$ ret i aa
GLASILO
DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43
G
e. i<M02<p2
LETNIK XXVIII ■ESapSfc^VI LKA»
sTuqua*i aooELEK
JANUAR 1986
Namesto dolgega uvodnika tokrat zapisujem le neke vrste asociacijo na članek Nekateri rezultati »Statističnega poročila o sistemu obveščanja v združenem delu v letu 198é«, ki je povzet iz biltena Informacije republiškega sveta zveze sindikatov od 8. januarja letos. V tem članku se ugotavlja upad naklade in števila strani v primerjavi z letom 1982, pri čemer število glasil ostaja še na istem nivoju. Članek nadalje govori, da gre za racionalizacijo sistema obveščanja in prizadevanja za manjše stroške, ne komentira pa situacije z drugih vidikov.
Naj ponovim, da se ne spravljam nad članek v smislu kritike, pač pa mu samo dodajam oceno, da gre tudi za vse-
binsko krizo obveščanja preko tovarniških glasil. Namreč, s forsiranjem vsemogočega informiranja se vzpostavlja položaj dezinformiranja, in to kar za pretežni del bralstva, ne glede na izobraženost. Normalen državljan zelo težko selekcionira informacije in v zmedi se slej ko prej odloči za najpreprostejše: križanka, zahvale, kadrovske vesti, tudi pesmice, ker se ločijo po obliki itd. Da pa se piše vse mogoče (pred očmi imam predvsem naš časopis, čeprav imam pregled nad velikim številom drugih), vidim vzrok v tem, da včasih ni kaj pisati. Večina glasil je mesečnih, zato novic ni mogoče tekoče objavljati, če pa jih na koncu objavimo, so vse že prestare ali premlete. Če na drugi strani hočemo pisati komenta-
torsko, v stilu resnejših mesečnih časopisov, nam poide sapa. Neko vsebinsko fiziognomijo je objektivno zelo težko doseči, zato je najpogosteje tovarniško glasilo (večina glasil) konglomerat obletnic, praznikov (vse stoodstotno pravoverno), poslovnih poročil, zahval, z nekaj literature ali kulture nasploh (vsakršnega nivoja). V taki situaciji mislim, da je za tako pomembno področje, (če je res tako pomembno?) potreben svež profesionalni pristop mlajših, ki so se pripravljeni bojevati za kaj več ali pa tako glasilo preprosto ukiniti. S slednjim se še najbolj strinjam. Larpurlartizem (stvar je sama sebi namen) je že od nekdaj veljal za negativen pojav.
Miloš Janša
Nekateri rezultati »Statističnega poročila o sistemu obveščanja v združenem delu v letu 1984«
Zavod za statistiko SRS je letos ponovno izvedel statistično raziskovanje sistemov obveščanja v organizacijah združenega dela v Sloveniji (to pot — tretjič zapored, v bodoče bo to dvoletna raziskava). Enota raziskovanja so bile delovne organizacije z več kot 100 zaposlenimi. To pot je od 1027 delovnih organizacij na vprašalnik odgovorilo 1007.
V letu 1984 je bilo v Sloveniji približno 525 glasil v ozdih (od tozda do sozda). Ta podatek se razlikuje od uradnega statističnega podatka (766). Zaradi metodologije po kateri je osnovna enota delovna organizacija, istočasno pa se vprašanja nanašajo tudi na sestavljene in temeljne organizacije, dobimo kot rezultat večje število glasil, kot jih je v resnici. Na ravni DO je bilo 443 glasil, na ravni tozda pa 30 glasil, če k temu prištejemo še sozdovska glasila, ki jih je (po oceni) 50, dobimo realnejši rezultat —- to je okoli 520—525 glasil. Tudi to število ni natančno, pa tudi med letom se spreminja. Natančno število glasil, bi dobili samo z registrom teh glasil, seveda le če bi vsi subjekti dosledno prijavljali glasila. Približno polovica DO (takih z nad 100 zaposlenimi) v Sloveniji izdaja glasilo. Podatki za leto 1984 se bistveno
ne razlikujejo od tistih za leto 1982. V Sloveniji je v tem letu izhajalo tudi 488 biltenov splošne vsebine (ob tem da vsi niso samo ali pa predvsem sredstva javnega obveščanja — tu so v praksi težave pri razločevanju, kateri so in kateri ne!) in 189 biltenov strokovne vsebine (ti podatki se razlikujejo od uradno objavljenih podatkov Zavoda SRS za statistiko).
V 130 delovnih organizacijah so imeli 236 razglasnih postaj (ker imajo ponekod za več tozdov več razglasnih postaj v smislu tehničnega sredstva, ponekod pa tudi v smislu samostojnega programa). V primerjavi z letom 1982 se je občutno povečalo število biltenov splošne vsebine, medtem kot je število razglasnih postaj približno enako. Število oglasnih desk se je sicer povečalo, vendar ne bistveno (11.916).
Bistveno pa se v primerjavi z letom 1982 razlikujejo številke o nakladi in številu strani. Skupna naklada vseh glasil v slovenskih ozdih je veliko manjša kot leta 1982 (1984 — 9.182.505, 1982 — 15.043.216), prav tako povprečna naklada na številko glasila (1984 — 1.398, 1982 — 2.012), pa tudi povprečno število strani na številko glasila (1984 — 13, 1982 - 19).
Torej je že na podlagi teh podatkov mogoče reči, da so v lanskem letu tudi znotraj glasil ozdov prisotni procesi racionalizacije, ki se ne kažejo v ukinjanju glasil, pač pa v zmanjševanju naklade in zmanjševanju obsega.
V letu 1984 je dnevno izhajalo eno glasilo, tedensko 3 odst. glasil, štirinajsttedensko 6 odst., mesečnikov je bilo 48 odst., letno je izšlo 2 odst., kar 40 odst. pa je bilo »občasnikov«. V primerjavi z letom 1982 se je zmanjšalo število tednikov in štirinajstdnevnikov, močno povečalo pa število »občasnikov«. Ce upoštevamo podatek, da se je v letu 1984 povečalo število biltenov, potem so najbrž le—ti zapolnili informacijsko praznino nastalo z manjšo naklado in številom strani glasil ter zmanjšanjem števila tednikov in šti-rina j stdnevnikov.
Podatki o formatu glasil se bistveno ne .razlikujejo (največ jih je tiskanih v formatu A 4). Na vprašanje o stroških je odgovorilo 75 odst. delovnih organizacij (nekatere v te stroške vključujejo samo stroške za izdajanje sredstev javnega obveščanja, druge pa tudi stroške gradiv za samoupravne organe, nekatere pa teh stroškov ne vodijo posebej).
Ena delovna organizacija je v letu 1984 v povprečju name-
njala za to področje 1.767.285 dinajev, kar je približno štirikrat več kot v 1. 1982 (954.772). Ob tem so se v strukturi stroškov materialni stroški nekoliko zmanjšali (57 odst.), bruto osebni dohodki delavcev, ki delajo v obveščenju nekoliko povečali 39 odst., avtorski honorarji pa tudi zmanjšali (2,6 %), enako pa velja tudi za »druge stroške« (1,5 %).
Na vprašanje o predvidenih ukrepih za pocenitev oz. racionalizacijo sistema obveščanje v ozdih, so odgovori takole:
—	zmanjšanje naklade glasil in biltenov (3,3 % — ob podatkih o ogromnem zmanjšanju naklade v letu 1984, je podatek o razmerah v letu 1985 — realen) ;
—	uporaba cenejšega papirja in drobnejšega tiska — 2,5%;
—	zmanjšanje obsega glasil — 5,5,%;
—	manj številk glasila in več številk biltena — 5,2%;
—	uvedba razglasne postaje — 5,4 %.
Navedeni podatki, posebej v primerjavi z odgovori iz let 1982 in 1983 zelo očitno kažejo, da so v minulih dveh letih v večini ozdov s ponujenimi ukrepi bolj ali manj izčrpali možnosti, M so znotraj tega sistema na voljo za zmanjšanje stroškov oziroma racionalizacijo (možne so samo še ukinitve po-
sameznih glasil in biltenov) oziroma, da vsaj v teh ozdih v teh ukrepih ne vidijo več možnosti za pocenitev oziroma racionalizacijo. 43 odst. delovnih organizacij je imelo organizirano službo za informiranje (s tem, da pod tem ponekod razumejo tudi tajništvo samoupravnih organov), kar je malenkost več kot leta 1982, v teh službah pa je poklicno delalo 245 delavcev, kar je v bistvu toliko kot leta 1982, del delovnega časa se je z obveščanjem ukvarjalo 559 delavcev, kar je nekoliko manj kot leta 1982.
58 odst. delovnih organizacij ima obveščanje normativno urejeno samo s statutom, 12 % v statutu in pravilniku o informiranju, 17 % pa v statutu in pravilniku o izdajanju glasila. Podatki za leto 1984 ne odstopajo bistveno od podatkov za leto 1982. Družbeni organ za obveščanje (pod tem razumemo tako odbore za informiranje, kot izdajateljske svete) je imelo 35 odst., od tega je bil ta organ v 68 odst. izvršilni organ delavskega sveta in v 10 % organ sindikata. Podatki kažejo, da vse organizacije, ki izdajajo glasilo nimajo ustanovljenega organa družbenega vpliva, kot ga predvideva zakon o javnem obveščanju.
Matjaž Kek (Iz Informacije RS ZSS)
Proizvodni rezultati v letu 1985 in proizvodnja v decembru
Podatki o proizvodnji v lanskem letu so že zmami Dosegli smo naslednje rezultate, izražene količinsko: proizvedenih je bilo skupno 21.972 ton izdelkov, od tega predstavlja eksterna proizvodnja 12.896 ton, kar je 59 odst. skupne proizvodnje. V primerjavi s planom je bila skupna količinska proizvodnja za 4 odst. nižja od planirane, prav tako eksterna proizvodnja, interna proizvodnja pa je nižja od planirane za 3 odst. V odnosu na enako obdobje lani je bila skupna količinska proizvodnja za delovno organizacijo višja za 3 odst., eksterna proizvodnja je bila višja za 2 odst. in interna proizvodnja za 4 odst. višja kot v letu 1984. Med posameznimi temeljnimi organizacijami je plan eksterne in skupne proizvodnje količinsko presegla le Verigama. V Sidrnih verigah je količinska proizvodnja za interni trg dosežena na nivoju planirane, ostali tozdi pa so dosegli nižjo proizvodnjo od planirane, tako na eksternem kot na internem trgu.
Vrednostno pa smo dosegli naslednje rezultate: vrednostno je znašala skupna proizvodnja za delovno organizacijo 7,339.783 tisoč din, brez upoštevanja dopolnilnega programa v TIO pa 7,244.588 tisoč din. Eksterna vrednostna proizvodnja predstavlja 69 odst. skupne proizvodnje. Vrednostno je plan skupne proizvodnje dosežen v višini planirane, brez upoštevanja dopolnilnega programa v TIO pa je plan presežen za 3 odstotke. Eksterna proizvodnja je višja od planirane za 2 odst. oz. za 7 odst. brez dopolnilnega programa v TIO. Interna proizvodnja je vrednostno za 6 % nižja od planirane. Med posameznimi temeljnimi organizacijami so plan eksterne vrednostne proizvodnje presegli v vseh tozdih, razen v Orodjarni in TIO. Plan interne proizvodnje je presežen vrednostno samo v Orodjarni in Vzdrževanju. Plan skupne vrednostne proizvodnje je presežen v Vijakami, Verigami in Vzdrževanju, v Sidrnih verigah in v Kovačnici pa je skupna proizvodnja dosežena na nivoju planirane.
