P or očilo z mednar odne znans tv ene k onf er ence »Opismen je v an je uč enk in uč ence v , pismenos t mladih in odr aslih – vpr ašan ja, dileme, r ešitv e« Zv eza dr uš t e v pedagoš kih dela v ce v Slo v eni je (ZDPDS) je 7 . in 8. maja 20 1 0 v Žalcu pripr a vila mednar odno znans tv eno k onf er enco »Opismen je v an je uč enk in uč ence v , pismenos t mladih in odr aslih – vpr ašan ja, dileme, r ešitv e«. N a k o n f e r e n c i s m o o b r a v n a v a l i p r o b l e m a t i k o , p o v e z a n o z o p i s m e n j e v a n j e m v pr edšols k em in pr v em vzgo jno-iz obr až e v alnem obdob ju t er pr oblematik o pisme- nos ti mladih in odr aslih, ki bodisi obis k u je jo r azlične sr edn ješols k e iz obr až e v alne pr ogr ame bodisi išč e jo mo žnos ti, da bi pismenos t v slo v ens k em ozir oma sv o jem mat er nem jezik u izpopoln je v ali v pr ogr amih iz obr až e v an ja odr aslih. Pr e jeli smo 90 znans tv enih in s tr ok o vnih pris pe vk o v . N ek at er e od n jih so a vt orji in a vt orice pr eds t a vili plenar no, v ečino pa v pe tih t emats kih s k upinah. V r a z p r a v a h , k i s o p o t e k a l e v p o s a m e z n i h t e m a t s k i h s k u p i n a h , s o u d e l e ž e n k e in udele ž enci oblik o v ali pr edloge, ki se nanašajo na posamezna podr očja vzgo je in iz obr až e v an ja. T emats k o s k upino, ki je obr a vna v ala por ajajoč o se pismenos t v vr t cih, je v o- dila dr . Andr e ja Hoč e v ar . Razpr a v a v s k upini je bila v sebins k o šir ok a, posebe j pa v e l j a p o u d a r i t i t r i o b r a v n a v a n e t e m e . R a z p r a v l j a v k e i n r a z p r a v l j a v c i s o a n a l i z i r a l i pomen po jma emocionalna pismenos t in poudarili, da por ajajoč e se pismenos ti pr i pr ed šol s ki h o t r oc ih ni mo go č e lo č e v at i gl ed e na po sam ez na po dr očj a n j ih o v e ga r azv o ja. Z dr ugimi besedami, o tr ok o v ega čus tv enega r azv o ja ni mogoč e obr a vna- v a t i l o č e n o o d n j e g o v e g a s o c i a l n e g a i n k o g n i t i v n e g a r a z v o j a . D r u g o p o m e m b n o t e m a t s k o p o d r o č j e s o o b r a v n a v a l i p r i s p e v k i o z n a n j u i n r a b i m a t e r n e g a j e z i k a s tr ok o vnih dela vk , zaposlenih v vr t cih. Čepr a v se v r azličnih ok oliščinah od nas zaht e v a r azlična r aba jezika, s trok o vne dela vk e v vr t cih pogos t o upor abl jajo pogo- v o r n i j e z i k i n n a r e č j a t u d i v o k o l i š č i n a h , v k a t e r i h b i b i l a p r i m e r n a r a b a k n j i ž n e g a p o g o v o r n e g a j e z i k a , z a t o b i b i l o t r e b a o b v l a d o v a n j u j e z i k a , k i g a s t r o k o v n e d e l a v k e upor abl jajo pri vzgo jno-iz obr až e v alnem delu v vr t cih, nameniti v ečjo poz or nos t, s tr ok o vne dela vk e pa s podbu jati, da v vr t cih pri delu z o tr oki upor abl jajo zlas ti kn jižni pogo v or ni jezik . S t e m j e b i l p o v e z a n t u d i t r e t j i d e l r a z p r a v e v t e j t e m a t s k i s k u p i n i ; u d e l e ž e n c i so poudarili, da s tr ok o vne dela vk e izjemno pomembno vpliv ajo na por ajajoč o se pismenos t o tr ok v vr t cu tudi s sv o jim zgledom – z odnosom do br an ja in pisan ja, k i g a i z k a z u j e j o p r i r a z l i č n i h d e j a v n o s t i h p r e d š o l s k e v