'vbaia vsako sobofo. Celoletna naročnina Din 60'—, polletna Din 30-—, mesečna Din 5-—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica 23, telefon št. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun št. 15.420. Poštnina plačana v aotovini. Leto II. Ljubljana, dne 22. februarja 1930. ŠtCV. 8. Zborovanje ljubljanskih trgovcev. Dne 4. t. m. se je vršil v sejni dvorani Zbornice za TOI občni zbor ljubljanskega gremija trgovcev, 5. t. m. Pa občni zbor gremija trgovcev ljubljanske okolice. Občni zbor ljubljanskega gremija trgovcev je otvoril njegov načelnik, veletrgovec g. Gregorc, v navzočnosti predsednika, Zbornice za TOI g. Iv. Jelačina ml. ter zastopnikov oblasti. Po pozdravnih brzojavkah je prešel k poročilu načelstva, v katerem je ugotovil, da se je po 6. januarju v gospodarskem oziru marsikaj izpre-menilo na boljše, vendar še nismo dosegli tistega izboljšanja, ki bi ga bilo z ozirom na normalizacijo želeti. Omenjal je sodelovanje gremija pri projektih novih zakonov, katerega se je načelstvo živahno udeleževalo z raznimi predlogi v korist članov. Poleg tega je gremijalno načelstvo posveča1 o veliko pozornost komunalni politiki, vprašanju socijalnega zavarovanja, davčnim zadevam, vzgoji naraščaja in prometnim potrebam. Zahvalil se je onim članom gremija, ki so pripomogli k uresničenju sklepa lanskega občnega zbora v zadevi prispevka za gradbo »Trgovskega doma<, v katerem bo nameščena tudi gremijalna šola. Tajniško poročilo ugotavlja, da se je število članov gremija lansko leto povečalo za 44, odjavljenih je bilo 91 obratov, prijavljenih pa je bilo 135 obratov. Gremij je štel koncem preteklega leta 1326 članov, od teh 1142 trgovcev in 184 branjevcev. V primerjavi s številom prebivalstva v Ljubljani, je trgovin preveč, ker pride že na vsakih 61 prebivalcev ena. Tajniško poročilo obžaluje, da se je doslej na industrializaciji Ljubljane vse premalo delalo. S pritegnitvijo večjih industrijskih podjetij bi bil tudi združen dotok delavcev in s tem povišano število konsu-mentov. — Tudi razne, množeče se konsumne zadruge nepovoljno vplivajo na razvoj trgovine, zlasti one, ki se ne omejujejo samo na prodajo svojim članom. Gremijalno šolo je lani obiskovalo 126 vajencev in 147 vajenk ter je gremij izdal zanjo v preteklem letu 140.000 Din. Veliko število’ trgovskih potnikov, obiskujočih privatne stranke istotako občutno škoduje trgovini. Gremij je dosegel pri Zbornici za TOI uvedbo obveznih legitimacijskih kart in kasneje omejitev, da se legitimacije ne bodo izdajale osebam, ako se niso v tgovini udejstvovale najmanj pet let. Gremij je tudi zelo interesiran na gradbi nove carinarnice, ki bo poslovanje v upravnem in prometnem oziru izboljšala. Potreba je skrbeti tudi za to, da dobimo primerna carinska skladišča. V tem oziru je dosežen sporazum med železniško upravo in mestno občino, da se bode napravil carinski kolodvor in odgovarjajoča skladišča ob Vilharjevi cesti-Osebni kolodvor se ima razširiti in ob novih projektih za blagovna skladišča napraviti na križišču Dunajske ceste z železnico narjvoz ali podvoz. Rešiti se ima tudi vprašanje carinske pošte, ki že današnjim zahtevam da-leko ne ustreza. V trgovskem interesu je tudi pocenitev električnega toka in je tozadevno stopila mestna občina v pogajanja z družbo »Fala«. Računski zaključek izkazuje sledeče prejemke v letu 1929: na račun inkorporacij 167.000 Din, na račun gremijalne doklade 488.000 Din in za šolnine 133.000 Din. Med izdatki je na j več ja postavka prispevek za grad-bo Trgovskega doma v višini 500.000 Din. Čisto premoženje gremija je znašalo lani 146.000 Din. Proračun za leto 1930 predvideva 211.000 Din izdatkov,od katerih pokrijejo gremijalne doklade 111.000 Din. Na predlog g. Ivana Jelačina ml. je bila sprejeta resolucija na prometno ministrstvo, naj čimpreje uresniči zvezo Slovenije z morjem potom zgraditve proge od Kočevja proti su-sačkemu tiru in poskrbi za izvršitev drugega tira na progi Zidani most— Zagreb. Sprejet je bil tudi sklep o omejitvi, oziroma ukinitvi darovanja koledarjev in drugih novoletnih poklonitev. Istotako je bila sprejeta resolucija za odpravo trošarinskih registrov ter nabavnih knjižic za sol. Občni zbor okoliškega gremija, ki se je vršil naslednji dan v istih prostorih pod načelstvom g. Josipa Sporna tudi dokazuje napredek okoliških trgovcev. Tajniško poročilo omenja, da šteje okoliški gremij 777 članov in zadnja leta hitro narašča vsled razširjanja ljubljanskega predmestja. Računski zaključek izkazuje, da se je lani prejelo 55.C00 Din na gremi-jalnih inkorporacijah in 21.0C0 Din na dokladah. Proračun za leto 1930 pa predvideva 44.C00 Din izda'tkov, vsled česar ostane gremijalna doklada neizpremenjena. Občni zbor se je pridružil resolucijam gremija ljubljanskih trgovcev glede odprave trošarinskih registrov in nabavnih knjižic za sol. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Pri sestavljanju inventure radi preglednosti vpišemo po tem načinu najprej v prvi stolpec (»Vrsta blaga«) oddelek, n. pr. »špecerija« in ga podčrtamo, da je toliko vidnejši. Sledi mu v drugi vrsti naziv prve skupine, pripadajoče temu oddelku, n. pr. »Žito«, pod katerim naslovom vpisujemo vse vrste žita, k smo jih inventirali. Ko smo in-ventirali celo žitno zalogo, zapišemo zopet skupino »Moka« z inventuro posameznih vrst itd. > Seveda je treba oddelke in skupine prilagoditi različnim potrebam različnih podjetij. Tako bo lesni trgovec svojo blagovno inventuro razdelil po vrsti in obsegu svoje trgovine: najprej ločil les na skladišču od onega lesa, ki še napol ali tudi popolnoma obdelan in neobdelan leži še oddaljen od skladišča, vsled česar ima docela drugo vrednost. Blagovno inventuro bo tedaj