Količinsko in vrednostno je doseganje plana po tozdih in trgih, izraženo v indeksih, razvidno iz naslednje tabele:
Za proizvodne rezultate v decembru pa velja naslednje:
Proizvedli smo skupno 1.737 ton izdelkov, kar je 9 odst. manj od planiranih količin. Eksterne proizvodnje je bilo 1.052 ton oz. 6 odst. manj od planiranih količin, predstavlja pa 61 odst. skupne proizvodnje. Tudi interna proizvodnja je nižja od planirane, in sicer za 12 odst. Med posameznimi temeljnimi organizacijami sta plan eksterne količinske proizvodnje presegli le Verigama in Kovačnica, plan skupne proizvodnje pa Verigama.
Vrednostno je bila dosežena skupna proizvodnja v višini 609.270 tisoč din oz. 2 % manj kot je planirano, brez upoštevanja dopolnilnega programa v TIO pa v višini 604.563 tisoč din oz. 2 odst. več kot je planirano. Interna proizvodnja je za 1 odst. višja od planirane. Plan eksterne vrednostne proizvodnje so presegli v Verigami, Kovačnici in v Vzdrževanju, plan interne proizvodnje je presežen le v Kovačnici in Vzdrževanju. Planirano skupno vrednostno proizvodnjo so presegli v Verigami, Kovačnici in Vzdrževanju.
V	Vijakami je proizvodni plan v kg dosežen v višini 84 odst., v komadih pa 64 odst. Plan ni dosežen zaradi pomanjkanja naročil piri iver vijakih, lesnih vijakih do 3,5 mm, pri hangervijakih, razcepkah in pri žicnikih. Pri vijakih z žagastim navojem plan ni dosežen zaradi pomanjkanja materiala. Odprema je bila dosežena v višini 59 %.
Proizvodni plan v Verigami je presežen, „razen pri proizvodnji za interni trg, odprema pa je dosežena v višini 129 %.
V	Sidrnih verigah je proizvodnja nižja od planirane, tako za eksterni kot za interni trg. Plan ni dosežen zaradi pomanjkanja materiala pri topo-var jenih verigah 0 13—26 mm, zaradi tekočih okvar strojev pa pri odgorevno varjenih verigah. Odprema je za 8 odst. višja od planirane.
V	Kovačnici je proizvodnja za eksterni trg za 1 % višja od planirane, interna in skupna proizvodnja pa sta pod planom. Odprema je za 1 odst. nižja od planirane.
Proizvodnja I.—XII. 1985
indeksi	plan = 100
Tozd		v din			v kg	
	ekster.	interna	skupaj	Ù 0)	interna	skupaj
Vijakma	113	98	112	95	—	95
Verigama	114	43	106	106	24	101
Sidrne verige	109	94	100	83	100	95
Kovačnica	106	76	100	96	72	92
Orodjarna	55	103	96	—	—	—
Vzdrževanje	502	123	123	—	—	—
TIO	67	70	67	—	—	—
TIO						
(brez dop. progr.)	86	70	85	—	—	—
DO VERIGA	102	94	100	96	97	96
DO VERIGA						
(brez dop. progr.)	107	94	103			
Proizvodnja v Orodjarni je pod planirano, proizvodnja v Vzdrževanju pa je presegla planirano tako na internem kot eksternem trgu.
V TIO je proizvodni plan vrednostno dosežen v višini 59 odst., od tega osnovni program 77 odst., dopolnilni pro-
gram pa 19 odst. Proizvodni plan osnovnega programa ni dosežen zaradi pomanjkanja kapacitet pri nihajnih cilindrih in pnevmatskih avtomatih, zaradi naročil pa pri pnevmatskih cilindrih 0 200 mm in pnevmatskih razvodnikih. Pri pretočnih ventilih plan ni dosežen
zaradi materiala in pomanjkanja kapacitet. Odprema je dosežena v višini 102 odst., od tega osnovni program 125 odst., dopolnilni pa 43 odstotkov.
Podatki o količinski in vrednostni proizvodnji po tozdih in trgih za december so razvidni iz naslednjih tabel:
Količinska proizvodnja za december	v tonah
Tozd	Eksterna proizvodnja				Interna proizvodnja			Skupna proizvodnja		
	plan	dosež.		ind.	plan	dosež.	ind.	plan	dosež.	ind.
Vijakma	270	227		84	—	1	—	270	228	84
Verigama	370	398		108	27	7	26	397	405	102
Sidrne verige	309	251		81	719	647	90	1028	898	87
Kovačnica	175	176		101	36	30	83	211	206	98
DO VERIGA	1124	1052		94	782	685	88	1906	1737	91
Proizvodnja za december —		vrednostno							v 000 din	
Tozd	Eksterna proizvodnja				Interna proizvodnja			Skupina proizvodnja		
	plan	dosež.	tod.		plan	dosež.	tod.	plan	dosež.	ind.
Vijaka ma	78.544	75.212	96		3.331	2.734	82	81.875	77.946	95
Verigama	103.628	127.895	123		13.780	6.275	46	117.408	134.170	114
Sidrne verige	78.678	72.224	92		114.663	98.075	86	193.341	170.299	88
Kovačnica	76.195	83.576	110		18.265	19.123	105	94.480	102.699	109
Orodjarna	3.250	1.935	60		20.101	19.123	95	23.351	21.058	90
Vzdrževanje TIO	42	92	219		27.685	54.434	197	27.727	54.526	197
(osn. + dop. p.) TIO	80.829	47.546	59		1.289	1.026	80	82.118	48.572	59
(osnov, pr.)	55.419	42.839	77		1.289	1.026	80	56.708	43.865	77
DO VERIGA DO VERIGA	421.166	408.480	97		199.114	200.790	101	620.280	609.270	98
(TIO brez dop. p.)	395.757	403.773	102		199.114	200.790	101	594.871	604.563	102
Uspela strokovna ekskurzija DIT v tovarno avtomobilov BMW
13.	in 14. decembra 1985 je bila izvedena še ena uspešno opravljena strokovna ekskurzija, ki jo je organiziralo DIT naše delovne organizacije z osrednjo točko programa — ogled tovarne BMW — svetovno znanega zahodnonemškega proizvajalca avtomobilov, motorjev in motornih koles.
Sama zamisel se je porodila v glavah naših projektantov, pri čemer naj povemo, da je tov. Bole izkoristil znanstvo s kolegom iz Radovljice, ki je zaposlen v računalniškem centru BMW v Miinchnu. Tov. Orel Alešu, ki nam je vzorno organiziral termin in potek ogleda, v katerega je bil vključen tudi del poslovnih razgovorov, ki sta jih s strani Verige vodila direktor Noč, za BMW pa šef oddelka za poslovanje z inozemskimi partnerji g. Nier, se lepo zahvaljujemo za trud in posredovanje, da smo to izredno zanimivo potovanje lahko izvedli.
51 udeležencev je številka, ki zgovorno kaže, kako velik je bil interes naših članov društva za ogled tovarne, saj po vsem, kar smo videli, lahko govorimo o priložnosti, ki se človeku ponudi morda enkrat v življenju. Danes lahko ocenimo, da je bi-
la tako kot je DIT že značilno, tudi tokrat odlično izvedena priprava in celotna organizacija ekskurzije, ki je niso v zaključni fazi motili niti zamudni postopki na mejnem prehodu ob povratku. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vodju poti tov. Žemvu, ki je vzorno skrbel, da je teklo vse po planu, posebej se zahvaljujemo direktorju tov. Noču, ki nam je na zanimiv in neposreden način predstavil značilnosti države in pokrajine, skozi katero smo potovali, pri čemer smo zvedeli veliko novih, nam doslej neznanih podatkov o krajih, ljudeh, pa tudi zgodovini in glavnih značilnostih.
Moramo priznati, da so se glede poslovnosti Nemci tudi tokrat izkazali kot ljudje, ki se držijo dogovora, ki sprejeto obveznost spoštujejo dosledno in jo izpeljejo po svojih najboljših močeh. Tako je že prvi stik z BMW, sprejemnim ambientom in vso izkazano pozornostjo, izredno impresiven. Potem ko smo si ogledali tehnični muzej tovarne, ki predstavlja z eksponati in s sodobno video tehniko prehojeno razvojno pot od začetkov do najsodobnejših iskanj in futurističnih zamisli o avto-
mobilu prihodnosti, smo razdeljeni v dve skupini vsaka s svojim vodičem odšli v proizvodnjo. Ogledali smo si oddelek štancanja pločevine, oddelek — varilnice karoserij, oddelek kemične površinske obdelave karoserije in lakiranja, montažno linijo in v zaključnem delu pre-izkuševališča za končno kontrolo in testiranje avtomobilov.
BMW je zares tovarna, ki je imela v zadnjih dvajsetih letih izredno hitro rast. Dosegla je stanje, da je približno z 1 odst. udeležena v svetovni proizvodnji avtomobilov, in je med 16 največjimi tovrstnimi proizvajalci na svetu. Je največji proizvajalec limuzin s 6 cilindričnimi motorji v Evropi. Dve tretjini proizvodnje izvažajo v vse države sveta. Preko 450.000 avtomobilov in motornih koles, več kot 500 motorjev za dirkalne avtomobile formule 2 in od leta 1982 tudi pogonske enote za vozila formule 1 — to je današnja proizvodnja BMW, ki jo zmore 50.000 zaposlenih v osnovnih tovarnah in dislociranih enotah. Svoj sedež ima tovarna v Miinchnu, dislocirano eno*o v Dingolfingu, motorje pa izdeluje v Berlinu.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Koncept razvoja računalniško podprtega informacijskega sistema v Verigi
Sanacija posledic požara v galvanici
Uspešnost poslovanja posta-nje zadeve in drugih nalog, h ja v vse večji meri odvisna od poslovnega odločanja; odločitve so v veliki meri odvisne od razpoložljivih informacij. Le-te danes v pretežni meri pripravljamo s pomočjo računalnika, zato je od računalniško podprtih informacijskih sistemov neposredno odvisno odločanje in posredno tudi uspešnost poslovanja.
(Nadaljevanje z 2. strani)
Proizvodni obrati so sodobno urejeni z visoko stopnjo avtomatizacije obdelovalnih sistemov. Roboti so strežne in delovne naprave, ki jih srečuješ na vsakem koraku. Stroje, celotna postrojenja, lahko rečemo kar celotni poslovni in proizvodni sistem krmili računalnik. Računalniško krmiljenje celotnega iprocesa omogoča, da prihajajo s tekočega traku avtomobil v različicah, tako kot se pojavijo zahteve na trgu. Razumljivo je, da je pri operaci^ j ah končne montaže, kontrolah, operacijah dodelav, človeška roka še vedno nenadomestljiva. Vse poteka v enakomernem ritmu, brez nervoze, umirjeno in dosledno. Samo tako se lahko pride do avtomobila nivoja BMW, samo tako se lahko odvija za naše razmere kar »sanjska« visokoavtomatizi-rana proizvodnja, ki jo spoznavamo iz knjig in učbenikov. Da je mogoče doseči tako stanje, je poleg ogromno vloženega truda in vestnega dela treba izpolnjevati določene pogoje — povemo naj, da samo v razvojnem oddelku tovarne dela 4.000 strokovnjakov. To so številke, ki v relativnih razmerjih veliko povedo.