z g o j e , s č i m e r n a j m l a j š e mo tivir ajo za v s t op v sv e t čr k in š t e vilk . S k u p i n o , v k a t e r i s o o b r a v n a v a l i r a z l i č n e s t r a t e g i j e o p i s m e n j e v a n j a v o s n o v n i šoli, je v odil dr . Dami jan Št ef anc. Razpr a v a v s k upini je po t ek ala o vpr ašan jih, po v ezanih s s t andar di znan ja v učnih načr tih za v se pr edme t e v pr v em vzgo jno- iz obr až e v alnem obdob ju osno vnošols k ega iz obr až e v an ja. Udele ž enci so poudarili, d a s o z a k a k o v o s t n o z a č e t n o o p i s m e n j e v a n j e k l j u č n i u s t r e z n o o b l i k o v a n i i n v učne načr t e umešč eni standardi znanja, ki so za učit el je v odilo pri načr t o v an ju, P or očilo z mednar odne znans tv ene k onf er ence »Opismen je v an je uč enk in uč ence v … 229 230 SODOBN A PED A GOGIKA 3/20 1 0 Andr e ja Hoč e v ar izv ajan ju in e v alv aci ji pouk a. S trin jali so se, da bi bilo smiselno opr a viti šir ok o s tr ok o vno r azpr a v o o zapisanih učnih cil jih v učnih načr tih in na t eh t emel ječi d i n a m i k i z a č e t n e g a o p i s m e n j e v a n j a , š e z l a s t i z v i d i k a p r e s o j e z a h t e v n o s t i t e h c i l j e v – glede na t o, da je pomemben dele ž uč ence v ob v s t opu v pr vi r azr ed OŠ ž e v saj delno opismen jen, bi v el jalo pr emisliti, ali od n jih v pr vih le tih osno vnošols k ega iz obr až e v an ja ne pričak u jemo man j, k o t bi de jans k o lahk o dosegli. P oleg t ega bi bilo tr eba zago t o viti v eč k ak o v os tno pripr a vl jenih s tr ok o vnih podlag, ki bi pripo- mogle k učink o vit e jši no tr an ji dif er enciaci ji in individualizaci ji, t ak o da bi lahk o t u d i m a n j š e m u – a n i č m a n j p o m e m b n e m u ! – d e l e ž u u č e n c e v , k i s o o b v s to p u v p r v i r a z r e d s l a b š e a l i s p l o h n e o p i s m e n j e n i , o m o g o č i l i o p t i m a l n o d o s e g a n j e z a s t a v l j e n i h učnih cil je v na t em podr očju. P o l e g u č n i h d e j a v n o s t i , k i p o te k a j o m e d p o u k o m , n a k a k o v o s t o p i s m e n j e v a n j a vpliv a tudi samos t o jno uč en je po pouk u, zlas ti utrje v an je, v aja in pona vl jan je v šoli pridobl jenega znan ja in s pr e tnos ti. Pr edv sem zač e tno opismen je v an je je med dr ugim t esno po v ezano z urjen jem s pr e tnos ti, za k at er e je po tr ebna k ontinuir ana v aja, zat o so us tr ezno s tr ok o vno pripr a vl jene domač e naloge od pr v ega r azr eda o s n o v n e š o l e i z j e m n o p o m e m b n e – n e l e z a r a d i u s v a j a n j a z n a n j a i n s p r e t n o s t i , p a č pa tudi zar adi pridobiv an ja delo vnih na v ad, vztr ajnos ti, pozitivne nar a vnanos ti do uč en ja ipd., pomembnih za nadal jn je us pešno šolan je in živl jen je. Z a k a k o v o s t n o o p i s m e n j e v a n j e j e p o m e m b n a t u d i u s t r e z n a o p r e m l j e n o s t šols kih pr os t or o v (učilnic, k abine t o v , kn jižnice ipd.) z didaktičnimi pripomočki in gr adiv om. Udele ž enci r azpr a v e so posebe j poudarili pomen dobr o opr eml jene in funk cionalne šols k e kn jižnice, ki bi mor ala biti zalo ž ena z obse žnim tis k anim in elektr ons kim gr adiv om t er uč encem ponu jati mo žnos ti za samos t o jno br an je in uč en je. V t