionalni razvoj, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, do zaključka razpisa, vsak dan od 9.-12. ure ali po naročilu preko elektronske (rdf.sklad@siol.net) ali navadne pošte. Dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani: http://www.rdf-sklad.si. Informacije: 01/836-19-53.
Rok: do porabe sredstev oz. do vključno 15.10.2006.
Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2006, Ul. RS št. 37/06, inf.: RC Kočevje Ribnica d.o.o., 01/89-50-610. PC GSD razpisuje: - dolgoročna posojila 592,700.000 SIT, - garancije za ta posojila 296,600.000 SIT; za pospeševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov s sedežem v občinah (tudi novim). Rok: do porabe razpisanih sredstev. Podrobnosti: Spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/ index.php?id=4020.
KINOPROGRAM ZA JULIJ 2006
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
NEDELJA, 2. JULIJ, ob 15. in 20.30
bosanska uspešnica -komedija KARAULA
KRATKA OZNAKA: Leto 1987, majhna vojašnica JLA na meji med Makedonijo in Albanijo. Vodi jo vedno opiti poročnik Safet, ki se odloči razglasiti izredno stanje in si zato izmisli, da albanska vojska pripravlja napad na Jugoslavijo - samo zato, da bi prikril svojo bolezen in odložil odhod domov. Stvar kmalu uide iz nadzora, saj častniki ne ločijo med lažjo in resnico, vojaki pa se odločijo pobegniti iz te norišnice. Dolžina:95 minut
NEDELJA, 9. JULIJ, ob 15. in 20.30
ameriški akcijski MOŽJE X
KRATKA OZNAKA: Mutirani junaki se bodo pod režijsko taktirko Bretta Ratnerja (Po sončnem zahodu, Rdeči zmaj, Ful gas) še tretjič borili za svoj obstanek v netolerantni človeški družbi. Vročekrvnega bojevnika Wolve-rina (Hugh Jackman) je zelo prizadela tragična smrt prijateljice Phoenix (Famke Janssen), toda njena reinkarnacija poskrbi za
še več skrbi, saj njene neznanske moči pričnejo ogrožati celoten planet. Kot rešitev znanstveniki ponudijo zdravilo, s pomočjo katerega lahko vsi mutanti postanejo navadni ljudje, toda številni se niso pripravljeni odreči svojim močem. Med taboroma strpnega Xavierja (Patrick Stewart) in neizprosnega Magneta (Ian McKellen) izbruhne vojna, ki utegne pomeniti konec vseh vojn, kot tudi obstanka vesolja in časa. DOLŽINA:105 minut
NEDELJA, 16. JULIJ, ob 15. uri in ob 20.30
ameriška nora komedija ©ČKA NE ®A SRAT
KRATKA OZNAKA: Režiser Barry Sonnenfeld (Možje v črnem, Divji divji zahod, Pri Addamsovih) in scenarist Geoff Rod key (Očkov vrtec) sta ustvarila svojevrstno komedijo o vseh možnih zapletih in težavah popotovanja z av-todomom. V glavni vlogi nas bo zabaval Robin Williams (Obupna belina, Očka v krilu, Dobri Will Hunting) kot neodločni pisarniški uradnik, ki se mora udeležiti poslovnega sestanka v Coloradu. Bob je družini obljubil počitnice na Havajih, zato jih le stežka prepriča, da se z avtodo-mom podajo na dolgo pot, kjer kmalu naletijo na številne težave in zaplete. Še huje je, da v enem od postajališč spoznajo nadležnega Gornicka (Jeff Daniels - Butec in butec, Lahko noč in srečno) in njegovo družino, ki jim z nenavadnim izkazovanjem prijateljstva dodatno zagrenijo preostanek poti. DOLŽINA: 98 minut
NEDELJA, 23. JULIJ, ob 15. uri in ob 20.30
nemška uspešnica - najstniška komedija
NEKAJ SAM® ZA
KRATKA OZNAKA: Kako daleč si pripravljen iti, ko si zaljubljen? Nick Keller (Till Schweiger) ima velike težave. Nikakor ne zna obdržati službe in njegova družina, predvsem očim Heinrich (Michael Mendl) in njegov brat Viktor (Steffen Wink), ga ima za popolnega nesposobneža. Le njegova mati (Nadja Tiller) še ni izgubila vere vanj. Nick v svoji najnovejši službi na psihiatrični kliniki v zadnji sekundi prepreči, da bi si mlada Leila (Johanna Wokalek) vzela življenje. Njegovo dejanje ima neslutene posledice: Leila svojemu rešitelju na skrivaj sledi in se nenadoma pojavi pred njegovimi vrati. V spalni srajci in bosa. Nick se je nikakor ne more otresti. Leila se je odločila, da ostane ob njem. Nick, ki še nikoli v življenju ni prevzel odgovornosti za koga, in
Leila, ki v svet zre z osuplimi, otroškimi očmi, se odpravita na potovanje. Drug od drugem se morata še marsikaj naučiti, a sta si z vsakim dnem bliže. Doživljata pustolovščino, ki bo za vedno spremenila njuni življenji... DOLŽINA: 118 MINUT.