Za nas je bil zelo zanimiv izražen interes BMW za možnosti sodelovanja. Razumljivo, da so bile z naše strani ponujene snežne verige, ki jih kot sicer končen dokaj zahteven proizvod, jemljemo kot nepogrešljiv del avtomobilske opreme. Ugoden vtis je naredila naša snežna veriga po izvedbi, po verifikacijah za kvaliteto, tako da se na osnovi ponudbe, ki je bila posredovana BMW naknadno, lahko nadejamo zanimivega posla v prihodnjem obdobju.
Na zaključku naj povemo, da smo si ob sicer skromno odmerjenem času lahko ogledali tudi znamenitosti bavarske prestolnice, koder kot posebnosti izpostavimo olimpijsko naselje s stolpom, tehnični muzej, znamenitosti v mestu in ostale značilnosti, po katerih je München poznan.
Mislim, da delim mnenje vseh udeležencev, če omenim, da smo se zadovoljni vračali, polni vtisov in spoznanj, z željo, da bi se podobne strokovne ekskurzije, ki na neposreden način širijo naše obzorje in znanje, še organizirale. Tudi to je naložba, ki se dolgoročno bogato obrestuje.
Gvido Melink
Že v začetku leta 1985 smo se zaradi neurejenega stanja informacijskega sistema, različnih pogledov in potreb o pristopu k izgradnji računalniško podprtega informacijskega sistema, dogovorili na SŽ, da to nalogo izvede za vse predelovalne DO zunanja svetovalna organizacija, Institut za trženje, ekonomiko in organizacijo. Ker je v vseh predelovalnih DO računalništvo razmeroma slabo razvito in se povsod ikažejo pomanjkljivosti dolgoročnih zamisli razvoja, ki iso zlasti povezane z odločitvami o nabavi računalniške opreme, šolanja ustreznega kadra in potrebnih finančnih sredstvih, smo Skupno pripravili predlog zahtev v zvezi z nalogo in ga posredovali izbrani instituciji. Na osnovi analize in posnetka stanja posameznih informacijskih podsistemov ter že obstoječih računalniških obdelav, je ITEO pripravil predlog razvoja računalniško podprtega informacijskega sistema v DO, ki upošteva postopno graditev sistema s tem, da je dolgoročno aktualen in dovoljuje uporabo, oziroma zamenjavo, ali dopolnjevanje hitro razvijajoče se opreme.
Prvi del študije je izpeljan iz posnetka stanja in analize v DO in posreduje informacijske rešitve z informacijskim načrtom. Predvideva, da je informacijski sistem posamezne DO samostojna zaključena celota, vendar mora biti ta povezana z informacijskimi sistemi drugih DO preko informacijskega sistema DSSS SOZD SŽ. Glavnina informacijskega sistema zajema proizvodnjo, prodajo, nabavo, finance in računovodstvo. Vsak od teh podsistemov ohravnava cilje -obdelave, vhodno dokumentacijo, potek in način dodelave, izhodne informacije ter podatkovno bazo.
V drugem delu študije je podana ocena potrebne računalniške programske in aparatur-ne opreme. Taiko obravnavan informacijski sistem zahteva nabavo ali lastno izdelavo velikih količin računalniške programske opreme. Veriga zaradi svoje organizacije in velikosti potrebuje tudi večni vojske informacije, kar še poveča obseg
programske opreme. Lastna -izdelava tako velikih količin te opreme zahteva tudi zaposlitev velikega števila kreativnih računalniških delavcev, zato je smisel-en nakup že gotove programske opreme, to pa je potrebno vzeti kot vodilo pri izbiri aparatume opreme. Okvirne računalniške aparatume opreme je potrebno začrtati tudi na podlagi načrtov posameznih informacijskih podsistemov, iz katerih je razvidno, kdaj naj se kontrola in ažuriranje podatkov izvaja pri samem vnosu v računalnik in kdaj potrebujemo le direktni vpogled v posamezne podatke. Če želimo večjo intenzivnost v pogledu interaktivnih obdelav, potem se moramo sprijazniti z dejstvi, da zato potrebujemo več in dražjo računalniško aparatu-rno opremo, ki jo ni moč vedno upravičiti z ekonomskimi efekti.
Na samo izbiro računalniške aparatume opreme v Verigi vplivajo še ostali faktorji, kot so potrebna finančna sredstva, ustrezen prostor -ter strokoven kader. Zato v srednjeročnem obdobju ne m-oremo iti v nabavo lastnega računalnika, kot to predvideva študija, temveč moramo postopno pristopiti k izgradnji, tako da nabavimo lastno terminalsko opremo, s katero bomo preko najete PTT linije vezani na večji računalnik Železarne Jesenice. Uporabljali bomo njihove kapacitete, ki jih je pred kratkim razširila in izkoristili prednosti, ki jih velik računalniški sistem in že zbrano znanje omogočata.
Taka fazna realizacija ni možna samo preko terminalov, temveč tudi preko mikroračunalnikov, ki imajo sposobnost lastnega dela in priključitve ma centralni računalnik. Pri vsem tem se m-oramo zavedati, da projekt sam po sebi še ne bo izboljšal razmer na področju informacijskega sistema in tudi nabava opreme tega ne bo zagotovila, temveč je osnova uspeha v ljudeh in njihovem znanju, s tem ne mislim samo računalniške delavce —- ampak tudi delavce — uporabnike računalniških sistemov.
Zdenka Manfreda
Požar v galvaniki, ki nas je prizadel v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 14. decembra, so gasilci uspešno pogasili, vendar je kljub hitri intervenciji pustil za seboj strašen izgled in izredno mučen občutek. Od lepe moderne galvanike s sodobnimi laboratorijih je ostala črna podoba, na še večjo nesrečo prav ob koncu leta, ko je zaključevanje in finaliziranje proizvodnje in naših obvez do kupcev v polnem zamahu.
Po temeljitem pregledu stanja in oceni poškodb je bila naša naloga jasna — galvaniko s spremljajočimi prostori je treba čimprej usposobiti za normalno obratovanje in za realizacijo te naloge izkoristiti vse razpoložljive potenciale doma in izven delovne organizacije.
Z našimi vzdrževalci, ki so se že mnogokrat izkazali v kritičnih trenutkih, smo izdelali piro gram sanacije, ki je v grobem opredeljeval naslednje aktivnosti :
—	sanacija delavniškega prostora, ki je bil na debelo pokrit s sajami;
—	sanacija vzporednih prostorov laboratorijev in garderob ;
—- sanacija električne napeljave in posebej razsvetljave;
—	čiščenje naprav in de-montaža poškodovanih delov;
—	izvedba generalnega popravila I. linije, ki je bila sicer predvidena v maju 1986;
—	čiščenje, kontrola in ponovna nastavitev prezračevalnega sistema s filterskimi napravami pred izstopom v atmosfero in
•—• predelava kopeli na I. liniji iz električnega na toplovodno ogrevanje.
Posamezne ekipe so se vsaka na svojem področju lotile dela. Razumljivo, da smo delali neprekinjeno od jutra do večera, pri čemer smo črpali moč iz žalosti nad nesrečo, ki nas je prizadela in iz prepričanja, da smo sposobni stanje dovolj hitro tudi sanirati. Ne bi opisoval izjemno težkih pogojev dela, katerim so bili ljudje izpostavljeni, pa tudi ne nevarnosti, saj je bilo v tako težkih razmerah nemogoče zagotavljati pogoje absolutne varnosti. Po šestih dnevih intenzivnega dela je bil
pretežni del sanacije izvršen, linije pa pripravljene do stopnje, da so sedmi in osmi dan, ko je dejansko linija obešal stekla, opravili svoje delo tudi specialisti iz Piarne, ki je proizvajalka opreme. Glede na to, da je treba zamenjati tri banje na prvi liniji, obnoviti tri bobne s pogoni, dva pa izdelati na novo, realno pričakujemo tudi zagon prve linije v prvi polovici januarja 1986.
Opravljeno je bilo ogromno dela, polno odrekanja in požrtvovalnosti vseh izjemno pridnih in sposobnih ljudi, ki so pri sanaciji sodelovali in prispevali k temu nemajhnemu uspehu, ki kaže na našo sposobnost in moč. Dovolite mi, da se posebej zahvalim :
—	vsem našim zunanjim sodelavcem; tako vodilnim delavcem Piarne, ki so nas v ponedeljek obiskali, z nami pregledali stanje, obljubili in tudi izpolnili prevzete naloge, tako da so akcije tekle do ure natančno, sodelavcem gradbenega podjetja Gorenje, ki so pomagali pri postavitvi odrov in prevzeli beljenje prostorov, kakor tudi vsem tistim, ki so nas telefonič-no poklicali in pomagali z nasveti (IMP, Tomos ...).
—	Prav gotovo je najtežje breme padlo na delavce v Vzdrževanju in galvaniki, ki so opravili pretežni del najtežjega in nevarnega dela. Izkazali so se z izredno iznajdljivostjo, pridnostjo in brez pretiravanja lahko rečemo tudi požrtvovalnostjo. Vzdrževalci so se pokazali tudi kot strokovnjaki svojega posla.
—	Posebno pohvalo zaslužijo tudi vsi tisti delavci, ki smo jim v galvaniki rekli solidami-ki, ki so vsako popoldne, pa tudi dopoldne prihajali iz vseh ostalih tozdov in pomagali pri najtežjih delih čiščenja.
Ne glede na težavnost razmer lahko rečem, da se je v tem tednu zelo malo govorilo in veliko delalo. Vse nas je gnala naprej ista želja, da smo delali z vedrino in zanosom, da je celoten kolektiv prevevalo tovarištvo in velika mera strpnosti, sicer ne bi uspeli.
Vsem še enkrat lepa hvala!
Gvido Melink
Novi organi sindikata in mladine v Verigi
KONFERENCA OOZS SŽ VERIGA LESCE
OOZS VIJAK ARNA
1.	Ptiček Drago — podpredsednik
2.	Podgornik Ljuba
3.	Tutdč Ante
Jr!