napravil ločeno za les na skladišču ali več skladiščih dn zopet ločeno za blago izven skladišča. Posamezne skupine lesne zaloge se vodijo na različne načine, vendar je za naše razmere in še posebej za normalno lesno trgovino, kakršna je pri nas najbolj razširjena najpraktičnejše loče-nje skupin po vrstah lesa, n. pr. skupine: jelovina, smrekovina (ali združeno), bukovina, hrastovina, oreh itd. — Ako se bavi lesni trgovec tudi s kurivom, bo zanj otvoril v inventuri poseben oddelek. V te skupine bo knjižil posamezne vrste, tako n. pr. skupino »jelovina« v sledeče vrste: hlodi, deske — po debelini v mm in dolžini, remeljne, trame i. t. d. Pri lesni inventuri je priporočljivo pred drugim stolpcem obrazca za inventuro .potegniti še posebno črto, v katero vpisujemo število komadov posamezne vrste, dočim v tretji stolpec zabeležimo mnc-žino v kubičnih metrih (m3). Lastno ceno posamezne vrste vpiše lesni trgovec ravnotako v četrti stolpec. O lesni kalkulaciji imamo pripravljenih tudi več praktičnli člankov, ki jih bodemo še letos objavili, da se tudi lesni trgovci seznanijo s pravilno, a vkljub temu enostavno kalkulacijo. Sestava inventure se zdi marsikomu prezamudno in nekoristno delo, združeno z velikim naporom, kar pa ni res. Iz lastne izkušnje vem, da sem' igraje, brez posebnega napora in v najkrajšem času (pri največjih podjetjih 5 do 8 dni) sestavil točno inventuro tudi tam, kjer se jim je vsled svoje obširnosti in raznolikosti zdela povsem neizvedljiva. (Neprecenljive vrednosti je inventura za vsakega trgovca, ker ga ne pouči samo o točnem stanju in posebno vrednosti zaloge blaga, marveč mu je tudi pozneje vedno pri rokah ter mu vsak trenutek omogoči določitev lastne cene in na podlagi te — prodajne vrednosti vsakega posameznega predmeta, kar je enako važno pri nakupu kot pri prodaji. Pravilno sestavljena inventura bogato povrne izgubljeni čas popisovanja s tem, da prihrani skozi celo leto trgovcu mnogo več časa in dela, ki bi ga sicer moral žrtvovati ponovnim kalkulacijam in ga poleg svoje velike informativne vrednosti obvaruje občutnih izgub. 5. Pri sestavljanju seznama iz računa denarfiih zavodov postopamo na slični •način, kot pri sezhamu iz računa dolžnikov, oziroma upnikov. Aiko imamo dobroimetje — naložbe — pri samo enem denarnem zavodu, nam seznama ni potreba delati, temveč vpišemo pod aktivno postavko: »račun denarnih zavodov« samo ta znesek s pripisanimi obrestmi do dneva sestave otvoritvene bilance. Ob prometu z več denarnimi zavodi je seveda potreben poseben seznam našega dobroimetja pri različnih zavodih z obrestmi vred. Vse vsote seštejemo in jih vpišemo v aktiva otvoritvene bilance pod naslovom: »račun denarnih zavodov.« 6. Tudi v računu blagovnih *tro5kov je možno dobroimetje, ki ga moramo vpisati v otvoritveno bilanco pod aktiva. V poštev prihajajo tu n. pr. predplačila za voznino blaga, ki ga še nismo prejeli in tudi ne vpisali v blagovno inventuro otvoritvene bilance. Poleg tega lahko obstoje še kaki drugi pred-plačani blagovni stroški, ki jih z navedbo, li. pr. predplačana voznina, špedicija, posredništvo, provizija« itd. vpišemo v poseben seznam, ako je več takih postavk in skupno vsoto vpišemo v aktiva otvoritvene bilance pod naslovom: »predplačani blagovni stroški.« 7. napravimo seznam (inventuro) premičnega inventarja po posameznih predmetih, ki so naša last in služijo namenom trgovine. Za sestavo seznama premičnega inventarja se poslužimo istega obrazca kot za sestavo blagovne inventure. Popis premičnega inventarja razdelimo po posameznih prostorih, n. pr.: prodajalna, skladišče, pisarna, klet itd. Ako pričnemo s popisom oprave v trgovini, knjižimo najprej v 1. stolpec naslov prostora, t. j. »prodajalna.« Temu naslovu sledi v istem stolpcu popis posameznih, predmetov, n. pr. pulti, stoti* tehtnica itd. V drugi stolpec polone »množina« knjižimo znak »kom.« (komadov) in vpišemo v tretji stolpec število enakih komadov, ki imajo enako vrednost. V četrti stolpec vknjižujemo ceno za posamezni komad inventirane oprave, ki jo določimo pri popisu popolnoma novih predmetov na ta način, da od nabavne vrednosti odračunaano 10 odstotkov. Pri opravi pa, ki je starejšega izvora, moramo vrednost posameznega komada šele oceniti in potem vpisati v ta stolpec. Pri oceni vrednosti posameznega predmeta, moramo postopati kolikor mogoče stvarno in vpisati isto vsoto, ki bi jo mi dosegli, ako bi predmet prodali, ker se največkrat pri popisu premičnega inventarja greši na ta način, da se naznači prevelika vrednost. V zadnji — peti — stolpec vknjižimo po vzorcu blagovne inventure skupno vrednost več enakih predmetov potom jonoženja tretjega stolpca s četrtim. Ko smo izvršili popis oprave v vseh prostorih, seštejemo vsote petega stolpca in skupno vsoto knjižimo v aktiva otvo- rit ve,ne bilance pod označbo: »vrednost premičnega inventarja.« Tudi ta seznam nima samo trenutne vrednosti za sestavo otvoritvene bilance, nnarveč nam vedno služi za kontrolo posameznih predmetov oprave in za določitev višine vsakoletnega nadaljnega desetodstotnega odpisa. Ob prihodnji poslovni bilanci nam ni potreba sestavljati popisa premičnega inventarja iz-nova, marveč samo pregledamo, ako so vsi predmeti še vedno doma ter če niso nekateri tekom tposlovne dobe popolnoma izgubili svoje vrednosti, ker jih v tem slučaju v njihovi celotni vrednosti odpišemo poleg desetodstotnega odpisa. Novo nabavljene predmete samo pripišemo v njihovi nabavni vrednosti k seznamu starega inventarja. Seveda moramo k vsakoletni vsoti desetih odstotkov od skupne vrednosti novo nabavljenega inventarja in ta znesek odpisati pri poslovni bilanci tako. da se po preteku desetih let od dneva nabave tudi njihova vrednost uniči. 