em pogledu bi bilo smiselno oblik o v ati sis t ems k o r ešit e v , ki bi šols kim k n j i ž n i c a m z a g o t o v i l a n a m e n s k a s r e d s t v a z a o b l i k o v a n j e k n j i ž n i č n i h z b i r k o z i r o m a za r edno, k ons t antno in s kr bno načr t o v ano naba v o kn jižničnega gr adiv a. D e l r a z p r a v e s o u d e l e ž e n c i v s k u p i n i n a m e n i l i v l o g i i z o b r a ž e v a l n e , z l a s t i inf or maci js k o-k omunik aci js k e t ehnologi je pri opismen je v an ju uč ence v . P oudarili so, da se r abi k ak o v os tne r ačunalniš k e pr ogr ams k e opr eme pri pouk u ne smemo iz ogibati, saj lahk o nek at eri dobr o pripr a vl jeni in us tr ezno didaktično zasno v ani r ačunalniš ki progr ami pripomore jo k bol jšemu dosegan ju učnih cil je v pri opi- smen je v an ju, t oda le, č e učit el j iz obr až e v alno t ehnologi jo primer no in didaktično pr emišl jeno umes ti v pouk . Pri t em v el ja posebe j poudariti, da je opismen je v an je pr oces, ki ga ni mogoč e k ak o v os tno izv ajati le ali pr edv sem z upor abo IK T , pač pa pr e j nas pr o tno: zlas ti zač e tno opismen je v an je mor a po t ek ati z izv ajan jem de ja v - nos ti, s k at erimi uč enci r azvi jajo br alne in pisne zmo žnos ti. V t e m a t s k i s k u p i n i , k i s t a j o v o d i l a d r . I g o r S a k s i d a i n d r . M o j c a K o v a č Š e b a r t , s o m e d r a z p r a v o o p i s m e n o s t i k o t s p l o š n i o z i r o m a s k u p n i t e m i p o u d a r i l i p r e d v s e m n u j n o s t s i s t e m a t i č n e g a r a z v i j a n j a p i s m e n o s t i i n n a č r t o v a n j a t e g a r a z v i j a n j a , po v ez o v an ja udele ž ence v pr ocesa v celo tni vzgo jno-iz obr až e v alni v er tik ali in med posameznimi učnimi pr edme ti, pa tudi po tr ebo po individualni obr a vna vi o tr ok pri r azvi jan ju pismenos ti. P or očilo z mednar odne znans tv ene k onf er ence »Opismen je v an je uč enk in uč ence v … 23 1 N ajobse žne jša s k upina pris pe vk o v se je osr edo t očila na po v eza v o med pisme- nos tjo in zač e tnim opismen je v an jem: pr eds t a vl jeno je bilo s podbudno učno ok ol je za r azv o j pismenos ti v pr v em r azr edu osno vne šole (pes tr o besedilno ok ol je, vloga učit el ja k o t tis t ega, ki v o tr ok u zbu ja zaniman je za poslušan je in br an je besedil, r a z v i j a n j e p i s m e n o s t i p r i v s e h p r e d m e t i h , p o m e n p r e d o p i s m e n j e v a l n i h d e j a v n o s t i z a u s p e š n o o p i s m e n j e v a n j e , r a b a n o v e j š i h d i d a k t i č n i h p r i p o m o č k o v ( n p r . i n t e r a k t i v n e t a b l e ) t e r m o ž n o s t i n o t r a n j e d i f e r e n c i a c i j e v t e m p r o c e s u – t u d i o b u p o š t e v a n j u t e ž j e dosegl jivih cil je v ozir oma t e žjih v sebin opismen je v an ja). V r azpr a vi o r azvi jan ju p i s m e n o s t i v d r u g e m r a z r e d u s o b i l e p r i k a z a n e m o ž n o s t i d o l g o r o č n e m o t i v a c i j e z a b r a n j e ( s k u p n o b r a n j e z o d r a s l i m i , k n j i ž n i č n a v z g o j a n a p o d l a g i t e m a t s k e r a z s t a v e k n j i g , s p o d b u j a n j e m a n j m o t i v i r a n i h i n u s p e š n i h b r a l c e v , b r a l n i k o l e d a r – 1 0 m i n u t br