j Novicar. Državni zbor. Iz državnega zbora na Dunaju se nič važnega ne čuje. Nastale so v njem tako mnoge stranke, da se mora reči, da je ves zbor razcepan, noben skorej ne ve kam spada, vsak dan se delajo novi klubi, kteri se drug dan spet razrušijo in tako ne gre nič naprej. V 31. seji državnega zbora se je naj prej naznanilo, da je došlo mnogo prošenj, da bi se naj odpravil konkordat, in naj oprostila advokacija. Na dnevnem redu je bilo sporočilo vredbenega odbora, kteri je napravil načrt državne glavne postave, iu sicer: sodnišfea oblast, izvrševanje vladinein izvrševavne oblasti, vpeljanje državne sodnije in splošnib prav državljanov. 0 formalnetn izdelovanju tega načrta je nastalo dolgo besedovanje. — Dr. Toinan je predložil, da pri glasovanju zastran državne glavne postave raorate biti dve tretjini glasov. Na to se je podignolo ostro besedovanje, k slednjemu je vendar predlog Tomanov bil zavržen, za kterega sta tudi govorila Zyblikiewiez in Petrino. Zyblikiewicz, Greuter in Toman so v imenu svoje stranke protestovali proti temu postopanju in izrekli, da ne bodo glasovali. §. 1. in 2. o sodniški oblasti sta bila brez besedovanja potrjena ali vendar veljata samo za one dežele, ktere so v državnem zboru zastopane. Minister John je tirjal, da se k §.3. naj pristavi, da zdajna oblast vajaških sodnij naj ostane, kar je tudi obveljalo ali vendar samo za vojake, kteri so v službi (aktivni). Proškripcija t.j. preganjanje uciteljev. Pod tem naslovorb. prinašajo česki ,,Narodni listy" dopis od Drave 3. oktob. ki nam naznanja žalostni prigodek, kteri je narodne profesorje in učitelje na Hrvaškem zadel. Več ko 18 zaslužnih mož je znani baron Rauch zdajni kr. namestnik v Zagrebu z naglim ukazom 30. sept. t. 1. ob službo in kruh djal, in sicer, kakor se piše iz nobenega drugega vzroka kakor zavoljo tega, da so zvesti sinovi svojega naroda. Marsikteri izmed njih že služi po 12 do 15 let, marsikteri je oženjen in ima po 5 do 6 otrok in sedaj je iz nagla na ulice brez placila in upa na oškodavanje izpostavljen. Med terai pomilovanja vrednimi moži so Hrvati, Čehi in tudi Slovenci. Oni pa, kterim je bilo za sedaj še prizanešeno, so dobili ostro posvarjenje zavolj ljubezni do svoje slovanske narodnosti in svobode. čudno! Slovanom se šteje to v greh, kar se dragim narodom Nemcem, Madjarom računi v zasluge! Tako postopanje v Avstriji ne more imeti dobrih nasledkov, kajti vpije v nebo In ,,danes meni jutre tebi" naj si zapom nijo zatiravci naši. Gospodom slovenskim dualistom na državnem zboru v Beču in vsem jihovim zagovornikom pa želimo dober tek k takemu sadju, ki ga rodi sistem, kterega tako marljivo podpirajo. — Garibaldijevi prekucuhi so vkljub italianski straži na mejah, na več krajih v papeževe dežele predrli, kjer delajo kot živi grabeži (roparji), piše vladnilist ngiorn. di Roma" od 1. okt. Domači Ijudje so pa povsod mirni in sv. očetu zvesti, tako da papeževi vojaki toliko laglje prekucuhe zasledujo. Do sedaj še se ne ve, kteri so zmagali, ker se na več krajih tepejo, in zdaj ta, zdaj oni zmaga. Mislimo pa, da je armada sv. očeta dosti močna, ukrotiti potepine, samo ako ostane italianska vlada zvesta in ne potegnejo njeni vojaki z Garibaldinci. Potem vtegnola bi huda biti in se boj vneti z Italijani inFrancozi, kar bi Prusom naj bolj vgodilo, ter bi zedinjenje nemških dežel še bolj se pospešilo. Konkordat in jegovi sovražniki. 25 naših biškopov je izročilo svetlemu cesarju adreso ali pismo, v kterem prav lepo in izvrstno branijo pravice kat. crkve, kakor so določile se 1. 