8. napravimo temu seznamu sličen popis nepremičnega inventarja po posameznih objektih, n. pr.: hiša štev_____ in dvorišče v ... vasi, gospodarsko poslopje ..., njiva (z imenom kraja) ..., travnik (z imenom kraja) ..., gozd .. -itd. Poleg imena kraja je dobro zabeležiti tudi številko zemljiške parcele, s katero je označena v zemljiški knjigi in njeno izmero v kvadratnih metrih. Ako smo te objekte na novo kupili, vpišemo vrednost posameznih v višini' kupnine; v nasprotnem slučaju pa moramo previdno oceniti njihovo vrednost s tistim zneskom, katerega bi nedvomno dobili v slučaju prodaje. Tudi tu se ne smemo pustiti zapeljati od splošne bolezni gospodarjev, da cenijo lastno premoženje vedno višje od prave vrednosti; kajti otvoritveno bilanco, kakor tudi vse sledeče — poslovne bilance sestavljamo zato, da smo res popolnoma stvarno poučeni o stanju našega premoženja. (Nadaljevanje prihodnjič.) Otvoritev proge Prošlo nedeljo je bila na svečan način otovorjena 19'5 km dolga železniška proga Krapina—Rogatec ob navzočnosti železniškega ministra Radivojeviča ter savskega in dravskega bana, zagrebškega nadškofa in cele vrste drugih odličnjakov ter množice slavnostnega občinstva. Proga, ki je nova vez med Savsko in Dravsko banovino, je velikega gospodarskega in tujsko-prometnega pomena, zlasti za Rogaško Slatino, ker skrajšuje pot iz Zagreba za 58 km, poleg tega pa jo veže z hrvatskim Zagorjem. Velikega pomena je proga tudi za Celje in Maribor ter celo Štajersko, ker skrajšuje železniško zvezo Zagreba iz Maribora za 60 km in ustvarja takore-koč vez med hrvatskim Zagorjem in večjim delom štajerske. Potreba te proge se je občutno pokazala že za časa Avstro-Ogrske in bi moralo priti do njene zgraditve. Ta pa se ni krila z interesi ogrske protislovan-ske politike, ker bi ustvarila novo vez Krapina—Rogatec. med. slovenskim Štajerskem in Hrvat-sko. Poleg tega pa so Madžari računali, da bo oškodovan njihov izvoz jajc, perutnine in drugih predmetov na progi Zabok—Čakovec na korist hrvatskega Zagorja, kateremu bi bila na ta način odprta krajša in cenejša pot. Progo je pričelo leta 1927 graditi podjetje Progres« iz Sarajeva v manjšem obsegu. De’a so bila tudi vsled hude zime leta 1928 do 1929 močno ovirana in se je gradnja izvršila večji del lansko leto. Gradbeni stroški so znašali okoli 30 milijonov dinarjev, kar je za razmeroma kratko progo precej velik znesek. Draga gradnja je posledica neprimernega terena, ki je graditelje prisilil, da so morali zgraditi dva predora, enega 210, drugega pa 490 m dolgega in mnogo železniških mostov. V gradnjo naloženi kapital se bo bogato rentiral s koristmi, ki jih bo od prcge imelo hrvatsko Zagorje, Rogaška Slatina, pa tudi drugi kraji ob progi Zagreb—Varaždin, Celje—Pragersko. Gospodarske beležke. Konferenca o carinskem premirju. Dine 17. t. m. je bila v Ženevi otvorje-na konferenca o carinskem premirju, na kateri zastopajo našo državo pod vodstvom našega trgovinskega ministra še naš poslanik vBernu dr. lija Šumenko-vic, univ. profesor Milan Todorovič, načelnik poljedelskega ministrstva dr. Velimir Stojkovič, inšpektor trgovinskega ministra Milan Pinja ter kot eksperta tajnik ljubljanske zbornice za TOI Ivan Mohorič in instpektor finančnega ministrstva Milan Bujnič. Dosedanji potek konference, kakor tildi splošno razpoloženje delegatov ne kažeta,da 'bi se doseglo popolen sporazum. Mi smo se s to zadevo že večkrat bavili v našem listu ter bodemo v .prihodnji številki prinesli poročilo o važnejših sklepih. Obrestna mera. Z ozirom na naš uvodni članek v zadnji številki pod tean naslovom z zadovoljstvom izvemo, da se v najkrajšem i'asu v Beogradu skliče konferenca beograjskih bank, ki se bo pečala z vprašanjem znižanja obrestne mere za posojila. V bančnih krogih prevladuje mnenje, da je previsoka obrestna mera ■vzrok nepovoiljno se razvijajočih bančnih poslov, ter da bi se ob znižanju dosegla večija rentabilnost. Kolikor dozna-vamo, se namerava obrestna mera /.a posojila znižati na 9—12%. Bančniki so se sicer odločili k temu koraku iz razloga povečanja prometa in 7i njimi dobička; vendar bo znižanje koristilo v veliko večji meri celokupnemu •gospodarstvu v državi. Znižanje je tudi logična posledica svetovne pocenitve kapitala, ker je v vseh dr/avah zadnje čase znatno znižana diskontna mera. Upamo, da bo vsporedno z znižanjem obrestne mere za posojila tudi znižana pretirano visoka napetost med obrestno mero za naložbe in kredite. Industrija in brezposelnost. Docini je bilo leta 1928 pri naših uradih javljenih povprečno 17.885 nezaposlenih delavcev, je to število lansko ileto poskočilo na povprečno 28.295 brezpo- selnih ; torej se je povečalo za celih 30 odstotkov. Ako pa primerjamo te podatke s podatki o industrijskem delavstvu, ki je zaposlovalo leta 1928 povprečno 559.000 delavcev, lansko leto pa celo povprečno 586.C00, vidimo, da se je število zaposlitev pomnožilo skoraj za 7 odstotkov, kar je dokaz napredka na polju industrije in produkcije. Primerjava med prijavljenimi brezposelnimi in med vedno naraščajočim številom industrijskega delavstva je na videz nelogična, ker je istočasni porast števila brezposelnih težko umljiv. Ta pojav je posledica slabe poljedelske konjunkture, ki sili kmečke delavne moči, da si iščejo zaslužka v industriji. Mesto pa ne more zaposliti vsega, vsled česar rekrutirani poljski delavci povečavajo stanje brezposelnih. Ako primerjamo število zaposlenih delavcev z nezaposlenimi, najdemo, da znaša brezposelnost nekaj manj kot 4 odstotke napram zaposlitvam, kar je sicer znaten, a še vedno normalen odstotek. Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Kakor smo že poročali, je naša delegacija stopila v stik s predstavniki avstrijske vlade zaradi avstrijskega namena, zvišati uvozno carino na žito, kar ni v skladu z našo trgovinsko pogodbo. Na pogajanjih, ki se vrše te dni na Dunaju, je naša delegacija izjavila, da pristane na povišanje uvozne carine na žite, akc avstrijska vlada zniža uvozno carino za našo živino. D oči ni smo bili pred leti v trgovini z Av-Uijo še znatno aktivni, je postala naša 'rpcvina zadnje leto globoko pasivna radi avstrijskih zaščitnih carin. Ta pasivnost bi se s povišano uvozno carino na žito še zmatno dvignila. Ker pa tvori tudi živina živahen promet v naši trgcvini z Avstrijo, bi ta kompenzacija v -aj nekoliko ublažila slabi vpOiv zvišane carine na uvoženo žito. Kor Avstrija trgovinske pogodbe do konca junija 1931 sploh ne more odpovedati, je gotovo, da naša delegacija ne bo popustila v svojih zahtevah po primernem nadomestilu. Reparadjski vagoni. Po izjavi direktorja sarajevske železniške direkcije dobimo do konca avgusta še okoli 900 novih tovornih vagonov na račun reparacij, da ne bo 'pomanjkanja, ki je biilo še v (pretečenem letu precej občutno. Pristaniške takse. V petih naših večjih pristaniščih je bilo v pretečenem letu sprejeto 9 milijonov 395.702 Din na pristaniških taksah. Ker izkazujejo vplačane pristaniške takse istih pristanišč za leto 1.928 samo 8,949.358 Din, so se 'lanski dohodki iz tega naslova povečali za 446.344 Din, kar znači, da je bil promet v naših lukah lani živahnejši. Posamezna pristanišča so dcnašala lansko leto sledeče zneske: Split 4,367.648 Din, Sušak 2 milijona 384.280 Din, Dubrovnik 1,520.991 dinarjev, Šibenik 881.666 Din in Meljine 241.115 Din. Obrtni muzej v Ljubljani. Na inicijativo ljubljanske Zbornice za TOl se ustanovi v Ljubljani obrtni muzej, na katerem bodo razstavljeni predmeti, ki imajo za obrt zgodovinsko ali umetniško vrednost. Muzej bo tako za našo obrt, kakor 4udi za vse druge sloje velikega poučnega pomena. Podpis sporazuma med Jugoslavijo in Bolgarijo je izzval v inozemstvu najboljši vtis. Češki listi trdijo, da je to prvi korak k sklenitvi vsebalkanske trajne prijateljske pogodbe, ki naj bi bila podlaga trajnega miru. Samo Italijanom se sklenitev sporazuma nič kaj ne dopade, ker so s tem zopet zrahljana tla pod njihovimi nogami. Za izboljšanje naših cest. Z razvojem avtomobilizma je zopet postala cesta važno prometno sredstvo, ki ga danes v modernih državah vspo-rejajo z vrednostjo železnic. Vendar je predpogoj razvoja avtomobilizma: dobra cesta. Pri nas o dobrih cestah sploh ne more biti govora, zato je tudi naš avtomobilizem na zadnjem mestu v srednji Evropi. Ljubljanska sekcija Avtokluba je na: zadnjem občnem zboru sprejela hvalevreden sklep, da se komisijonelno ogleda in sestavi načrte za obnovo naših cest s sodelovanjem oblasti in drugih prizadetih gospodarskih krogov. V ta namen je klub dovolil 10.0000 Din prispevka k stroškom komisije. Madžarski vizum. Za Jugcslovene je madžarska vlada znižala 'takso za vizum iza enkratni obisk na 12-20 pengo, za trajni vizum pa na 30-20 pengo. Poleg tega po novi naredbi vizumov za naše državljane ne izdajajo samo madžarski konzulati, marveč vse madžarske obmejne postaje ter stane tak naknadni vizum 15"20 pengo.. Naše pošte v letu 1928. Gradbeno ministrstvo je izdalo statistiko o stanju pošt koncem leta 1928 in o njihovem delovanju, iz katere posnemamo, da smo koncem leta 1928 imeli v državi 3852 poštnih uradov, tako da ena pošta odpade na vsakih 3.275 prebivalcev ali na 64 kvadratnih metrov površine. Od tega je bilo 925 državnih poštnih uradov, 934 pogodbenih pošt, 1.664 občinskih pošt ter 332 pomožnih pošt. Dolžina linije poštno-blagovnega, pisemskega in denarnega prometa znaša 37.656 km, in sicer: cestne zveze 19.473 km, železniške 16.503 in plovne 1.680 km. Za oskrbovanje prometa se je pošta poleg železnice in parobrodov posluževala še 247 avtomobilov, 937 poštnih voz, 804 konj, 679 pešcev in 258 biči klistov. Poleg blagovne pošte je bilo s poštnimi prevoznimi sredstvi' prepeljanih 2.86.655 potnikov. Pošta je odpravila v notranjosti države 348,723.566 pisem, 5, 198.696 paketov, 981.620 vrednostnih pošiljk, 11,294.005 denarnih nakazil tor 13,956.910 plačil potom poštne hranilnice. V mednarodnem prometu pa je bilo odpravljenih 56,566.561 raznih pošiljk. Telegrafski promet je oskrbovalo 1591 brzojavnih postaj na dolžini 149.016 tam brzojavne mreže z 2051 brzojavnimi aparati. V notranjosti države je bilo od-premlienih 4,356.716, v inozemstvo pa 1,568.813 brzojavk. Telefonski promet je opravljalo 1149 aparatov in 4 avtomatične centrale na centralah, 975 na podcentralah za 33.155 privatnih in 18.450 radioprejemnih aparatov. Lokalno telefonsko omrežje je dolgo 8.199 km, medkrajevno pa 12.122 kilometrov. V notranjosti države je bilo opravljenih nad 80 milijonov, v zunanjosti pa skoraj pol milijona telefonskih razgovorov. Revizija tvrdk z dvomljivimi naslovi. Ker so se zadnje čase množili slučaji sporov glede istovetnosti trgovskih in drugih tvrdk, izbirajoči iz nerazumljivih in dvoumnih, ali pa drugim podjetjem sličnih naslovov, se izvrši v tem czhu splošna revizija, ki naj ugotovi kdo je lastnik tvrdke in kdo se more baviti s temi posli. Ako opravlja posle kaka druga oseba, in ne lastnik sam, v kakem razmerju je vodja podjetja nasproti lastniku, ako je sploh potrebno, da vedi obrat druga oseba. In konečno, ali naslov tvrdke odgovarja stvarnemu stanju in ne obstoji možnost, da naslov koga zavede v zmoto zaradi sličnosti z drugimi naslovu. n'o odredbo bodo oblasti javno razglasile ter lastnike tvrdk pozvale, da zunanje označbe svojih tvrdk spravijo v roku enega meseca v sklad s trgovskim zakonom ter da se v bodoče poslužujejo svojega imena in priimka. Ponekod