OOZS VERIGARNA
1.	Mulej Milan
2.	Bogataj Lilijana
3.	Heberle Rezka
OOZS SIDRNE VERIGE
1.	Špur Blaž
2.	Krivec Milan
3.	Dolenšek Konrad
OOZS KOVAČNICA
1.	Hozjan Jože
2.	Pavlin Jože
3.	Beguš Nada
OOZS VZDRŽEVANJE
1.	Veren Bela
2.	Prezelj Zvone — predsednik
3.	Nežmah Anton
OOZS ORODJARNA
1.	Kunčič Stane
2.	Resman Jože
3.	Smole Jože
OOZS TIO
1.	Levstik Drago
2.	Varl Jože
3.	Kržišnik Darko
OOZS DSSS
1.	Pisek Silva
2.	Vrečko Milka —
blagajničarka
3.	Pejič Jure
IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE OOZS:
1.	Prezelj Zvone — predsednik
2.	Ptiček Drago — podpredsednik
3.	Vrečko Milka — blagajničarka
4.	Hozjan Jože
5.	Mulej Milan
6.	Špur Blaž
7.	Levstik Drago
8.	Kunčič Stane
9.	Veren Bela
10.	Pisek Silva
11.	Krivec Milan
NADZORNI ODBOR:
1.	Bukovnik Štefka — predsednica
2.	Felicijan Viljem
3.	Gluščič Miha
KOMISIJA ZA KULTURO:
1.	Mlakar Olga — predsednica
2.	Rupar Brane — podpredsednik
3.	Sodja Ivanka — zapisnikarica
4.	Beguš Nada
5.	Levstik Vera
6.	Avsenik Jože
7.	Lukan Polona
8.	Fikfak Vojko
9.	Knaflič Ljuba
10.	Kralj Stana
11.	Stržinar Cilka
KOMISIJA ZA ŠPORTNO REKREACIJO:
1.	Varl Jože — predsednik
2.	Pogačnik Jarnika — zapisnikarica
3.	Ljepojevič Tomo
4.	Fister Lovro
5.	Zupan Ivo
6.	Beravs Jakob
7.	Hribernik Franc
8.	Selan Emil
9.	Skumavc Frido
10.	Burgar Marjan
11.	Trseglav Bojan
OOZS TOZD VI JAK ARNA
Izvršni odbor šteje 11 članov
1.	Ptiček Drago — predsednik
2.	Tutič Ante — podpredsednik
3.	Podgornik Ljuba — tajnica
4.	Pagon Zora — blagajničarka
5.	Bele Jože
6.	Dukič Radinka
7.	Dekanovič Milica
8.	Krni čar Irena
9.	Pogačar Jožica
10.	Prem Jože
11.	Pretnar Malči
Nadzorni odbor:
1.	Jakovljevič Marko — predsednik
2.	Ovsenik Franc
3.	Sori Vera
Poverjenik za kulturo:
Avsenik Jože
Poverjenik za športno rekreacijo :
Zupan Ivo
OOZS TOZD VERIGARNA
Izvršni odbor šteje 15 članov
1.	Mulej Milan — predsednik
2.	Kodrič Peter — podpredsednik
3.	Bogataj Lilijana — tajnica
4.	Rozman Julka blagajničarka
5.	Berkopec Marija
6.	Fister Lovro
7.	Heberle Rezka
8.	Justin Sandi
9.	Levstik Vera
10.	Amon Marija
11.	Merdanovič Hasan
12.	Hafner Franc
13.	Pogačar Marija
14.	Zijan George
15.	Jakič Pavla
Nadzorni odbor:
1.	Jakič Pavla —
predsednica
2.	Larisi Fanika
3.	Tonejc Dora
Poverjenik za kulturo:
Levstik Vera
Poverjenik za športno rekreacijo:
Fister Lovro
OOZS
TOZD SIDRNE VERIGE
Izvršni odbor šteje 11 članov
1.	Špur Blaž — predsednik
2.	Krivec Milan — podpredsednik
3.	Pogorevc Hubert — blagajnik
4.	Izlakar Anton
5.	Kužnik Miro
6.	Vogrinec Dušan
7.	Mohorič Z|dravko
8.	Špindler Franc
9.	Dolenšek Konrad
10.	Kozjek Edvard
11.	Vaupotič Francka
Tajniške posle opravlja Silič Hilda
Nadzorni odbor:
1.	Gluščič Miha — predsednik
2.	Dabižljevič Drago
3.	Arko Leopold
Poverjenik za kulturo :
Lukan Polona Poverjenik za športno rekreacijo:
Beravs Jakob
OOZS TOZD KOVAČNICA
Izvršni odbor šteje 11 članov
1.	Hozjan Jože — predsednik
2.	Pavlin Jože — podpredsednik
3.	Beguš Nada — tajnica
4.	Jagnjič Tomo — blagajnik
5.	Čuden Maja
6.	Beguš Karel
7.	Knaflič Mojca
8.	Pajič Hasan
9.	Nikolič Novo
10.	Resman Smiljan
11.	Maouh Janez
Nadzorni odbor:
1.	Mulej Drago — predsednik
2.	Golub Nenad
3.	Iljanič Mato
Poverjenik za kulturo:
Beguš Nada
Poverjenik za športno rekreacijo :
Ljepojevič Tomo
OOZS TOZD VZDRŽEVANJE
Izvršni odbor šteje 9 članov
1.	Veren Bela — predsednik
2.	Vodišek Silvo — podpredsednik
3.	Jelenc Stane — blagajnik
4.	Nežmah Anton
5.	Finžgar Jože
6.	Dobre Jože
7.	Fajfar Jože
8.	Janša Rado
9.	Prezelj Zvone
Tajniške posle opravlja Humerca Vladimira Nadzorni odbor:
1.	Globevnik Janez — predsednik
2.	Ažman Valentin
3.	Ferjan Ivan
Poverjenik za kulturo:
Rupar Brane
Poverjenik za športno rekreacijo :
Skumavc Frido
OOZS TOZD ORODJARNA
Izvršni odbor šteje 9 članov
1.	Kunčič Stane — predsednik
2.	Resman Jože — podpredsednik
3.	Panker Mira —
blagajničarka
4.	Ropret Aleš
5.	Kornuta Brane
6.	Brence Janez
7.	Knaflič Ljuba
8.	Zoirc Ignac
9.	Polajnar Darko
Tajniške poisle opravlja Kralj Martina
Nadzorni odbor:
1.	Mohorič Franc —-predsednik
2.	Vidmar Edi
3.	Frelih Stane
Poverjenik za kulturo:
Knaflič Ljuba
Poverjenik za športno rekreacijo :
Selan Emil
OOZS TOZD TIO
Izvršni odbor šteje 7 članov
1.	Levstik Drago — predsednik
2.	Varl Jože — podpredsednik
3.	Horvat Marija —-blagajničarka
4.	Fikfak Vojko
5.	Hribernik Franc
6.	Kržišnik Darko
7.	Klinar Irena — tajnica
Nadzorni odbor:
1.	Dobida Slavko — predsednik
2.	Medved Ciril
3.	Arh Marija
Poverjenik za kulturo:
Fikfak Vojko
Poverjenik za športno rekreacijo:
Hribernik Franc
OOZS DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
Izvršni odbor šteje 15 članov
1.	Pisek Silva — predsednica
2.	Pejič Jure —
podpredsednik
3.	Vidic Slavka — tajnica
:. Vrečko Milka — blagajničarka
5.	Pristov Stanka
6.	Perko Breda
7.	Kovač Milojka
8.	Kralj Stana
9.	Bregant Franc
10.	Ambrožič Jože
11.	Zajc Stane
12.	Vukotič Nina
13.	Žižek Zvonka
14.	Burgar Marjan
15.	Žagar Marjan
Nadzorni odbor:
1.	Bregar Simona —
predsednica
2.	Lotrič Franc
3.	Pogačnik Matko
Poverjenik za kulturo:
Kralj Stana
Poverjenik za športno
rekreacijo:
Burgar Marjan
PREDSEDSTVO
KOORDINACIJSKEGA
SVETA OO ZSMS
VERIGA LESCE
1.	Ažman Bojana — pidsrendeca
2.	Golub Dušan — podpredsednik (predsednik OO ZSMS) Kovačnica)
3.	Kovač Milojka — blagajničarka
4.	Perko Breda — zapisnikarica
5.	Vilman Roman —
TOZD Vzdrževanje
6.	Ažman Melita — DSSS (predsednik OO ZSMS DSSS)
7.	Bjelanovič Jožo —
TOZD Vijak ama (predsednik OO ZSMS Vijakama)
8.	Maier Mirko —
TOZD Sidrne verige (predsednik OO ZSMS Sidrne verige
9.	Vila Ljubomir —
TOZD Verigama (predsednik OO ZSMS Verigama)
10.	Medič Salih — TOZD TIO (predsednik OO ZSMS TIO)
11.	Bratuša Miran —
TOZID Orodjarna (predsednik OO ZSMS Orodjarna)
12.	Pogačnik Mateja — član
13.	Jutriša Milan — član (predsednik OO ZSMS Vzdrževanje)
14.	Ulčar Marko — član
Zahvala
Najlepše se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem finančnega sektorja ter osnovni organizaciji DSSS za darilo in lepe želje ob moji upokojitvi..
Vsem skupaj želim še naprej mnogo delovnih uspehov, sreče in zdravja.
Barbka Polajnar
(Zahvalo ponovno objavljamo, ker je bilo v pretekli številki pomotoma izpuščeno ime. Za pomoto se opravičujemo).
Uredništvo
Odgovornemu uredniku
Obramba — stalna pripravljenost
(Nadaljevanje)
Zaradi učinkovitejšega, enotnejšega in boljšega izvajanja obrambnih in varnostnih priprav so temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb sklenile samoupravni sporazum o organizaciji in izvajanju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
S tem sporazumom so regulirana področja SLO in DS, ki se načrtujejo enotno na nivoju delovne organizacije in pa naloge oziroma priprave, ki jih načrtujejo in izvajajo tozdi in DSSS samostojno, vendar v povezavi s koordinacijskim komitejem za SLO in DS delovne organizacije.
Pristojnosti delavskega
sveta
Delavski svet delavne organizacije oz. temeljne organizacije in DSSS usmerja splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter opravlja na tem področju zlasti naslednje naloge:
—	zagotovi, da se v planih temeljne organizacije določijo naloge splošne ljudske obrambe in aktivnosti družbene samozaščite kot sestavni del redne dejavnosti;
—	imenuje komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	določa organizacijo teritorialne obrambe, narodne zaščite in civilne zaščite;
—	spremja in usmerja delo poslovodnih organov pri uresničevanju nalog SLO in DS;
—	odloča o organiziranju, pripravljanju in izvrševanju delovne dolžnosti za delo v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ali izrednih razmerah;
—	zagotavlja materialne pogoje za izvrševanje nalog SLO in DS.
Komite za SLO in DS
Delavski sveti tozdov, DSSS in delavski svet delovne organizacije so za spremljanje, ocenjevanje in načrtovanje obrambnih priprav v temeljnih okoljih imenovali komiteje za splošno ljudsko hrambo in družbeno samozaščito.
V delovni organizaciji imamo tako sedem komitejev za SLO in DS ter v delovni skupnosti odbor za SLO in DS. Na nivoju delovne organizacije pa imamo koordinacijski komite za SLO in DS, katerega naloga je usklajevanje in koordiniranje dela pri obrambnem in varnostnem načrtovanju med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo. Istočasno pa izvaja obrambne in varnostne priprave, ki so skupnega pomena za celotno delovno organizacijo.
Družbena samozaščita
Tudi družbena samozaščita je enotno urejena v samoupravnem sporazumu o organizaciji in izvajanju SLO in DS, kate-
rega podpisnik so tozdi in DSSS. Družbena samozaščita pomeni organizirano delovanje vseh delavcev za zaščito pred vsemi vrstami napadov na svobodo in samoupravne pravice delavcev, družbeni sistem, družbeno in osebno premoženje ter druge družbene in osebne dobrine delavcev. Družbena samozaščita je del samoupravne funkcije delavcev in se izvaja trajno, organizirano in je sestavni del dela in dejavnosti delavcev v organizaciji združenega dela.