an ja v sak dan s sodelo v an jem s t arše v) ipd. Pr eds t a vl jeni ino v ativni modeli r azvi jan ja br alne pismenos ti so pok azali, da v pr aksi po t ek ajo najr azlične jša giban ja za pr omoci jo br an ja, ki so usmerjena pr edv sem k t emu, da bi o tr oci r adi in dobr o br ali. Hkr ati je mogoč e iz r azpr a v e i z l u š č i t i t u d i n e k a j v p r a š a n j , o k a t e r i h b o v p r i h o d n j e š e t r e b a r a z m i s l i t i p r e d v s e m na r a vni sis t ems kih in s pecialnodidaktičnih pr edlogo v ozir oma r ešit e v : – s m i s e l n o b i b i l o t e s n e j e p o v e z a t i z a s n o v o i n c i l j e s p i s m e n o s t j o p o v e z a n i h de ja vnos ti v vr t cu in šoli, – v eč poz or nos ti bi bilo tr eba nameniti individualizir anemu r azvi jan ju pisme- nos ti, tj. upoš t e v an ju r azličnos t o tr ok v s k upini, – s t a r š e m , p o m e m b n i m s o u d e l e ž e n c e m t e g a p r o c e s a , b i b i l o t r e b a p o n u d i t i m o ž - nos ti dodatnega iz obr až e v an ja o pismenos ti, saj so pri r azv o ju t e s posobnos ti pomemben de ja vnik . V posebni s k upini, ki jo je v odila dr . Klar a Skubic Er menc, so udele ž enci k on- f e r e n c e o b r a v n a v a l i o p i s m e n j e v a n j e u č e n c e v , k a t e r i h m a t e r i n š č i n a n i s l o v e n š č i n a . S t r i n j a l i s o s e , d a j e t r e b a t o v p r a š a n j e o b r a v n a v a t i v š i r š e m k o n t e k s t u k a k o v o s t i i n p r a v i č n o s t i š o l s k e g a s i s t e m a t e r v k o n t e k s t u u p o š t e v a n j a n a č e l a i n t e r k u l t u r n o s t i . Soglašali so, da je tr eba za bol jše dosegan je učnih cil je v t e populaci je pr e v eriti n e k a j t e m e l j n i h p r e m i s n a š e g a s i s t e m a i z o b r a ž e v a n j a . N a j p r e j s e m o r a m o z a v e d a t i multik ultur nos ti uč eč e se populaci je in jo s pr e je ti k o t izhodišč e pri k urik ular nih p r e n o v a h , r a z v o j u d i d a k t i č n i h s t r a t e g i j , v z g o j n i h k o n c e p t o v i n u s p o s a b l j a n j u učit el je v . Multik ultur nos t ima z vidik a opismen je v an ja in pismenos ti v eč im pli- k aci j; na v ajamo jih v nadal je v an ju besedila. Spr emeniti mor amo odnos do vloge slovenščine v šoli. Slo v enščina je sicer mat erinščina v ečjega dela naših uč ence v , v endar je za v eč k o t dese tino uč ence v slovenščina drugi jezik. K er se zak onit os ti uč en ja jezik a k o t pr v ega ali k o t dr u- gega r azlik u je jo, se mor ajo v podpor o bol jšemu dosegan ju učnih cil je v us tr ezno s pr emeniti tudi k urik ular ni dok umenti in pedagoš k e pr akse. Dvojezičnost mor a pos t ati vrednota, s t em pa tudi cilj iz obr až e v an ja za v se u č e n c e , k a t e r i h m a t e r i n š č i n a n i s l o v e n š č i n a , k i s i t o ž e l i j o ; c i l j j e p o p o l n a d v o j e z i č n o s t v mat er nem jezik u in v slo v enščini. T a cil j bo lažje dosegl jiv v r azr edu, v k at er em s e s k u p a j i z o b r a ž u j e j o u č e n c i , p r i p a d n i k i r a z l i č n i h j e z i k o v n i h s k u p i n . P r i t e m 232 SODOBN A PED A GOGIKA 3/20 1 0 Andr e ja Hoč e v ar m o ra m o l o č i t i m e d d v o j e z i č n o s t j o i n p l u r i l i n g v a l n o s t j o – t e r m i n o m , s k