se je revizija že pričela izvrševati. Izvoz sladkovodnih rib. Dunajski veletrgovec Komerzialratt Franz Hofbauer, Wien XIX, Weimarer strasse 89 se zanima .za naše morske, pa tudi sladkovodne ribe ter naj mu naši trgovci pošljej ponudbe — po možnosti v nemškem jeziku. Naša sladkorna produkcija. Po najnevejših podatkih je naš sladkorni pridelek v zadnji sezoni 1929/30 znašal 11.857 vagonov nasproti 11.598 vagonom v sezoni 1928/29. Ker je ta pridelek visoko nad našo domačo porabo, smo v zadnjih dveh mesecih izvozili 1200 vagonov v inozemstvo. Da pa država pospeši izvoz visokega preostanka, je znižala voznino za vagon do meje za 400 dinarjev pod dosedanjo tarifo. Ali ste poravnali naročnino? Statistika družb z o. z. v Sloveniji. Od konca vojne pa do začetka leta 1927 je bilo v trgovski register vpisanih 383 družb z omejeno zavezo s kapitalom 56 milijonov dinarjev; leta 1927 je bilo na novo priglašenih 57 družb s 4,330.000 Din glavnice; leta 1928 62 družb s kapitalom 5,906.000 in lansko leto 23 družb z glavnico 2.230.000 Din. Nova tekstilna tovarna. V trgovinski register se je vpisala tekstilna tovarna Hribernik & Co., družba z o. z. v Št. Vidu nad Ljubljano, ki bo nakupovala, izdelovala in prodajala eirovine, polizdelke in izdelke vseh vrst ■tekstilnih predmetov. Osnovna glavnica znaša Din 800.000-—. Bivšo konzervno tovarno na Vrhniki je kupila tekstilna tvrdka »Jugo-Bruno« iz Kranja in jo preuredi v tekstilno tovarno, ki bo pričela obratovati že letošnjo jesen ter bo zaposlovala okoli 4dO delavcev. Naša trgovina z Nizozemsko. Po nizozemskih uradnih podatkih smo pretečeno leto uvozili iz naše države v Nizozemsko za 2,898.000 hol. fl. blaga leta 1928 za 2,118.330 hol. fl.) Izvozili pa smo iz Nizozemske v Jugoslavijo za 1.219.000 hol. fl. (leta 1928 1,685.287 hol. fl.) Naš izvoz v Holansko je tedaj od leta 1928 znatno narastel, padel pa je uvoz iz Nizozemske, tako, da pokazuje naša trgovinska bilanca z Nizozemsko 1 milijon 679.000 hol. fl. aktivnosti dočdm je bila leta 1988 aktivna samo za 433.081 hol. fl. Mi uvažamo na Nizozemsko izključno samo les, k nam pa pošiljajo Nizozemci zlasti mast in pr-mog. Radio v vlakih. Med železniško upravo in podjetjem Milodara Rističa je sklenjen dogovor na podlagi katerega bo omenjeno podjetje uvedlo radio v brzovlakih in osebnih vlakih. Taksa za poslušanje radia se bo zaračunala po Din 10'— za prvih 100 km in ipo Din 5'— za vsakih nadalnjih 100 km. Povaetni poštni paketi z inozemstvom. Od 1. aprila naprej bodo vise naše pošte sprejemale ipovzetne pakete in priporočene pošiljke za inozemstvo v višini do zneska Din 3.000-— povzetja za posamezno pošiljko. Doslej je tozadevno dosežen sporazum s Francijo, Av- strijo in Čehoslovaško, v teku pa so pogajanja tudi z ostalimi državimi. Tujski promet v Sarajevu je lansko leto dosegel število 27.074, leta 1828 pa je Sarajevo posetilo le 25 tisoč 818 tujcev. Od lanskih posetnikov odpade 18.998 na Jugosl ovene (1. 1928 18.782) in 9.076 0« v Sarajevu podražila /a 25 para pri kg, tako, da zjnaša sedaj Din 4-50. Tudi št. >2« se je podražila za 25 para, dočim je št. >4« in >5« obdržala prejšnjo ceno, št. »6« pa se je celo pocenila za 25 para in stane danes Din 3-25 za kg. Pocenitev olja. Vsled slabega povpraševanja po oljčnem olju g-redo cene neprestano navzdol. V šibeniškem srezu je znašal lanski pridelek okoli 120 vagonov in je skcro.cela množina še vedno nerazpro- dana. Vzrok zastoja tiči predvsem v tem, da so zlasti italijanski veletrgovci pretečeno leto nakupili znatne množine in jih preparirali. Ker pa je bila lansko leto letina povsod izredno dobra, niso prodali niti starih zalog, vsled česar nimajo potrebe po novem blagu. Dcčim so naši oljarji prodali pred-i lanski pridelek z lahkoto po 14 do 16 j dinarjev kilogram, ne morejo spraviti v prodajo lanskega pridelka niti po 9 do 10 dinarjev. Našim producentom občutno škoduje zlasti albanski pridelek. Cena oljčnim plodovom v Albaniji je bila meseca januarja lani 26 zlatih frankov za 100 kg in je padla letos ponekod za polovico in l še ceJo nižje. Isto je z albanskim oljem. žrebeta do 2 let 2.500—3.500 za komad, konji za meso 1-50—1 '75 za 1 kg žive teže. Svinje, domače Dan 14—16 za 1 kg,, sremske zaklane 19—20, svinje do 1 leta 13—14, svinje nad 1 leto 13—14-50, pujski (odojki) živi Din 130—300 za komad. žito. Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačila v 30 dneh Din 268—270. Bačka pšenica: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 265 50—267 50. Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 207 50—210. Pšenična moka 0/G: Iranko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga Din 415—420. Umetno sušena nova koruza: navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 185—187-50. Koruza času primerno suha: s kvalitetno garancijo do namembne postaje, promptna dobava, plačilo v 30 dneh Din 157-50—160. Ječmen bački ozimni: 66/67 kg Din 180-— do 190—. Ječmen bački ozimni: 63/64 kg Din 170-— do 175 —. Oves bački: navadna voznina Din 205-— do 210—. Tržne cene v posameznih mestih Jugoslavije. V primerjavo navajamo cene najvažnejših živil v večjih mestih Jugoslavije, ki pokazujejo znatne razlike: Ljubljana: Beograd: Zagreb: Sarajevo: Maribor: Din Din Din Din Din moka št. 0 4-10—4-20 4 3-60—3-70 4-25 4 moka. št. 2 3-60—3-75 3-50 3-40—3-50 4 3-80 moka št. 4 3-25—3-50 3-20 3-10—3-30 3-50—3-75 3-50 goveje meso 12—20 16 16—30 8—15 12—20 teletina 20—25 18—24 20—30 20—24 16—25 svinjina 22—25 22—24 20—30 18-24 15-28 mast 28 24—25 25—26 24—25 25—26 jajca 1-25—1-75 1-50—1-80 1-50—1-75 1 — 1-25 1-75—2 mleko 2-50—3-— 4 3-50—4 4—5 3-50—3 krompir 1-1-23 1-50—2 1—1-50 1-50—2 1—1-50 fižol 4-20—4-80 6—12 5—7 6-7 4-50-5 sladkor