Teritorialna obramba DO
V skladu z Zakonom o SLO in DS je delavski svet delovne organizacije sprejel siklep o ustanovitvi enote teritorialne obrambe, katere bistvena naloga je izvajanje zavarovanja delovne organizacije in njene bližnje okolice. Konkretnejše naloge in postopki pa so razdelam v načrtu za delovanje teritorialne obrambe in v povezavi z občinskim štabom TO.
Narodna zaščita DO
Kot najširša organizirana oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja je narodna zaščita organizirana enotno na nivoju delovne organizacije, vendar pa so vanjo vključeni vsi tozdi in DSSS.
Na nivoju DO imamo organizirano jedro NZ, ki ga vodi načelnik NZ. Le-ta je imenovan s strani delavskega sveta DO in v soglasju z občinskim komitejem za SLO in DS. Jedro narodne zaščite tvorijo člani NZ iz tozdov in DSSS, le—ti služijo načelniku kot pomočniki pri izvajanju nalog NZ.
Osnovne naloge NZ obsegajo zavarovanje objektov in materialnih dobrin delovne organizacije pred diverzijami, tatvinami in drugimi oblikami namernih poškodb, pred požari, pred zlorabljanjem izjemnega stanja, v primeru naravnih in drugih nesreč, v primeru elementarnih nesreč, oziroma kadar notranji ali zunanji položaj narekuje večje varnostne ukrepe.
Pri opravljanju nalog NZ mara imeti pripadnik NZ na rokavu oznako NZ, po potrebi pa je lahko tudi oborožen. Naloge izvajajo po načrtu NZ, ki je sestavni del obrambnega in varnostnega načrta. Delovanje v narodni zaščiti je pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov.
Opravljanje nalog narodne zaščite je lahko oproščen, kdor je zaradi bolezni ali poškodbe trajno ali začasno nezmožen za delo, če je vpoklican k opravljanju nalog v oborožene sile, civilno zaščito, organe za notranje zadeve in drugil nalog, h katerimi je razporejen ali če to narekujejo drugi utemeljeni razlogi.
(Se nadaljuje)
S. Logar
V	svojem zagovoru se Čop navdušuje, ker z Janšo ne lajata v luno. In ker se je Čop zelo potrudil in poštudiral super stavek, kjer je omenil tudi moje ime (2. varianta), sem se dolžna potruditi in napisati članek.
Žal se mu kakovostno zgoraj omenjeni članek zopet ni najbolje posrečil, saj se pri branju članka gotovo opazi razlika med besedama BÖJA — NI in BOJA — NI, kjer gre za poudarek nad določenima samoglasnikoma. Prva enačica (op. ur. najbrž avtorica misli na inačico) je glasovno izgovorjava mojega imena v srbohrvaščini, v rojstnem listu pa imam pod rubriko narodnost zapisano — slovenska. Kljub amaterskemu pisanju mislim, da se je treba določenih pravil lepega slovenskega jezika vseeno držati. Upam, da mi tega ne bo vzel za slabo in da bo kljub pomanjkanju profesionalnih izkušenj (lektorskih), kot odgovorni urednik tudi kakovosti posvetil več časa.
Da pa Čopu malo olajšam njegovo trpljenje ob pisanju člankov po principu ni važno kaj pišeš, važno je, da napišeš, se bom potrudila, da bom čim-več napisala, vsebina pa tako ali tako ni pomembna.
Da ne bi prišlo do pomote, moram povedati, da pišem ta članek tudi kot član KS OO ZSMS, ki je s predhodnim člankom porušil čustveno stabilnost čopa (se ponižno opravičujemo).
V	svojem zagovoru nam Čop svetuje, naj si zadevo drugič bolje preberemo, ker je bil ta članek absolutno razumljiv. Se popolnoma strinjamo, da je bil razumljiv, seveda za njega. Prav tako pravi, da članek ni bil namenjen agenciji EBR. Kot industrijski psiholog (upamo, da to ni amatersko) bi pač lahko vedel, da je za splošno počutje in vzdušje v delovni organizaciji in agenciji EBR potrebno navesti tudi imena. Končno se v naši družbi v sedanjem trenutku (tudi feminističnem) poraja zahteva, da se poleg analize določenega pojava ali stanja napiše tudi ime in priimek tistega, ki je odgovoren za to stanje. In Čop z navedbo imen ne bi služil agenciji EBR, temveč bi v prvi vrsti lahko začel te trende slediti.
Glede na to, da nam Čop svetuje, naj si še enkrat dobro preberemo njegov uvodni članek, ga naprošamo, da stori to tudi sam, da ne bi prišlo do nesporazuma. To se tiče dolžine članka, ki ga opravičujemo s svojim amaterskim delom. Z naše strani članek kot tak ni bil predolg, bil pa je predolg za tisto, kar je povedal (in kar ni povedal). Pa smo spet pri kvaliteti in kvantiteti, oziroma pri kakovosti in količini. Tako kot se za naše izdelke v proizvodnji zahteva ustrezna kakovost, bi to lahko veljalo za vse ostalo, kar se dogaja in se bo dogajalo v naši delovni organizaciji.
Ne vem, če je ta članek dovolj kakovosten, količinsko pa mislim, da je ustrezen in da sem vsaj malo olajšala delo odgovornima urednikoma.
Moj predlog, kar se tiče našega glasila Veriga je, da bi glede na velikost delovne organizacije in njeno poslovno uspešnost brez problema lahko zaposlili profesionalca za informiranje, ki naj bi gledal tudi na kakovost in vsebino napisanega.
Na koncu bi dodala samo to, da ni samo mladinska organizacija tista, ki jo moti tako pisanje. To velja tudi za Role Jošta in seveda ne morem tudi mimo agendje EBR. Ta srčno upa, da se nam bo njegova želja zadnjega stavka v njegovem članku izpolnila.
Upam, da ta članek ne bo sprožil Dinastije v Verigi (seveda v nadaljevanjih).
Bojana Ažman
P. S. : Honorar za članek naj se nakaže na KS OO ZSMS.
Da bi polemika o uvodniku ne zašla v nadaljevanko, si jemljem pravioo takojšnjega odgovora, ki je z moje strani naslednji :
1.	Kar zadeva poznavanje slovenskega jezika, si ne lastim
Vse predpriprave za ta veleturnir so bile opravljene do lanskega avgusta, ko so v remontu razpisali datum začetka. Šahovska simultanka v Verigi se je pričela.
Najprej so se zganili pešaki in nekateri med njimi (beli in leseni) napredovali kar za dve polji. Ker so bile nasprotnikove figure še oddaljene, niso mogli še nikogar »pojesti«. V hipu so se znašli tudi skakači in oboroženi s kamerami, magnetofoni in beležnicami, vskočili. Bilo jih je mnogo več kot to dovoljuje viteška igra, toda kaj se more, bili so tudi zelo različnih barv, ki so jih menjavali po potrebi. V žaru prvih bojev so se pojavili lovci (na glave). Z nadčloveškimi napori in nečloveško logiko so napadli nekaj nasprotnih figur, ki pa so ostale trdnjavsko trmaste in tòpo vztrajne. Otvoritev partije je bila tako silovita, žar borbe takšen, da se je oglasila kraljica celo iz daljnega Beograda, kjer je bila na službeni poti. Hitro je ugotovila, da so kršena pravila kraljevske igre in da bo lovcem treba omogočiti zanesljiv odstrel. Konjički so se hitro odeli v drugo barvo, ki je bila povšeči kraljici in oddajali poročila z bojnega polja. Zbrali so se sekundanti in svetovalci in premleli nastalo situacijo. Vse je že kazalo, da so lovci uspeli upleniti nasprotnika. Ta se je sklenil predati, toda njegov krizni štab je odločil drugače: če ne na drug način pa s ponavljanjem potez. Timeout je žrtvi koristil. Začel se je na-
kakšnega posebnega znanja. Kljub temu bi le spomnil, da znake za poudarke v tekst ni navada pisati. Ce pa jih Bojana vpeljuje, potlej jih je treba na obe besedi (BÖJA-NI in BOJÄNI). Tudi ne vem, kaj dela oziralni zaimek med dvema sinonimoma (kvaliteta in kvantiteta, oziroma kakovost in količina).
2.	Kar zadeva amaterizem mojega poklica, naj KS OZSMS in avtorica ne skrbita. Pač pa bi bilo koristno, če skrbita za poklic avtorice. Za razliko od avtorice nisem hodil v šolo amatersko, pač pa kar resno. Lahko primerjava spričevala.
3.	Avtoritativnost članstva v KS OO ZSMS name ne naredi vtisa, ker niti ne vem, kaj tako zadušljiva kratica pomeni. Poleg tega na mojo čustveno stabilnost zvezde repatice ne vplivajo.
4.	Prav tako svetujem avtorici, da si psihologijo le pobliže ogleda, kar ji bo morda nekoč v poklicu koristilo, kajti .amatersko uokvirjanje želja in stališč v plašč stroke se ne posreči — razen morda nekaterim perspektivnim političnim »funkcionarjem«.
Franc Cop
sprotni napad. V tem prve bojne črte — pešaki niso več sodelovali, pač pa so se po bojnem polju podile višje figure. Tudi sedaj kršenja pravil igre ni manjkalo niti na eni niti na drugi strani. Skakači so prvi zaznali spremembo in hitro zamenjali plašče, kraljica se je užaljena umaknila, lovci so obrnili kopja v nasprotno smer. Narejena je bila rokada žrtev, namesto prejšnjih se je pojavil seznam novih: več kraljev naj bi izločili z bojnega polja. Ene zaradi dvomljivih moralnopolitičnih kvalitet, druge zaradi slabih manevrskih sposobnosti, tretje zaradi česa drugega.
Takrat je nastala pat pozicija, ki se bo pričela odmotavati po Novem letu. Ob tem se govori tudi o spremembi pravil igre in spremembi šahovske deske. Tako se ne ve, ali bodo sedanji kralji spadali v nova polja in nova pravila ali ne. Skratka nihče ne ve, kdo bo poveljeval pešakom po novem.
Znano je le eno: kraljeva igra postaja vse manj viteška!
Vaš mižjakategomik
Šahovska simultanka
III. srečanje literatov-pesnikov in dramskih skupin SOZD SŽ_____________________________________________
14. decembra 1985 je bilo na Jesenicah III. srečanje litera-tov-pesnikov in dramskih skupin SOZD SŽ. Po srečanju je bil skupni družabni večer v Gozd Martuljku.
Srečanja literatov-pesnikov se je udeležilo 16 udeležencev, od tega iz naše delovne organizacije pet.
LJUDJE
Ljudje ... — veselite se vojn, veselite se umorov v krvavi zarji,
veselite se ubijanja mladih življenj,
veselite se rajanja na odru mrličev,
veselite se krikov umirajoče noseče matere, veselite se hropcev, ki
bežijo s čelado na glavi in drobcem smrti v
možganih...