a t e r i m označu jemo sodobni e vr ops ki cil j us posobitv e E vr ope jce v za r abo v eč jezik o v na r azličnih r a vneh ob vlado v an ja. Spodbu jati in omogočati je t or e j tr eba učenje materinščin v s e h u č e n c e v . K l j u b f o r m a l n i m m o ž n o s t i m , k i j i h d r ž a v a d a j e , j e v p r a k s i t e g a p o u k a m a l o , m a l o j e t u d i zaniman ja zan j. T eza r azpr a vl ja vk in r azpr a vl ja v ce v v t e j t emats ki s k upini je, da je eden kl jučnih r azlogo v za t akšen polo žaj majhen družbeni ugled jezik o v , k o t so albanščina, bošn jaščina, sr bščina idr . S t atus t eh jezik o v lahk o izbol jšamo t ak o, da jih enak opr a vno vkl juču jemo v pr edme tnik e (k o t dr ugi tu ji jezik n pr .) in da s podbu jamo uč en je t eh jezik o v z ut emel je v an jem k oris ti za k ognitivni in jezik o vni r azv o j t er za pr agmatično vr ednos t ob vlado v an ja. K e r v n a š i z o b r a ž e v a l n i s i s t e m v s t o p a t u d i v e d n o š t e v i l n e j š a p o p u l a c i j a priseljencev prve generacije, je tr eba okr epiti dosedan ja prizade v an ja pri ur e jan ju mo žnos ti za intenzivno učenje slovenščine kot drugega (tujega) jezika. Dosedan ja p r a k s a f i n a n c i r a n j a u č e n j a s l o v e n š č i n e z a t o c i l j n o s k u p i n o n i u s t r e z n a , s a j n e upoš t e v a s poznan j o dolgo tr ajnem uč en ju dr ugega jezik a (ki lahk o tr aja v se do sedem le t, da je dose ž ena r a v en znan ja, ki omogoča enak o vr eden dos t op do ak a- d e m s k e g a z n a n j a i n e n a k o v r e d n o p r o d u k c i j o b e s e d i l ) . T r e b a j e u r e d i t i f i n a n c i r a n j e i n r a z v i t i g o s p o d a r n e i n u č i n k o v i t e s t r a t e g i j e i n t e n z i v n e g a u č e n j a s l o v e n š č i n e . Pri oblik o v an ju na v edenih s tr at egi j je tr eba biti izjemno poz or en, da t akšni t ečaji ne pos t ane jo t očk a segr egaci je uč ence v : ne smemo se zado v ol jiti zgol j z or ganizi- r an jem int enzivnih t ečaje v za no v o pris pele uč ence, ki bi po t ek ali pred n jiho v o vkl jučitvi jo v v ečins ki pouk . Loč eno uč en je naj bo (č e s ploh!) kr atk o tr ajno, pri t em pa naj se za uč enca pripr a vi načr t n jego v ega pos t opnega vkl juč e v an ja v v ečins ki pouk . T emel jno v odilo naj bo int enzivni t ečaj ob pos t opnem vkl juč e v an ju v pouk s h k r a t n o u s t r e z n o p e d a g o š k o p o d p o r o . P r o c e s v k l j u č e v a n j a n a j b o i n d i v i d u a l i z i r a n , ne bir okr ats ki. Iz obr až e v ati je treba bodoče in sedan je učit el je vseh u č n i h p r e d m e t o v , d a b o d o znali pri pouk u sv o jega učnega pr edme t a r a vnati z uč enci z man jšimi s por azume- v alnimi zmo žnos tmi v slo v enščini (da ne bodo o tr oci z migr ants kim ozad jem in tis ti iz socialno nes podbudnih ok oli j pri slo v enščini r azvršč eni v man j zaht e vne n i v o j e ) . P r i t e m u č e n j a s l o v e n š č i n e n e s m e m o r e d u c i r a t i n a b o l j a l i m a n j n a k l j u č n o in s tr ok o vno podpr t o pouč e v an je, t em v eč zago t o viti obo je, sistematično učenje in sistematično usvajanje slo v enščine! Ko t sreds tv o učink o vit e jšega učen ja slo v enščine in krepitv e socialne k oheziv - nos ti je tr eba šolski