v kockah 14 13-50—14 13—13-50 15—16 14 kava, surova 32—76 38—60 44—96 40—60 45—50 kava, pražena 56—100 56—100 55—120 55—110 60—100 sol 2-50—2-75 2-75 2-50—2-75 2-50 2-75 olje jedilno 18 18 16—18 18-22 18—20 petrolej 7-50 8 6-7 9 7-50 Trgovski krogi pričakujejo, da se ce-ne olju ustalijo na višini kakih 65% lanskih cen, vendar je prej mogoče, da bo znižanje cen še večje kot se priča- ! kuje. I i Živinski sejem v Zagrebu. Na zadnji živinski sejem je bilo pri- j Peljanega precej blaga. Kupčija je bila ; Povoljna ter se je kupovalo zlasti za j Italijo, kamor je bilo odposlanih 5 va- j vonov konj in kake 4 vagone goveje živine. | V prodajo je bilo privedenih: 13 bikov, 232 krav, 74 junic, 21 juncev, 274 volov, 157 telet, 501 konj, 106 žrebet, 102 svinji nad 1 leto, 428 svinj pod 1 lete,m in 218 pujskov (odojkov). iCene so bile naslednje: Goveja živina za 1 kg žive teže: biki Din 8—9, krave-mlekarice 4—7-50, krave za meso 4—5-50, bosanske krave 4 do 5, junice za rejo 6-50—9, junice za meso 5—8, junci I. vrste 8—10-50, II. vrste 6—7-50, voli I. vrste 9—11, II. vrste 8—9, bosanski voli I. vrste 8—9, II. vrste 6—7, teleta živa 10—14, zaklana 15—17. Konji, težki tovorni par Din 13.000 do 14.000, lahki vozni -par 11.000—12.000, kmečki konji par 1.000 do 11.000, jahalni konji komad 2.500 do 3.000, žrebeta do 1 leta 1.500—2.000 za 'komad, Lesni trg. Naš izvoz lesa od leta 1921 naprej. Dočim je bil izvoz lesa od leta 1921 do leta 1924 v stalnem porastu, je leta 1925 in 1926 nazadoval, od leta 1927 pa zopet stalno narašča. Vrednost našega izvoženega lesa je znašala v milijonih dinarjev: leta 1921 176, 1922 579, 1923 1.452, 1924 1.817, 1925 1.236, 1926 937, 1927 1.105, 1928 1.438, 1929 1.690. Prvo mesto v našem lesnem izvozu zavzema gradbeni les, ki sam zavzema nad 80% celokupnega lesnega izvoza. Sledijo mu železniško pragovi in drva. Potreba omejitve izvoza hrastovih pragov. Zagrebški profesor dr. Nenadič je ponovno našel cd »Jugoslovanskega šumarskega udruženja« započeto akcijo za omejitev izvoza hrastovih pragov, ker izvažamo letno nad naravnim prirastkom. Kako se dviga izkoriščanje hrastovih gozdov za izdelavo pragov, nam pričajo sledeči podatki za izvožene pragove od leta 1923 do 1929 v milijonih komadov: 011, 0-49, 0-64, 0-95, 1'93, 2'65, 2-80. Izvoz hrastovih pragov ra-pidno narašča. Ker potrebujejo naše železnice poleg tega letno okoli l-2 milijona komadov, izkoristimo mnogo preveč ter obstoja nevarnost, da se hrastovi gozdovi uničijo. Dobava. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 50 m3 hrastovega lesa in 250 in3 jamskega lesa. Pogoji so pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Ljubljanska lesna borza je še vedno premalo zaposlena. Zadnje čase so se sicer povpraševanja nekoliko razživela, število sklepov pa se vkljub temu ni pomnožilo. Povprašuje se po sledečem blagu: Ca. 9000 .komadov bukovih dog za sode, dolžina 81—82 cm, debelina 18—20 nun, širina od 8—12 cm. — Ca. 3000 komadov bukovih dog za dnft, dolžina 50 cm, debelina 18—20 nun, širina od 10—20 cm. (Za sode od 150 do 160 litrov.) Hrastovi neobrobljeni plohi, 5 vagonov, od 50 do 70 m3, široko blago, debeline od 60 do 110 mm, največ 90 mm debeline. — Cena Iranko vagon meja via Postojna tranzit. Več vagonov jelovih desk, debeline 6, 7, 8, 9, 10 in 12 mm, 4 m dolžine. — Cena fco vagon meja Postojna. 1 vagon parjene bukovine, 15 do 20 m3, debeline od 40 do 100 nun, širine od 14 do 40 cm, blago je obrobljeno, paralelno, mon-te, dobava v 14 dneh. — Cena fco vagon meja Postojna tranzit. Borvi plohi, ostrorobi, paralelni ali malo konični (1 do 2 cm konicitete), očeljeni 50 m debeli, od 10 cm širine naprej, v dolžinah od 2 do 3 ali 4 m, prima (brez grč), impregnirani, suhi za izdelovanje lesnih žaluzij. Hrastove frize I., 5 do 7 in 8 do 12 cm širine, od 30 cm dolžine naprej, oziroma od 1 m dolžine naprej, zaključeno kot Parizerji od 1 m dolžine naprej. Parizerji v fiksnih dolžinah od 1 in 110 in, I in II. vrste. Kostanjevi brzojavni drogovi, 50 komadov: 40 komadov 10 m dolžine, na tankem koncu 15 do 17 cm; 10 komadov 9 m dolžine, na tankem koncu 14 do 16 cm; na vsak tekoči meter je lahko največ 1 cm upada. Cena fco vagon namembna postaja. Plačljivo ob prejemu blaga. Neobrobljena parjena bukovina 44 in 55 mm debeline, 2 30 m dolžine in od 3 m dolžine naprej, na ozkem koncu najmanj 28 cm širine. Hrastove frize I. od 5 do 7 in 8 do 12 cm širine, 30 cm. 1 vagon bukovih plohov in sicer 150 kom., 3 ni dolžine, 80 nun debeline, širina po možnosti vse 27 cm ali od 27 cm naprej, drugače pa od 18 cm naprej, to so obrobljeni naravni plohi, blago mora biti suho. Več vagonov obrobljenih bukovih suhih plohov. Več vagonov bukovih letvic, 20 X 20, 1 m dolžine ali daljše, brez grč. Par vgonaov bukovih čistih testonov (netti), od 20 do 30 cm. Ca. 20 m3 tramov, 8/8, 8/10, 10/11 cm, od 4. 5 in 6 m dolžine; ca. 40 m3 tramov, 16/19 cm. od 8 in dolžine. Dobava takoj. Cena franko vagon nakladalna postaja. Bukovi naravni, neobrobljeni plohi. I., II.. dolžina od 3 ni naprej, širina od 18 cm naprej z najmanjšo medijo. 25 cm vsake spodaj označene debeline: 4 m3 debelina 38 mm in 48 111111. 5 m3 debelina 68 111111. 6 m3 debelina 78 111111 in 88 mm, 4 m3 debelina 98 mm. Smrekove deske, I.. II., debeline 18, 19, 20 mm, dolžina 4 111. širina od 22 cm naprej z najmanjšo medijo 30 cm. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. 