NEDELJA, 30. JULIJ, ob 15. uri in ob 20.30
ameriška uspešnica - domišlji-ska triler
OMEN 666
KRATKA OZNAKA: Otrok zakoncev Thorn umre takoj po porodu, toda nesojeni oče posvoji drugega dojenčka in ženi zamolči resnico o tragičnem dogodku. Ko otrok odrašča, se okrog njega pričnejo dogajati grozljive nadnaravne stvari in brutalne smrti, kar v starših vzbudi sum, da je njun sin reinkarnacija hudiča. Film je predelava kultne grozljivke iz leta 1976, tokrat pa jo je režiral John Moore (Za sovražnikovo črto). DOLŽINA: 109 MINUT
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje žene, Ludvike Gosar Šteh iz Male vasi, učiteljice v pokoju, se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za cerkev. Lepa zahvala zdravniškemu osebju ZD Videm, osnovni šoli Dobrepolje za cvetje in poslovilne besede, pogrebnemu zavodu in gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči mož Anton
junij 2006
Zahvale
31
Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč.
Le srce in duša ve, kako boli, kar tebe več ni. V naših srcih boš ostal do konca dni.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, ateta, starega očeta, tasta in brata
JOŽETA STRNADA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe. Zahvala velja vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, za njim molili in darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Škulju za lep pogrebni obred in g. kaplanu, ki mu je vsak mesec prinašal sv. obhajilo.
Zahvaljujemo se moškemu pevskemu zboru za lepo petje, ZŠAM GROSUPLJE in Čebelarskemu društvu za lepe besede slovesa, Danici Bambič za oskrbo mrliške vežice. Dr. Mariču in vsemu zdravstvenemu osebju ambulante na Vidmu se zahvaljujemo za strokovno zdravstveno oskrbo in sestri Mileni za skrbno nego na domu. Kramarjevim iz Kompolj, Damjanu MAVERJU IZ Gro-suplja in vsem, ki ste ga obiskovali med boleznijo, smo posebno hvaležni. Vsi njegovi
V prsih boli, solzne so oči, ker ata tebe več ni. Zapustil si svet bolečin,
nam zapustil le spomin,
spomin na dni, ko skupaj smo bili.
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, brat in dedek
FRANC KASTELEC
(1935 - 2006) iz Bruhanje vasi
Misel, da ste ga imeli radi, glede na številne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, poslovilne besede ter spremstvo na
njegovi zadnji poti nam lajša bolečino žalosti. Zahvaljujemo se dr. Mariču in osebju ZD Videm. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem moškega pevskega zbora Rafko Fabiani pa za lepo petje. Hvala tudi PGD Videm za lep poklon našemu očetu in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se gospe Danici Bambič za organizacijo pogreba.
Hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem, znancem in ostalim faranom, ki ste nam izrekli soža-lje, darovali cvetje, sveče in darove za maše, ga kropili, molili ter ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za pomoč v vežici in za vse molitve, ki ste jih darovali za njega. Žalujoči vsi njegovi
Kje ste draga mati, kako zelo pogrešam vas, o, da bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice, prababice in tašče
FRIDE SMREKAR
iz Predstrug
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. dr. Zdravku Mariču, ki je v zadnjem trenutku reševal njeno življenje, celotnemu kolektivu zavoda »Prizma« Ponikve, ki so vzorno skrbeli za našo mamo, g. kaplanu za lep cerkveni obred in za tople besede ob njenem grobu, g. Kostanjšku, pogrebcem, pogrebnemu zavodu »Lilija«, sosedom in vaščanom Predstrug ter ostalim sorodnikom in znancem.
Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej .
Vsi njeni
Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč je .
ZAHVALA
Ob smrti drage žene, sestre in tete
ELE LENARČIČ roj. ZALAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in bivšim sodelavkam/sodelavcem Iskre Dobrepolje za izkazano pozornost, izrečena soža-lja, darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev in svete maše.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pokropili, zanjo molili in jo v velikem sprevodu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi gospodu župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred ter izrečene besede ob slovesu. Zahvala gre tudi dr. Mariču, sestri Ljubi in Robiju za dolgotrajno spremljanje v njeni bolezni. Hvala pevcem moškega pevskega zbora Rafko Fabiani za ganljivo petje. Hvala tudi pogrebnemu zavodu in cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba.
Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
•	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
(lokacijska dokumentacija po starih predpisih)
•	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
•	pridobitev gradbenega dovoljenja
•	izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-29
RABUENA VOZILA OPEL
*	PRODAJA NOVIH VOZIL OPEL* PRODAJA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VOZILA OPEL * PRODAJA RABUENIH VOZIL »FINANCIRANJE NOVIH IN RABUENIH VOZIL* SKLEPANJE IN OBNAVUANJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ * SERVIS VOZIL OPEL
*	SERVIS DRUGIH OSEBNIH VOZIL* SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV * VULKANIZERSKI SERVIS ...
Avtohiša Zalor
Vaš pooblaščeni prodajalec In serviser za vozila Opel.
Naslednja številka Našega kr^a bo izšla 28. 7. 2006.
Prispevke sprejemamo do 12. 7. 2006
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa
(tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081,
e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.