prostor odpreti za obšols k e in popoldans k e de ja vnos ti. S t em bodo zlas ti pridobili uč enci, ki prihajajo iz dr užin z nižjim socialnim s t atusom. K dosegi t eh dv eh cil je v bi pripomogla tudi kadrovska politika, ki bi bila usmerjena k n a č r t n e m u z a p o s l o v a n j u u č i t e l j e v z r a z l i č n i m i j e z i k o v n i m i i n k u l t u r n i m i o z a d j i . P o t u j i h i z k u š n j a h p r i h o d u č i t e l j e v z r a z l i č n i m i k u l t u r n i m i o z a d j i p r i s p e v a k zman jše v an ju pr edsodk o v do man jšins kih uč ence v . N a v sezadn je je ob vpr ašan ju pismenos ti in opismen je v an ja tr eba opoz oriti na poseben polo žaj nek at erih r oms kih s k upnos ti, za k at er e je značilna govorna in ne pisna kultura! N ek at eri r oms ki uč enci se s pisnim jezik om sr ečajo šele v šoli (vr t cu) in zan je s t a obe, pisna slo v enščina in pisna r omščina, tu ja jezik a. Zat o P or očilo z mednar odne znans tv ene k onf er ence »Opismen je v an je uč enk in uč ence v … 233 m o r a p o s to p n o u v a j a n j e v p i s n i j e z i k p o s t a t i i z h o d i š č e z a p r e m i s l e k o k u r i k u l a r n i h in didaktičnih prilagoditv ah za t o populaci jo. Razpr a v a v t emats ki s k upini je jasno pok azala, da se vpr ašan je opismen je- v an ja uč ence v , k at erih mat erinščina ni slo v enščina, ne nanaša le na uč ence, ki so se neda vno priselili v dr ža v o in se zat o po tr eba po uč en ju slo v enščine pri n jih k a ž e k o t n a j n u j n e j š a . T r e n u t n o s o p r i z a d e v a n j a o b l a s t i i n š o l u s m e r j e n a p r e d v s e m nan je, t o pa ima – k o t k až e jo pris pe vki udele ž ence v r azpr a v e – lahk o negativne posledice za obč o šols k o k ultur o in za dosegan je učnih cil je v nas ploh. V s k upini, ki s t a jo moderir ala dr . Jasna Mažgon in dr . Janez V ogrinc, so o b ra v n a v a l i o p i s m e n j e v a n j e o t r o k s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . R a z p ra v a v s k u p i n i je pok azala, da bi k azalo bol je sis t ems k o ur editi s t atus sv e t o v alnih ins tituci j za o tr ok e in mlados tnik e s posebnimi po tr ebami. U r editi je tr eba f inancir an je t eh i n s t i t u c i j , s i s t e m n a p r e d o v a n j a z a p o s l e n i h v s t r o k o v n e n a z i v e i p d . P r i t e m j e t r e b a pono vno r azmisliti o t em, k ak o z Zak onom o v ar o v an ju osebnih podatk o v ur editi pr oces pr e t ok a inf or maci j med r azličnimi us t ano v ami, da bi v šoli lahk o pos pešili zač e t ek izv ajan ja pomoči o tr ok om, ki pomoč po tr ebu je jo. Razpr a v a je pok azala, da se zlas ti pri gluhih o tr ocih pogos t o po ja vl ja pr o- blematik a nepismenos ti. N ajv ečje t e ža v e imajo gluhi o tr oci, ki nimajo oblik o v ane s tr uktur e nobenega jezik a (niti znak o vnega niti slo v ens k ega). Pri iz obr až e v an ju g l u h i h o t r o k j e z a t o t r e b a p o z o r n o s t n a j p r e j u s m e r i t i v u s v a j a n j e s t r u k t u r e j e z i k a , za t o pa so po tr ebne tudi us tr ezne prilagoditv e k urik ular nih dok ument o v , zlas ti učnega načr t a za slo v enščino. Na podlagi sklepov, ki so jih zapisali moderatorji posameznih tematskih skupin, je poročilo pripravila predsednica ZDPDS dr. Andreja Hočevar.