4(1 do 50 vgaonov bukovih letev (metlišč), 27 mm. za celotno dobavo, mesečno ca. 4 do 5 vagonov. Večjo množino svežih, lepih bukovih hlodov. od 18 cm srednjega premera naprej, v poljubnih dolžinah. Obrobljeni in neobrobljeni bukovi plohi, blago suho, lepo, debeline 60, 70, 80 mm, dol- ?ine od 2 50 do 4 50 m. Cena Iranko vagon Jlalijanska namembna postaja. Bukovi hlodi, od 18 cm naprej, poljubne dolžine. Franko meja Postojna tranzit. Bukovi plohi, suhi, lepi, obrobljeni in ne-obrobljeni, 60, 70, 80 mm, od 2 50 do 4 50 m. Cena Iranko meja Postojna tranzit. v. Bukove palice za metlišfa, 1 do 1 10 m doline, 27/27 mm debeline, 4 do 5 vagonov mesečno. — Franko meja via Postojna tran- Hrastovina v fiksnih merah, I., II. kvalitete, tolerira se male in zdrave grče v limi- ZakaJ se ne razvije naš ičehoslovaške pokrajine, zlasti Praga, so bile pred vojno eden najboljših odjemalcev za naše vino. Po vojni nastale nove državne meje so sicer deloma olajšale uvoz konkurenčnih vin iz Italije, Španske, Grčije in Francije; vendar ne v taki meri, da bi bil naš vinski uvoz skoraj onemogočen. Do leta 1926 se naša vinska trgovina v Čehosllovaški skoraj ni mogla razviti ter smo to leto uvozili komaj 2000 hi. ERJ\VEC FRANC trgovina usnja Ljubljana, Stari trg št. 11 a tiranem številu, izključene druge napake: ca. 10 m3 2000 X 110 X 90, ca. 3 m 2500 X 130 X 130, ca. 5 m3 1450 X 130 X HO, 5 m3 2400 X 120 X 110, ca. 10 m3 2400 X 130 X 60. — Kupec nudi Din 1670'—, Iranko Postojna tranzit. voz vina v čehoslovaško? Prizadevanje vlade,' dvigniti naš izvoz, je sicer sledeče leto 1927 prišlo do izraza in dvignilo množino v Čehoslovaško-uvoženega vina na 32.500 hi, leta 1928 pa že na skoro 36.000 hi. Dočim je napredek od leta 1926 na 1927 povoljen z ozirom na naše prizadevanje, je pozneje naš uvoz zastal, in ne odgovarja pričakovanjem. Pred mesecem so v Pragi odkrili glavne vzroke, ki so zavirali naš vinski Priporočite svojim odjemalcem vedno: Elida Ideal milo Elida Citron -Cold-cream Elida Creme de cha-que heure Elida Shampoo Elida zobna krema Elida Bath soap Elida Shaving Stick Elida Puder Elida Parfum Ideal i Chypre JUGOSLnVENSKO D. D. GEORG SCHICHT, OSIJEK III. uivoz iter naš vinski pridelek tako diskreditirali, da je bila v Pragi izdana parola: »Ne kupujte vina od tvrdk na » ... ič«, ker so v največ slučajih fabri-cirana.« Ta lokalna akcija proti našim vinom je dala čehoslovaškim oblastim povod za raziskovanje, ki je dovedlo do neverjetne ugotovitve, da se iz same Prage, ki ne pridela s celo svojo okolico niti enega kozarca vina, izvozi mnogo več vina kot se ga je uvozilo, dasiravno se v mestu samem popijejo tudi večje mno-žinežine vina kot izkazujejo podatki za uvoz. Vzporedno s to ugotovitvijo odrejena preiskava je dognala, da je v Pragi mnogo več tvrdk, ki se bavijo s fabri-kacijo vina s pomočjo sladkorja, alkohola, vode in raznih kemikalij, kot onih, ki vino v resnici uvažajo. Ti fabrikanti sami so vrgli v javnost parolo proti jugoslovanskim vinom, dasiravno ne moremo trditi, da bi med njimi ne bilo tudi nekaj naših državljanov. Praktični Kako določiš težo prašičev z mero. Teža prašičev se zamore precej natanko določiti tudi z navadno krojaško mero na ta način, da zmeriš najprej prašičev obseg za prednjimi nogami in za tem njegovo dolžino od sredine čela do pričetka repa. To številko pomnoži eno z drugo ter potem razdeli pri srednjih prašičih zmnožek s številom 130, pri debelih prašičih samo s 120, pri mršavih pa s 140. Tako dobiš mrtvo težo prašiča v kilogramih z obistmi vred. Pravilni račun se na ta način od tehtanje s tehtnico nikdar ne loči za več kot 5 kg navzgor ali navzdol. Kako snameš zarastel prstan. Ako se ti je preozek prstan tako zarastel, da ga tudi z mazanjem z mastnim milom ali salom ne moreš sneti, povij prst do konca z dolgim trakom precej na tesno in ga imej povezanega kakih pet minut. Potem odstrani obvezo in drži roko kvišku zopet toliko časa. Prstan navadno Iz naših domačih afer in aferic, zlasti v pogledu dalmatinskih vinotržcev, nam je znan marsikateri škandal, ki je diskreditiral dalmatinska vina, katera so domači fabrikanti prodajali globoko pod dnevno ceno. Isto tako je praška preiskava ugotovila, da so tamošnji fabri-kanti, med katerimi je na žalost tudi nekaj Jugoslovanov, prodajali svoj »pridelek« celo cenejše kot znašajo sam© trošarine na vino. Gotovo je, da se pri takih razmerah naš uvoz vina v Čehoslovaško ne more dvigniti na zaželjeno višino. Tudi novi vinski zakon ne bo pomagal mnogo, ako se naše oblasti ne zganejo in ne odredijo najobčutneših kazni za vse udeležence — naše državljane — pri inozemskih fabrikah, ki kvalitativno vrednost naših dobrih, pristnih vin postavijo v slabo luč in s tem škodujejo našemu vinogradništvu. »Tribunn« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! nasveti. snameš potem z lahkoto, zlasti, ako si prst še nekoliko namazal z milom.-Ce pa tudi to ne pomaga, je edino sredstvo: pot k zlatarju, da ga prepili (namreč prstan, ne prsta!). Zameglenelj naočniki. Ako stopiš zlasti pozimi v gorke notranje prostore, se naočniki takoj zameglijo, da jih moraš obrisati, v hudem mrazu celo po ‘ večkrat. To roso na naočnikih odpraviš, ako nosiš seboj košček mehkega usnja (ir-hovine), namazanega s suhim in dovolj mastnim umivalnim milom. S to krpico namaži naočnike po večkrat na dan, na kar jih zbriši s čistim, mehkim robcem. Enkratno mazanje te reši dva do trikrat neprijetne rose. V prav hudem mrazu pa drži navadno samo enkrat. Kako očistiš pilo. Zatrpano pilo, ki polzi in ne služi več svojemu namenu, zdrgni z obrabljeno zobno ali drugo ščetko, ki jo pomakaš v bencol (lahki bencin). Gospod sveta. ■ Roman bodočnosti. (Nadaljevanje.) Rešetka je bila izdelana v obliki čipk »n njegovo orodje jih lomi skoro neslišno komad za komadom. Izrezane koščke sklada pazljivo na izzidek, da mu kateri ne zdrsne navzdol ter z žvenketom na kamenitem tlaku ne opozori čuvarjev. Ko je presekal spodnji del rešetke, se globoko oddahne. Razrezati