Ljudje ... — zakrivali so si
obraze z objokanimi otroškimi rokami. Oni sami so pomorili
cvetje na razpotju, kjer se
križata
smrt in življenje ...
Mojca Košnik
KLIC!
Prav vse življenje bova tavala vsak sebi.
To vem, da nadaljevanja v moji nima tvoja pot.
Ugasnile so vse luči.
Pot mi gre v temi.
Ena sama bi beseda tvoja sred noči
mi otrla lice potno, toda te besede ni.
Zbogom ti mož, ki seješ nemir!
Lagal si! Sen je zaman!
Brez upa je dan . ..
Toda, ko veter jutranji zaveje
in zaiskri se zarja,
korakam zamišljena skozi aleje,
a odgovarja
v dnu srca namir . . .
po njem ostaja
le otožen spomin.
Olga Mlakar
SREČANJE
Šumel je mimo mene čas, šumela dolga vrsta let.
Spet žar mi tvojih svetlih las, odkril stopinj je tvojih sled.
ETIKE TATOVI
Strelo sklatil bi z neba, da z njo podil bi v beg strahoten vsakogar
nebodigatreba : mladih, srednjih, starih let kradljivce puščic Amorja, ki iz pločevine sex-appealom in žepi polnimi denarja nacejajo se z vinom.
Med njimi cvilijo dekleta .. . o-oprostite, DAMICE!!!, občud’vane, dekoltirane,
speljane
v svet norije, zato koketa, misli, hoče, mora da postane.
In ti, prijateljček pretkan, sediš za knjigo noč in dan, ter kuješ sklepe, kako boš vdan ženici, živ in pokopan.
Frenk Bregant
Kjer je ljubezen, je bolest in kjer bolest je, je solzam uteha, šepetanje zvezd v tvojih očeh! ne boš več sam!
Olga Mlakar
SVETLOBNI ZAREK V pramenu sonca tvoj obraz sem hipoma ujela, v svetlobni žarek poln nemira sem tvoje roke vzela.
Olga Mlakar
ZjA NIKOGAR ME NI Ljudje, ne želim, da me ljubite, ljudje, nočem, da gledate moj
zaton.
Ljudje, jaz sovražim vaše ideje, jaz ne spadam tam med vas, a glej, tam nekje je moje sonce, tam nekje sem jaz, tam daleč, kjer nikogar ni, a vendar je nekaj tu poleg
mene.
Ne vem, morda si ti, morda so oni, morda ljubezen, sreča,
ogenj ...
ne vem, zakaj je z mano tako, morda ljubezen ...
Mojca Košnik
Spor
V zgodnjem poletnem jutru, ko so se pajčevinaste meglice lenobno dvigale nad polji in se počasi umikale prvim sončnim žarkom, je bilo v vasi, ki se je stiskala pod hribom, poraslim z listavci, tiho in mirno. Tišino je tu pa tam zmotilo kikirikanje in lajež kakega ščeneta, ki mu, kdo bi vedel, kaj, ni bilo všeč.
Mladi Komar, kateremu je oče vendarle, čeprav s težkim srcem, zapustil grunt, je vstal pred sončnim vzhodom. Že zvečer si je pripravil razpored del za naslednji dan in se zato najprej lotil brušenja nožev pri traktorski kosilnici. Bil je pač čas košnje in sušenja sena in vsak sončen dan je bil dobrodošel.
Po opravljenem delu doma, je Komar spretno zlezel na traktor, ga vključil in počasi speljal z domačega dvorišča. Hrup je pregnal tihoto vasi in le-ta je v hipu oživela. Tudi pri najbližnjem sosedu so se odprla vrata in na hišni prag je stopil priletni gospodar Kaj žar, za njim pa je repljal čistokrvni pasji mešanec Muri, ki se nikoli, razen ponoči, ni ločil od gospodarja. Ce se je Kajžar odpravljal z motorjem v bližnje mesto po opravkih, je bil Muri prvi na motorju, zelo rad se je namreč vozil. Pri jedi pa sploh ni bil izbirčen, saj se je lotil celo čevljev soseda Komarja. Ker je bil Kajžar v vasi priznan skopuh, so ljudje, katere je Muri prikrajšal za kakšno jajce, čevelj ali celo malega piščanca, tudi njega imenovali kar po gospodarju. Kadar sta se tako peljala z motorjem po vaški cesti, Muri obvezno s tacami na krmilu, so vaščani dejali:	»Kajžar ja gresta pa po
opravkih«
To jutro je Kajžar vstal z levo nogo, kar je bilo zanj skoraj pravilo, in ko je Komar s traktorjem pripeljal mimo njegove domačije, je zavpil:
»Ce greš kosit senožeti, do» bro poglej, kje je meja, saj že tvoj stari tako ini nikoli vedel, kaj in kako!«
»Saj je postavljen mejnik, stric!« je odvrnil Komar in odpeljal naprej.
»Mejnik, ha, mejnik je rekel,« je pri sebi godrnjal Kajžar, »moral bom pogledat, če je še tam, kamor sem ga postavil.«
Muri ga je pogledal z okroglimi očmi in pomahal z repom.
»No, Muri, ti še držiš za hišo,« je bil Kajžar zadovoljen in se mu je dobro zdelo, da ima tako pametnega psa.
Sredi dopoldneva se je mladi sosed vrnil s košnje.
»Ali je šlo?« je bil radoveden Kajžar. »Slo je, stric, šlo, samo trave je toliko, da se je kar valila pod noži. Še čudno, da nisem kaj polomil.«
Kajžar je nekaj časa stal z odprtimi usti in se čudil, nato pa je odvrnil odhajajočemu sosedu: »Se bo pa težje sušila!« Pri tem je mislil na svoje travnike, ki jih ni nikoli dobro oči-
stil in posul z gnojili, zato je bila tudi trava slabša. »Moram pa res pogledati, če se smrkavec le preveč ne širokousti,« si je mislil Kajžar, vžgal motor — Muri je bil že na svojem mestu — in se odpeljal.
»Kam se je pa Kajžarjema tako mudilo?« je vprašala Ko-marlka sina, ki je z vnemo pospravljal zabeljene ajdove žgance s kislim mlekom.
»Gotovo je šel v našo senožet gledat, koliko je trave in za kakšnega pol metra prestavil mejnik!« je smeje se odvrnil mladi Komar.
»Jej, jej, zakaj ga vedno dražiš s takimi rečmi, spet bodo težave. Saj veš, kakšen je!«
»Mama, daj no, nič ne bo nesel s seboj,« jo je zavrnil sin in se odpravil po opravkih.
»Kar slutim, da bo nekaj narobe,« se je mrščila mama in začela pospravljati po kuhinji.
Kmalu se je res na dvorišče pripeljal Kajžar in na vse pre-tege vpil in se razburjal: »Saj sem vedel, vedel sem! Pol metra si zašel na moje! Tam je rasla najboljša trava! Prav tak si kot tvoj stari!«
Komar je počakal, da je Kajžar za hip utihnil, in dejal: »Stric, pa pojdiva gledat mejnik, takoj bo vse jasno.«
»Jaz sem svoje že videl, ti razbojnik!« je poskočil Kajžar in dvignil suho pest proti mlademu Komarju. Za Murija, ki je prej z občasnim bevskanjem pomagal gospodarju, se je stvar zaostrila in odločil se je za akcijo. Besno se je zakadil proti Komarju in ga, kar ga je mogel na široko, ugriznil v nogo. Mladi Komar je bil tako presenečen, da ga je šele čez nekaj časa sunil stran, še bolj osuplo pa je opazoval svojo strgano hlačnico in krvavi madež, kajti Muri ni bil znan kot popadljiv pes.
»Muri, greva!« je zaklical Kajžar, ki ni vedel, kako bo sosed reagiral. Tudi sam se je malo ustrašil, kajti psa ni hotel cepiti proti steklini, je bilo predrago. Sicer pa pes sploh ni nikoli nikogar ugriznil. Doma je Muri, kljub gospodarjevim pomislekom, dobil svojo narjljub-šo jed — kos kruha, namazanega s pašteto.
Stara Urša, ki je bila vedno na tekočem z vsemi dogajanji od blizu in daleč, ljudje so ji rekli kar vaški radio, jo je urno, kljub letom, ucvrla k Jeri na drugi konec vasi, in že od daleč vpila:
»Jera, Jera, ali si doma? Pomisli, kaj se je zgodilo! Saj ne boš verjela, res ne! Kajžar je Komarja ugriznil! In to kako! Vse je bilo krvavo!«
Jera je z odprtimi usti poslušala novico, nato pa sta družno pohiteli pred trgovino. Kmalu je vsa vas vedela, da je Kajžar ugriznil Komarja. Sicer so vsi vedeli, da Kajžar ne mara soseda, vendar da bi ga ugriznil, si res niso mogli zamisliti.
»Pa kar do krvi, praviš!« se je čudil Jaka, »le kako, ko pa je že kar v letih. Od kdaj ima pa umetne zobe?«
»Kako umetne zobe,« ni bilo jasno Urši, »od kdaj pa šče-netom delajo umetne zobe?«
Nekaj časa je bilo v trgovini vse tiho, potem pa Jaka ni mogel zadržati smeha in kmalu so se vsi povprek smejali.
Jeri se je kar malo zamaio zdelo in je potihoma pokarala Uršo:
»Vsaj do konca vse povej drugič!« Urša pa je samo skomignila z rameni in odšla proti domu.
Kaj žar j a je čez dan vse bolj preganjala slaba vest in proti večeru se je zato odpravil k sosedu. S seboj je vzel liter domače slivovke in jo strahoma postavil na mizo pred Komarja. »Na,« je dejal, »da boš razkužil, znotraj in zunaj. Moj Muri je imel gotovo že od jutra naprej slab dan. Sosedje pa moramo ja vkup držati, ali ne?«
Komar je bil nekaj časa tiho, nato pa je rekel: »Ja, stric, ja.«
Kajžarju se je domov grede kar samo smejalo, Muri pa je repljal za njim.
Na vasi so druga za drugo počasi ugašale luči.
Mojca Finžgar
Veleslalom
Dne 22. 12. 1985 smo organizirali prvenstvo Verige v veleslalomu. Tekma je bila v odličnih vremenskih in snežnih pogojih organizirana na Zatrmiku. Udeležilo se ga je 66 tekmovalcev, od tega 7 žensk in 59 moških. Čeprav je bila udeležba boljša kot lansko leto, pa je bilo pričakovati še več tekmovalcev. Prijav je bilo po običaju precej več kot nastopajočih. Tekmovanje je bilo tudi ekipno medtozdovsko za prehodni pokal. Po izjavah nastopajočih je bila proga in sama organizacija
zelo dobra.	