1855. v poravnavi (konkordatu) med sv. očetom kot poglavarjem crkve in med avstr. cesarjem. Ves nesrečni hrap nemškega liberalizma soper to poravnavo se da takole najbolj razumeti : ti ljudje hočejo katol. crkev v Avstriji čisto po protestantiškem kopitu vravnati, tako da postane služna dekla posvetnej oblasti. Prečastiti biškopi so tedaj naravnoč do cesarjevega prestola se podali in stvar razjasnili. S tetn dainia kat. crkev svoje pravice se nikomnr, ki je druge vere, krivica ne godi; marveč imajo ravno drugoverniki v Avstriji več svobode, kakor sami katoličani, in več, kakor postavim na Pruskem, kjer je vlada sama in večiaa prebivavcev lute ranska. Ravao tam je kat. crkev vsled poravflave s papežem svobodfla, ia veadar se Bemški protestaBtje ae pritožajo, da jim je zavolj tega krivica. Pri aas pa — tudi katoličaai, se ve da nezvesti, ia ti še Baj huje soper svojo lastao mater rogovilijo, kar je očitea dokaz, da ti ljudje v omiki zares za Bemškimi Prasi daleč stoje. Pač prav je govoril slavao ZBaai Nemec Albaa Stolz, ko je 1. 1848 potovaje po Avstriji ia opazovaje gibaaje naših Beaiških liberalcev izrekel: rMeBi se gabi to avstrijaasko nemškutarstvo." — 3. okt. je bila seja Matič. odbora v Ljubljaai. Predsedoval je 2. predsedaikov aamestaik, preč. G. prošt Aat. Kos. Pričujočih bilo je 10 ljubljaaskib ia edeD vaeajih odboraikov, tedaj ravao še toliko, da se je odborovati zamoglo. Posaemimo le poglavitaiše stvari. — Eaoglasao so bili vaovič izvoljeai: prejšaji prvosedaik, njegOTa dva aamestaika, blagajaik ia pregledovalec društveaih račuaov. — Po predlogu g. dra Zupaaca se je tajaiku odločila nagrada po 10 for. aa mesec. — Zastraa poaudbe g. Ant. Klodiča, da boče grško slovaico v sloveaskera jeziku spisati, ako je Matico volja, rokopis sprejeti, ap je odločilo, da za zdaj ae kaže, da bi Matica izdala tako kajigo, ker se mora pred vsem gledati, da se s kajigami, ki jih izdava, vstreza kolikor mogoče vsem udom, kar bi pri oai kajigi ae bilo, a veliko jih vsako leto aa daa spraviti še zdaj raogoče ai. — Zastran g. Raičevega predloga, da se darilo njemu prisojeao za polovico obrae za Krempeljaov spomiBek, za polovico pa v druge od ajega omeajeae aameae, je skleajeao, da semu, če hoče sebi prisojeai zaesek za eno ali za drugo stvar obraoti, to čisto aa voljo da; če pa sam tegaBeče, aaj blagovoli deaar Matici pokloaiti. — Sledajič je vaeaji odboraik nasvetoval preaaredbopravil, da Bainreč aaj velikemu zbora več pravic pripada, kakor, da določuje, kobko se od vsakoletaih dohodkov sme porabiti za izdavaaje kajig; kako bode s plačo za tajaika ia njegova pomagavca; da izvoli častae ude itd. Za poživiti občai zbor je tudi aasvetovaao, da Baj odbor aaprosi kakega sposobaega Matičarja, da pripravi za veliki zbor kratko razpravo o kakovem zaaastveaem predmetu in to pri velikem zboru predbere; da je pa tudi vsakemu uda, ki je temu kos, pripuščeao, kaj mikavaega pripraviti, samo da to blagovoli poprej odboru naznaniti. Tako bi ob eaem lepega gradiva za prihodaji letaik prišlo ia veliki zbor bi se vzvišal. Nasvetovane pravilne preaaredbe se bodo razglasile, vsi udje za svoje mneaje poprašali; potem se izvoli odsek, ki bode te preaaredbe presodil, vredil in prihodajemu velikemu zboru za razpravo predal. Petdesetletnica obhajana na čast najdenju kraljedovorskega rokopisa. Zadaje dai (28.) preteklega meseca je obhajal česki aarod daa imeBitaega spomiaa. Miaolo je aamreč ravao petdeset let, odkar je slavai Vaclav Hanka aašel v zvofliku v mestu Kraljevem dvoru Ba Českem prestar ia imeaileB rokopis, ki je od kraja, kder se je aašel dobil priimek ,,kraljedovorski." Ni daa daaaŠBJi omikaaega Slovaaa sploh resuičao oaiikaBega človeka, ki bi