steklo in odpreti okvirje je prava igrača proti umetnosti rezanja železa. Celo delo je opravil Eskande v pol uri. Zermeni pa, ki se je med tem splazila k vratom in prisluškovala, tresoč se . strahu, da jih kdo ne zateče, 90 se zdeli trenutki večnost. Ko je konečno Eskande splezal skozi nastalo odprtino v soho, ni več imela moči, da bi mu šla nasproti. Glej, 011 je tu. Kaka silna želja, nasloniti se na te močne moške prsi in se razjokati na njih od prekipevajoče sreče. In on. — Na misel so mu prihajale najljubeznivejše besede, a obstal je kot ukopan poleg odprtega okna. Nevarni položaj je hitro vrnil razsodnost obema. Ona se po prstih približa mladeniču in mu proži drhteče roke, ki jih Eskande prisrčno stisne. To stiskanje, to drhtenje je govorilo razločneje ■od jezika. — Vendar zbere novinar vso razsodnost ter tiho vpraša: >Ali se ne more iziti od tu?« »Ne! — Govorite tišje, stražnik je pred vratmi: spi...« »Ubijem ga!« >0, ne! Ni mogoče! Predno bi se vam posrečilo odpreti vrata, bi vzbudil že celo hišo. Zaklenjeno je od zunaj — in poleg te,ra je na zunanji strani debela prečka, ki se od znotraj ne da odstraniti.« Eskande razmišlja trenutek; na to pa izvleče žepno svetilko ter oprezno osvet- li sobo. Pogled mu obstane na razprav-ljeni postelji. Svetilka zopet ugasne in oprezno se približa postelji, dočim Zer-mera še vedno ugiba, kaj namerava. S postelje potegne Eskande dve rjuhi, ju oprezno razpolovi in prične zvijati platno ter vezati posamezne, razrezane ko- se. Deklica je hitro uganila njegovo namero ter mu pri delu pomagala. Ko so bili posamezni kosi zvezani, je novinar zmeril njih skupno dolžino. — Približno sedem metrov. Mogoče bo zadostovalo. Saj drugega izhoda zaenkrat ni in tudi ne več časa za izbiranje drugih sredsetv. En konec te »vrvi« krepko priveže Eskande Zermeni preko prsi pod pazduho, rekoč: »Vi se splazite skozi odprtino v rešetki. Pod oknom je izzidek, na katerega najprej stopite, potem pokleknite in se držite za rob okna, dokler vas ne pričnem polagoma spuščati navzdol ob zidu, v katerega se upirajte z rokama. Ne bojte se! Jaz sem1 prešel še večje globine, pa sem ostal živ.« Ne, Zerniena se ne boji. Deklica dobro ve, da je od tega tveganja odvisna njena rešitev — in mogoče tudi življenje. Brez odlašanja se splazi skozi odprtino in z nogama doseže izzidek in že čuti, da polagoma drsi navzdol ob zidu. »Kakor hitro dosežete tla, odvežite rjuho, da jo jaz potegnem nazaj in splezam po nji navzdol!« Ko je Eskande polagoma popuščal platneno vrv, je že prišel do konca, a Žermena še vedno visi v zraku. Skloni se globoko ven. Tla še vedno niso dosežena. Tedaj se odloči in izpusti dragoceno breme, upajoč, da razdalja do tlaka ni več velika. Za tem napeto posluša. Nič se ni 6ulo. Niti udar padca, niti kak stok. Bila je gotovo 'že tako blizu tal, da je bil padec lahak. Kmalu se umiri ter se vrne nazaj v sobo, da sedaj rešuje še sebe. Nikakor ne sme dolgo odlašati. Vrne se zopet k postelji, na kateri je bilo še lahko čipkasto ogrinjalo. Hitro je tudi to razdvojeno, sesukano in zvezano. En konec te provizorične vrvi priveže k rešetki. Pri tem pa začuti ostro bolečino v zapestju; stekleni razbitki okna so mu prerezali žile. Čim hitreje, tem bolje. Z žepnim rob-crm čvrsto zaveže rano ter se popne skozi odprtino, se oprime viseče vrvi ter se prične opuščati navzdol, vedoč, da bo vsejedno moral skakati na tla iz velike višine. V globino tvegani skok pa se mu vkljub prizadevanju ni posrečil. S krikom bolečine se je zrušil na tla. Iz mraka prihiti Zermena in poklekne poleg njega, trepetaje od strahu, da jih kdo ni slišal. t»Kaj se je zgodilo?« »Nič ni, umirite se... Žila na roki ... Toda to je dobro. Bojim se, da sem si izpahnil obe nogi,« ji odgovarja šepe-taje. Deklica mu poskuša pomagati na noge; tudi on sam se dviga, a zopet pade brez moči na tla, dušeč v sebi nov krik bolečine. »Zares sem si izpahnil nogo. Tam na zidu me pričakuje Verdo. Stopite hitro k njemu in on vam pomaga ubežati. — Hitro, ker bo sicer prekasno.« »In vi?« »Jaz... Ta prokleta šala mi ne dopušča, da bi se dvignil... Toda idite, idite, za boga, da ne bo prepozno!« »Oni vas bodo ubili!« »Ne bodo! Pojdite vendar!« Tedaj Žermena ne vzdrži več. »Vi ste mi dražji kot življenje in svoboda! Če ubijejo vas, naj ubijejo tudi mene!« Ta odločna izjava pouči Eskandeja, da ga deklica ne ho zapustila. Ponovno zbere vso silo ter se s trudom in bolečinami dvigne na kolena, plazeč se po vseh štirih proti Verdojevemu čakali-šču. Ihte je Zermena zadrževala solze, videč njegove nadčloveške napore. Podpirala ga je sicer, kolikor je pač moglat a vkljub temu je na razmeroma kratki poti trikrat izgubil zavest in padel z glavo naprej na zemljo. Tako sta s težavo dosegla travo, kjer je bilo plazenje nekoliko lažje. Ko sta se priplazila do zida, na katerem je čakal Verdo, pade Eskande zopet v nezavest. Od roke mu curlja kri. Deklica si hitro odtrga ovratnico in mu krepko zaveže zapestje, da: roka več ne krvavi, dočim se je oni na zidu pritajil, ne vedoč, kdo je pod njim v temini. (Dnlje prih.T VELETRGOVINA KOLONIJALNE W ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVF.ZE PRAŽENE KAVE. MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE TOUNA I SOLIDNA POSTREŽBA! ZAHTEVAIT' CENIK! Tiskovine ki jih notrebuiete v Vašem poslovanju : Račune, pisemske vaptrje, memorandume. remke. naročilnice v blokih, kitverle. etikete ter sploh ose komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro iti lično izdelane jio tiajniejih cenah Tiikarna ,,MERKUR“ Ljubljana Gregorčičeva utica 23 - Telejon 2552 Za večja tiuročila zahtevajte proračune! .VilVOCi* T" J;;varnd“7^9" l.|UB>.) A l\ nudi nailltt^tvi i namizni ojn kusn«>f