REZULTATI:	
Ženske od 28 do 45	let
1. Pisek Silva	42.13
2.	Gros Ida 3.	Kozamernik	46.44
Marjana	47.94
Ženske do 27 let	
1. Golmajer Marjanca	37.10
2. Ažman Bojana	38.88
3. Ferjan Romana Moški nad 46 let	42.10
1. Košir Anton	37.10
2. Primožič Zdravko	38.88
3. Žbontar Matevž	42.10
Moški od 36 do 45 let	
1. Vidic Branko	35.86
2. Mulej Franc	38.55
3. Glovevnik Janez	36.75
Moški od 28 do 35 let	
1. Torkar Borut	34.40
2. Lapuh Miha	34.71
3. Kajdiž Zdravko	34.98
Moški do 27 let	
1. Vaupotič Rudi	35.02
2. Medja Jaka	35.05
3. Ambrožič Matjaž	35.24
Ekipno	
1. TIO	105.83
2. Vzdrževanje	107.54
3. DS S S	112.41
Jože Varl	
Kadrovske vesti
Novosprejeti delavci:
tozd Sidrne verige:
Gardener Henrik tozd Verigama:
Osterc Nevenka tozd Kovačnica:
Majer Tomaž SKK:
Tavčar Janez
Prišli iz JLA:
tozd Orodjarna:
Razinger Slavko, Onie Bojan tozd Verigama:
Pernuš Ljubo tozd Sidrne verige:
Kočevar Borut,
Pangerc Roman tozd Vzdrževanje:
Ažman Brane,
Sinkovič Brane tozd Vijakama:
Resman Stanislav Finančni sektor:
Gluščič Renato
Prenehali z delom:
tozd Sidrne verige:
Ravnik Miran
Muzga Kristina tozd Verigama:
Polajnar Igor
Odšli v JLA :
tozd Vijakama:
Mužan Franci tozd Vzdrževanje:
Gabor Janez, Udave Ignac, Toman Boštjan tozd Kovačnica:
Troie Boštjan tozd Orodjarna:
Poklukar Vinko tozd Sidrne verige:
Urbanc Anton, Zupanc Alojz tozd TIO:
Bulkor Zvonko
Poročili so se:
Zupanc Aleš iz Tehničnega sektorja
Rodili so se:
Zorman Branku iz Tehničnega .sektorja — hči Petra
Kadrovska služba
»Halo — kateri zobozdravnik dela danes na zobni ambulanti?«
»Tu telefonska centrala, ne informacije.«
»I, no, nekaj malega bi pa že lahko vedeli!«
»Dajte mi številko veleposlaništva v Bogoti!«
»Številke ni v imeniku, boste počakali, da vprašam Informacije?«
»Kaj je ne veste na pamet?«
In kaj še? si misli jezno. Številko eskimskega dimnikarskega podjetja?
Naročila za telefonske pogovore kar dežujejo, bolj ko se dviga kazalec na uri, več zahtev je, telefonistki narašča temperatura. Nekateri kličejo od zunaj noter, drugi od znotraj ven. Vsakdo pa ima svoje zadeve za najnujnejše in najpomembnejše.
»Halo — zovem sa Alipaši-nog mosta. Da li mogu dobiti vašeg druga Bolka?«
Preleti vse osebe s podobnim imenom — nobenega Bolka ne pozna in se ga ne spomni. Nazadnje se ji posveti, da bi to utegnil biti tov. Molk.
»Prosim, ali me lahko zvežete s tovarišem Volkom?«
Nobenega Volka ni. Pač pa tovariš Molk.
»Tovariša Kolka prosim .. .«
Zdaj ga že pozna. Zahtevajo Molka.
»Mogu dobiti druga Holka?«
Lahko ga dobite — tovariša Molka.
Zahvale
Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Vijakarne za venec in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujem skupini R. A. za denarno pomoč.
Tinca Janževec
Ob nenadni in boleči izgubi drage žene Olge Tomažič se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam Kovačnice za izrečeno sožalje in podarjeni venec.
Žalujoči: mož Marjan, sinova Marjan in Roman
Ob smrti dragega očeta Justin Antona se zahvaljujem vsem svojim sodelavcem v projektivi in DSSS za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in denarno pomoč.
Sin Dušan Justin z družino
V telefonski centrali
Zjutraj, pet minut čez šest.
Drin. Drin. Driin.
»Prosim?«
»Nič — prosim. Vas kličem in kličem že četrt ure, pa se mi ne oglasite.
Dajte mi Združene mlekarne, Turistično društvo Ohrid, sedež Slovenske izseljenske matice, Gospodarsko zbornico in Železniško gospodarstvo!«
Ha, lep začetek dneva — ni kaj reči!
Pa začnimo: recimo — od zadaj. Torej z Železniškim gospodarstvom !
»Halo! Je tam Železniško gospodarstvo?«
»Kaj, hudiča, zafrkavate ljudi in jih ob šestih mečete iz postelj ! Tu privatno stanovanje!«
Oprostite, oprostite.
»Halo, je tam Železniško gospodarstvo?«
»Marš ! Tu pri-vat-no sta-no-va-nje!«
»Oprostite, kličem številko 12-12-12.«
»Le kar kličite jo in pustite mojo številko 21-21-21 pri miru!«
Ta je vstal z levo nogo, revež.
»Halo, tukaj tovarišica Špa-rovčeva . ..«
Tu pa tovarišica Zaprav-ljivčkova, si misli.
»Dajte mi še enkrat Železniško gospodarstvo ! Prej so me dali na kurjača.«
O — pa, to pa ni kar tako!
»Dobro jutro! Tu tajnik. Seznanjam vas s sklepom delavskega sveta, da se od danes dalje vsi privatni telefonski pogovori opravljajo preko telefonske govorilnice in ne več preko centrale. To vas bo gotovo precej razbremenilo, ne res?«
Hm, hm. Morda. Hvala, tovariš tajnik.
Čez deset minut.
»Tu tajnik. Dajte mi Golf hotel !«
Je privatno? ga misli vprašati, a se raje ugrizne v jezik.
Čez tri minute spet: »Tu tajnik. Dajte mi smučišče na Kobli !«
Verjetno službeno?
Kaj ji naposled mar! Sefi imajo tako in tako vedno prav.
»Good morning, London calls. Please, give me your General Manager of Sales.«
Naš general manager je nekje na nekakšnem simpoziju. S težavo stemplja skupaj stavek, da manager j a ni, da veže prodajnega referenta.
»Bitte, Herr, direktor!«
O prosim lepo! Rade volje bi ga dala — a kaj, ko je na službenem potovanju.
»Halo, centrala ! Pokličite mi kako mesnico v Hrvaškem Zagorju in povprašajte, če se dado dobiti kake dobre klobase in slanina!«
»Zvežite me z vremensko postajo na Kredarici!«
»Dajte mi brniško letališče!«
»Kompasovo potovalno agencijo!«
»Zdravstveni dom!«
»Drogerijo!«
»Špecerijo!«
»Vrtec!«
»Solo !«
»Železarno !«
Zdaj si oddahne. Vendarle eden, ki še misli na podjetje. A kako bridko se moti! Ta namreč sprašuje za žeblje, ki jih nikjer ni mogoče dobiti, a jih nujno rabi pri gradnji svoje hiše!
»Čujte, malo prej ste me prekinili ! Centrala ! ?«
»Saj vas nisem jaz ...«
»Le nič mi ne pravite! Prekinili ste me! To je prava nesramnost !«
Bi se mu splačalo ugovarjati? Kje pa!
Kazalec se bliža drugi uri. Luči na tastaturi utripljejo vedno počasneje, vse se umirja, navsezadnje mežika le še nekaj številk. Bučanje in zvonjenje,
Za sedanje in prihodnje rodove
(intervju z ravnateljem)
Po vasi in tudi med učenci se je že nekaj časa govorilo, da bodo ob naši šoli v kratkem zabrneli gradbeni stroji. Zdaj to niso več le govorice, ampak resnica. Stroji že brnijo.
Lesce so mlado naselje, še bodo raisle nove stavbe in treba je pravočasno poskrbeti, da se bo vzporedno s tem šilila tudi šola.
Ker nas učence zelo zanima, kalko bo potekala gradnja novih šolskih prostorov, sva obiskali tovariša ravnatelja in povedal je naslednje:
Kaj obsega program dozidave?
Zavod za urbanizem Bled j e v letu 1983 izdelal analizo šolskih okolišev in potreb po šolskih prostorih z dolgoročno projekcijo do leta 2001 oziroma do leta 2031. Izračunali so, da bo prav v Lescah največji porast prebivalstva, zaradi tega pa se bodo gradila tudi nova stanovanja. S tem se pojavijo problemi kanalizacije, vodovoda, vrtca, šole, prometa itd. Da bi te probleme rešili hkrati, so danes Lesce eno samo veliko gradbišče. Leta 2001 bo v Lescah predvidoma 700 šoloobveznih otrok, zato moramo pri gradnji šole misliti ne le na danes, ampak tudi na jutrli. Danes obiskuje šolo 425 otrok v sedemnajstih rednih oddelkih. Šola je veliko premajhna, saj otroci obiskujejo dvoizmenski pouk in zaradi tega so prizadete interesne dejavnosti, tudi pouk gospodinjstva nima prave oblike, vse zaradi velike prostorske stiske.
Z dograditvijo bomo pridobili osem novih učilnic in malo telovadnico. Na mestu sedanjih garderob bo jedilnica, tudi kuhinja bo povečana. Dobili bomo nove sanitarije in garderobe za telovadbo. Sedanje telovadne garderobe bodo kabineti. Garderobe bodo prenesene globlje, na mesto novega zaklonišča. Ob zbornici bo dograjen delovni prostor za učitelje, velik 4 X 4 m. Sedanji vhod bo služil le še za dostop v avlo in kuhinjo, novi vhod pa bo za šolo.
Katero gradbeno podjetje bo izvajalo dela?
Vsa dela bo izvedlo gradbeno podjetje Gradbinec Kranj, TOZD Jesenice.
Kdaj bodo dela končana?
Po pogodbi bodo dela predvidoma zaključena 15. avgusta 1986 in tako bo pouik jeseni začel teči nemoteno.
ki odmeva v glavi, pojenj uje. Dobra volja je splahnela, moč je skopnela, telefonistka zdaj premišlja lahko samo še o tem, kakšni opravki jo čakajo doma. Jutri pa spet znova: veselo na delo!
Ivanka Korošec
Kaj bo naša šola z dozidavo pridobila?
Vsekakor bodo učenci imeli boljši umik, nemoten pouk, ki bo enoizmenski pa tudi interesne dejavnosti se bodo lahko bolj uveljavile. Šola bo veliko lepša, najlepša v občini.
Ali tudi učenci lahko kaj prispevamo, da bo gradnja nemoteno potekala?
Kot prvo bo v času gradnje potrebna velika discipliniranost učencev pri dostopu v šolo kot tudi v šoli sami. Kar ne bomo imeli pravih garderob, bo treba na šoli doseči izreden red.
Kot naslednje pa bi rad poudaril, da je naša dolžnost občanom razložiti pomen gradnje šole, in ne samo šole, temveč gradnje celih Lesc, kajti vsa dela so med seboj povezana.
In še nekaj: pred šolo nameravamo postaviti doprsni kip Frana Šaleškega Finžgarja. Osnutek iz mavca nam je dosegljiv. Ker pa zlitina brona vse» buje tudi baker, naj bi med učenci organizirali akcijo zbiranja odpadnega bakra, kajti leta je zelo drag. Vsa teža te ideje je torej na vas, učencih. Potrudite se!
Na temeljnem kamnu naše šole bo torej poleg letnice 1932, ko je bila stara leska šola zgrajena, in letnice 1970, ko je bila dograjena, še letnica 1986 — za vse prihodnje rodove.