ae pozaal tega rokopisa ia jegove veljavae pomembe. Ta apis ali prav za prav ti spisi hraaajejo v sebi aaj starejše plodove českega uma ia daba. Z Bjim se poaaša česki jezik ia sme poaosBo stopiti na straa vsakega tudi aaj omikaaejsega jezika. Nektere izroed pesmi v Bjem se aahajajočih pomikajo učeajaki nazaj celo v deseto stoletje ia so plod aaj vzaešeaejše poezije, ki ima le v Hoaierovih pesmotrorih vrstaike. Kraljedvorski rokopis je za Čehe sploh za Slovaae izvir staroslovaflske poezije ia zgodoviae, staroslovaaskega prava, jezi koslovja splob staroslovaaskega življeaja. Z aesrečao bitvo na nBeli gori" je prestalo duševao življeaje eeskega aaroda in spalo je skoro aoter do leta 1817. 0 staročeski poeziji, vedi ia zgodoviai nikdo aič Bi zaal. Mislilo se je, sploh ia tudi z preraislikora sveta ozaaajevalo, da česki Barod ia sploh slovaBski Barodi se še aikdar aiso Bahajali na viši stopBji duševaega življeaja ia da ti aarodi aiso druga kakor tvariaa (materjal), iz ktere aaj si drugi aarodi posebao pa Neaici iztesavajo svoje kultarae kipe. Ali leto Isl7 ia slavai Haaka je z zazBaajem ia razglašeajem kraljedvorskega rokopisa temu krivemu maeBJa stalo spodbil. Pokazal je sveta krasoto staročeskega, staroalovaaskega pesmotvorstva ia izbil zatiklej studeacu zamašeaega narodaega življeaja. Od tega ča8a ae rajta čili tok bistre reke narodaega gibaaja v českem narodu. Kaj čuda, da so aovražaiki Slovaastva vse žile aa- peli vzrok tega življenja kraljedvorski rokopis in zazaatelja jegovega pred lastflim in tnjim svetom kolikor mogoče ob moč ia veljavo spraviti. Pa spodletelo je jim. Svečanost 28. aept. t. 1. je pričala, da so vsi taki aapon brez vspeha. Zbrala ae je taka mBožiaa ljadstva kolika ae kmali pri kaki svečaaosti ia aa čelu vsi prvaki ia starešiae Barodovi. Ta je bil, Sladkovski, Rieger, Palacky ia kakor se že imeBujejo te slavae zvezde aa duševBem obzoru českega naroda. Čali so se imeaitBi ia važai govori, pevale aavdušivae pesmi in med drugim tudi odgraolo kolosalao opersije Haakovo ia položil temeljai kamen Haakovemu gledišču, aa osvetljavo liea českega s aaroda ia zasrambo jegovih sovražaikov. Slava bratom Cehom! — Ogerski deželai zbor ee je tudi 30. septembra začel; aaj važaejša jegova obravaava se bode vrtela okoli fiaaačae poravaave z Avstrijo. — Cesko-ruska slovaiea od profesorja Kolarja je v 8 daevib, potem ko je došla aa svetlo, vsa bila razprodaaa ia zdaj se že tiaka dragikrat. Mikeš-eve česko-ruske slovaice paježeprodaa četrti aatis. — 0 braaju (trgatvi) piše aeki fraacoski časaik, da bode v Sampaaiji ia Bordoju ia še aekterih drugih krajib aa Fraacoakem letos dobro viao, samo da ga bode malo, ker je tudi letos bolezea maogo grozdja požrla. IzHrvaškese piše, da je tadi taui letos bolezea grozdju štrašao maogo kvara aapravila, in da zatoraj ae bo preobilao viaa. Njih Veličaastvo cesar se poda 25. t. m. v Pariz. Baron Beusr, grof Aadrassy, kaez MetterBih ia fraacoski poslaaec aa Bašem dvoru vojvoda Gramoat bodo cesarja spremljali. Ceski ^Narod. Listy" pravijo, da so c. k. aradi v Pragi dobili povelje, da morajo aiestai župauiji saaio nemško odgovarjati ib sploh samo Bemško pisati. Tako povelje celo ai bilo potrebao. — Slovensko slovstvo. V Ljubljaai v Egerjevi tiskarai je došla pred kratkim aa svetlo kajiga, ,,Oblasti ia opravki, ktere imajo po občiaskem zakonu občiae ia župaai z občiaskimi odboraiki vred." Na jedni straai je sloveasko, aa drugi pa aeiaško, kar je za začetek prav dobro. — V tej kajižici aajde župaa vse, kar mu je potrebao, da celo po postavab ia lahko župaai. Jezik je lahko razumljiv, tisk lep. Košta 70 kr. a. d.