Urška Peternel Tanja Zupan
Dedek Mraz
Že tretjič smo si ob koncu leta ogledali kulturno prireditev in dedka Mraza. Zanimanje za igrico »Rdeča kapica«, ki je bila na Jesenicah dne 26. 12. 1985 je bilo izredno veliko, saj se je predstave udeležilo 170 obiskovalcev, od tega 107 otrok. Obisk smo izvedli s tremi avtobusi.
Po končani igrici je otroke obiskal tudi dedek Mraz, ki je dal vsakemu darilce.
Prijetno je bilo gledati in poslušati otroke, ki so mu z veseljem peli in recitirali.
Želimo, da bi ta navada ostala še vnaprej. Zahvaljujemo se komisiji za kulturo za uspešno organiziranje tega programa.
Silva Pisek
R.Z.	MESTNfl TRDNJAVA V STARIH ATENAH	enogrbi VELBLOD	obračunov-ALKA ZA TIO RŽ. MAN	ODISEJE VR domovina	PEVKR ukraden	PESNICR SEIDEL	sever	Rokoborec zlate KOL-li.Los.HN6-ELE5R ŠRBRN	ostanek IX PREJŠNIH ČASOV	AMERIŠKA KUKAVICA	ÓRESLOVA KISLINA	POSUŠENA TRAVA DRUGE KOŠN3E	REDKOST
Pisarniški USLUŽBE*													
BEBEC 2 TELESNIMI HIBR/11							PEVKA TEBRLDI						
IZDELEK ŽITR v LESCRH							VRSTA AZIJSKE PALME						
■1ZOBRR-Z BA						soss TEÌRVEN POLOZA3				Radijska NAPOVED- KOROŠEC			
DEL ĆEVL3A					STRp SLOV. SLOVNIČAR 0 REGOR I6LR Z n PUNKCIJO					KING COLE Egipčan- BOGINJA NEBA			
URŠKA PE SEM				poU- V ZGOß-DELU SOČE ljubezen- sko vedenje							KARENINA	OzNRKR ŠPANIJE STRNE DOLRNC	
L RNTRN	— •		HOTEL V KRANJ SCSI LövEc NJT~ iivHLi z DRAGOCEN« KRZNO/M						W' BANI				
SPREMEMBA V SKLEPIH								TfiNKR IGLA ZR RRZISK- 	ŽflN papeževa KRONA					
n	želez- niška KOMPOZI- CIJA						SOTOČNICA PIVE					POVZROČITELJ TEZflV V ZAKONU ČEZ PLOT	RGREGR7NO STANJE VODE •
		TOKOV-POS-REDNI K V ELEKTRON-					KONTAKT SP03						
DOL IAsJR ; POD TRIGLAVOM L							MOŠKI POTOMEC				LUKA V IZRAELU	svetovno PRVENSTVO sov estra d PEVEC GEOR6I3		•
$71 SKfiLEC V NOVI KOVAČNICI STOJAN						MESTO NA OTOK- HONŠU JAPONSKA DANICA IVANOVIČ							
skrajšev- fìLNlCR ZR . IME ALEKSANDER					NOC PAVEL RIMSKA 100O								
izdelki v IZ Ì6RNE GLINE									BEOGRA3- pop SKUPINA				
IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
1.	nagrada — Mengeš Hilda, Vijakarna
2.	nagrada — Rozman Marija, Vijakarna, Gros Leopold, TIO
3.	nagrada — Juršinič Anica, upokojenka, Vogelnik Marija, komercialni sektor
Posilvestrski program
Po tako ali drugače prebitih debelih praznikih smo obstali pred novo, kruto resničnostjo. S širOko razprtimi očmi, odprtimi usti, napetimi ušesi in ob-viselimi rokami. Vse kaže, da bo najprej treba dobro uporabiti roke, šele potem glavo. To bo zanimivo leto. Prehodno leto! Tokrat bo šlo zares. Tako kot 41-ega. 41 let po svobodi je res Skrajni čas, da se zresnimo. Važno pa je, da bo leto prehodno. Se pravi, da bomo šli skozi. Večina skozi natego, precej pa skozi prevlek. Tisti, ki jih nisem omenil, nas bodo samo vlekli. Živahnost januarskih cen že da slutiti črne oblake. Bognedaj še poplav! Že itak bomo hodili v gumijastih škornjih. Usnje je rezervirano za priviligirane, izvoz in denarnice v obliki poštarske torbe. Ni več daleč čas, ko se bosta srečala prijatelja iz otroških let in se veselo pozdravila :
»O, Kori, krucetirkenmaha-mollaudan, nisem te videl sedem švabskih let, kako (še sploh) živiš?«
»O, Pipca, pozdravljen! Ne bova tukaj govorila, greva nekaj spit!«
Za šankom se je Pipca šele zdrznil, kako da je Kori pre-basal k poštarjem.
»Narobe!« de Kori, »zdaj boš videl !«
In plačal je zapitek s tremi kilami ta plavih, dvema kilama ta sivih, pol kile ta zelenih, tistih nekaj dek ta rdečih pa je pustil za napitnino. Potem sta zamenjala lokal, Pipca je pa plačal. Z markami. Z enim papirjem!
Kakorkoli, obljubljajo nam, da bo trda predla. Prav, ampak narod se ne da. Ta narod bo živel! Dokler ne crkne. Narod se bo že znašel, pa še potem stoji za njim ogromna rezerva. Sodeč po eksploziji cen jo bo treba začeti kmalu uporabljati. Dolgo se govori, da naša revolucija še ni končana. Sedaj je napočil čas, ko se bodo ljudje spet lahko dokazali.
Vsak posebej si bo izdelal zase uporabno strategijo stabilizacijskega preživetja, prevladovale pa bodo skupne značilnosti.
Na eni strani bodo vladale temne sile (stanarine, energija, družbeni apetiti oz. požrešnost, inflacija), katere bo ljudska fronta z druge strani naskakovala s svojo kontraofenzivo. Plapolale bodo svetlozelene zastave z jasno izpisano parolo: »Ne dajte se, četudi vas jebe-jo!« Da bi zbrali dovolj sredstev za tako kontraofenzivo,
bodo morali vsi tisti, ki dobivajo proletarske, uslužbenske ali podobne plače za začetek opustiti nekatere kapitalistične razvade: kajenje, žvečenje žvečilnih gumijev, lizanje slaščic, pitje kave, obiskovanje gostinskih lokalov, kinematografov, gledališč, butikov, diskontov, kupovanje revij in časopisov (razen Delavske enotnosti), kupovanja čez mejo, obdarovanja ob osebnih praznikih (razen Abrahama), izletništvo in dopustovanje.
Da, tovariši! Pravila igre so trda. Kakor so drugi trdosrčni z nami, tako mi z njimi.
Gremo naprej. Družine bomo postavili na kolo za krepkejše telo. Duh je že precej prekaljen. Inovacijska dejavnost bo prepletala vsak delček našega kontraofenzivnega načina življenja. Nekdo bo iz dveh starih stoenk sestavljal novo sto-dvojko, tisti z vrtom bodo križali jagode z lubenicami, tisti pri »sončni« bodo skušali spraviti sončno energijo v steklenice ..., vsi se bodo trudili na vse kriplje, da bi dosegli čimbolj ši osebni rezultat.
Hišno gospodarstvo in gospodinjstvo se mora podrediti zakonu trga. Drzni obiski v trgovinah bodo vse redkejši, doma pa bo vladalo pravo ustvarjalno ozračje. Družinski finančni minister bo vozil barko med nevarnimi čermi (imenujemo jih krediti), ravnal bo že uporabljene žeblje, vsi člani družine bodo zbirali fižol, razvrščali zdravilna zelišča, sladke koreninice in druge užitne gomolje, korenike, čaje, posušene gobe in krhlje, jih shranjevali za še težje čase! Tako se bodo družinske vezi spet ojačale.
Program kina Radovljica
od 6. do 26. februarja 1986
Ameriški barvni film IZPOD VULKANA četrtek 6. 2. ob 20. uri sobota 8. 2. ob 20. uri nedelja 9. 2. ob 18. uri
Nemški barvni pustolov. film MEC, KI PRINAŠA SMRT petek 7. 2. ob 20. uri sobota 8. 2. ob 18. uri nedelja 9. 2. ob 20. uri
Amer. barv. fantast, film E. T. VESOLJČEK ponedeljek 10. 2. ob 18. in 20. uri
Angl. barv. pustolov. film STRUP ČRNE MAMBE torek 11. 2. ob 20. uri sreda 12. 2. ob 20. uri
Hongkonški barv. pustolv. film VELIKI BELI SEF četrtek 13. 2. ob 20. uri sobota 15. 2. ob 18. uri nedelja 16. 2. ob 20. uri
Amer. barv. pustolov. film
ni Casa za smrt
petek 14. 2. ob 20. uri nedelja 16. 2. ob 16. in 18. uri torek 18. 2. ob 20. uri
Amer. barv. film NEŽNO USMILJEN sobota 15. 2. ob 20. uri ponedeljek 17. 2. ob 20. uri sreda 19. 2. ob 20. uri
Franc. barv. pustolov. film OPERACIJA HARPUN četrtek 20. 2. ob 20. uri sobota 22. 2. ob 20. uri nedelja 23. 2. ob 18. uri
Amer. barvni film LJUBIMCI LETA petek 21. 2. ob 20. uri sobota 22. 2. ob 18. uri torek 25. 2. ob 20. uri
Franc, barvni film LJUBEZEN V OGLEDALU nedelja 23. 2. ob 20. uri ponedeljek 24. 2. ob 20. uri sreda 26. 2. ob 20. uri
Mesarij se bodo ljudje izogibali v velikem ldku. Izumrli bodo psi in mačke, dovolj pa bo domačih salam. Ne imejte predsodkov, to so živali, ki so hranjene izborno, saj so jedle za vami. Samo primerjajte podgane iz newyorskega podzemlja, ki jih tudi jedo. Tisti, ki predsodkov ne morete premagati, jejte polže, kače, mravljinčja in ptičja jajca, deževnike in črve, kot je navada drugod po svetu. Ob uspešni domači dejavnosti na temeljih: sam svoj mojster, rejci malih živali, vrtičkarstvo in nabiralništvo bo v hiši prijetno in zdravo dišalo, čas pa bo tekel. Seveda moramo računati tudi na tiste, ki se z dve-
ma levima rokama ukvarjajo z amaterskim kriminalom. Ta je s profesionalnim neprimerljiv in ni omembe vreden tudi zaradi tega, ker že skoraj ni več kaj krasti.
No, čas pa bo tekel.
Toliko časa bo tekel, da bo ljudstvo preživelo, kar je prvi cilj. Drugi je ta, da bo preživelo brez kredita. Saj to ni nič novega. To nekateri narodi počno že od pamtiveka.
Ce bo narod preživel, pa medtem lahko pobere državo. Jej, jej, jej, to bo pa nov problem! A ne naš. Z njim naj se ukvarja država!!!
Frenk Bregant
VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Pavel Bizjak, Marjan Stiper-ski, Ivanka Korošec, Polona Lukan, Ivanka Sodja. Odgovorna urednika sta Franc Cop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tisk: Tiskarna Ljubljana.