C^O- zveza na Informativno glasilo itr.evfi 1 le-tnik 1 ji^sfin 2UU2 Nummer ?■ ¿i"f"giing 1 hč^Fit-.eri Informationsbiadet r - ! SilOVKlNSKA /VRZAt iHbš 261 23 Landskrtiiia = Tclefon^CH^? 185. F£ix=t>4h" ^ 77 135. PG'7r 18 77 - 9 NOVA KNJIGA! NOVA KNJIGA! NOVA KNJIGAI Pred menoj leži knjiga - i^šla je na 256 straneh letos spomladi izpod peresa Avguštine Budja na pobudo rektorja Slovenske katoJiške misije na švedskem Zvoneta Podvinskega katere naslov se glasi; ¡^Švedska slovnica za Slovence« Priročnik za kontrastivni študij Švedskega jezika po siovensko, za katero nnenim, da bi morala najtj pot v sleherni slovenski dom na Švedskem. Takoj pri zaöetkü raj povem, da priročnik ni namenjen popolnim začetnikom marveč vsem vam, ki švedščino {in materinščino) že bolj ali manj obvladate. Ob prebiranju oz, študiju knjige se boste zavedeli praznin katere vas ovirajo, jih zapolnili z novimi spoznanji in se nato bolje in pravilneje izražali. Knjigo, katere cena je skromnih 20Ü SEK, (poštnina ni vračunana) lahko naročite na naslovu: Slovenska katoliška misija, Parkgatan 14- - 411 3S Göteborg, tek 031 - 71 1 54 21, dobite pa jo tudi pri slovenskem dušnem pastirju Zvonetu Podvinskemu, ko äe ta mašuje v vaši bližini. Pozivamo pa tudi vsa slovenska društva da pomagajo pri prodaji in denimo, kupijo nekaj primerkov ter jih kasneje prodajo svojim članom, JoF v TEJ ŠTEVILKI BOSTE PREBRALI Sir, 3 Radina slran - Pismo iz Slovenije Str, 4-5 Slovensko srefianjo Str, 6 Ciril M. Stopar; KD Slovenija Olofström Str, 7 Marija Turnšek, SKD Frar^ce Freieren Str, & Suzana Macuh, Moje leto v Sloveniji Str, 9 Ciril M. Stopar, Novice iz SZ Str, 10 Klavdija Rener, Dnevnik Str, 11 Marija Kolar - Ivanka Franseus, Vesti iz društev Str. 12 Naslovi druitav In ustanov Str. 13 - 16 Socialna konvencija Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Jožef Ficko Rantzawg, 9 - b 212 21 Malma, tel. 040 - 18 75 64 Tehnični urednik: Pavel Udir, tel. 08 - ai 57 59 Lastnik glasila: Slovenska zveza, Box 237, 261 23 Landskrona Tel, 0457 - 77 185, Fax 0457 - 77 184, PG 72 18 77 - 9 Radi na siraii PTSMO TZ ST.OVENTJE Na poliričneni področju je trenutno zatišje, kuj ti vsi pn klanci pa tudi predf^edniki stranic so na dopustu in se vrnejo Sele ob koncu avgjsta. To pa ne pomeni, da se v politUd ne dogaja prav iiiCt v prvi polovici novctiibrii txido iianifcč Slovcnoi volili novega predsednika države, ter obitrifike in driavne svetnike.Kampanja se iz /goraj navedenih vzrokop Se ri začela, znanih pa je že nekaj predKsdniSkih kandidatov - med njimi sedanji prydst;diiik vlade Janez Drnovšek, pi edsednik SNS^ 7iiiago Jeliniii - z vzdevkom »Pleineniti^ (ii svojo gorijo proti tiijeem in mianjSinara si ga prav gotovo ne zasluži), France Arhar, bivši guverner Banki:; Slovenije in Barbara Brczigar, doslej edina ženska, kije napovedala kandidaturo. Javnoninenjsike ra^ii ¡skavti !>u pripisu vale rmjvci Tiioiiiosli ¿a zinago Janczii Drnovškvi iJi Francetu Arharju^ vendii]- je f;lednjeiiiLi ¡ired kratkim »spodrsniIArhar je namreC med drugjm tudi predsednik npra\Tiega odbora največje zdravstvene zavarovalnice »Vzajemna«, v katero večina Slyv<;n;;ev vplaCuje duOalno zdravsLvenv ^avai^vtuiji;. Premi|c. so se pred kratkim krepko poviSiiie hkrati pa je pricurljio na dan, da ^o gospodje 17 TFO sami sebi poSteno povišali Ludi plaee -Ariiaijeva po novem znaša kar 3 milijone Lolarjev - uea 135000 SEK — iia mcscic kajpada, nc na leto! Medijskemu križnemu ognju ae je tako ne sprem o izmikal^ daje govorice o svoji visoki nagradi prej potrdil kot zanikal in s tem iz\TSil »politični samomor«. Sloveniio zadnfi čas pretresajo tudi ueuelmi Licideuti ua slo\'enskt) - morski meji, Slovenske ribiie, ki fiboiijo v PirauskeDi zaii^ii, presan^ajo lir>'ttški mejaši češ, da lovijo v njihovem morju, "IVditve sLovensJiih politikov, da so Hrvatje v imoti prav nie re pomagajo. Ce ne bodo v Tia j krajšem fasu pripravljetii sesti za posaJalsko r^iizo in na dostojen načiiii rešiti vseh odprtih >'pria^anj bo nemm res edim izhod raedi3ariodiia arbitraža (razsodba), kateiT? rezultata danes ni mogoče predvideti. Pogajanja z EU so trenumo v zastoju - tudi oi^tali del Evrope je na dopustu. Sicer pa je Slovenija zakljuCila večino poglavij - preoslala so le najtežja; u kmetij s I v plaCilnili k\otali in regijah. Kegije verjrtno no bodo povzročale težav, bolj zapleteno bo kmetijstvo in kvote. Kmetij že sedaj pretresajo \Temenske ujme, susa in pojav bolezni norih krav, K leni ti prispevajo tudi neelastičnost in nepripravljenost na spremembe ter pregovorni kmeiki tradicionalizem, ieS, kakor so delali oie, ded in praded, bom dela! Eudi ja?.. Nekaj pa se kljub vsemu premika: ponekod so namreč pričeli ustanavljati stiojne skupnosii 7. namenom, da bi nakupili kmečke stroje koi skupno la^t, katere nato posamezni kmetje po določenem umiku najemajo Podobnih inieialiv bu bržkone v bodoče več mdi na dnigih področjihj saj jih k temu prisilila nujan F'retekle poniladi je potekala iivabna debata o plačilnih kvotah, oz. ali bo Slovenija v EUplaeevala več- ali manj kot bo dobila, Polfti Sini se v oiiviru i>lavftrisl;c* 5 vedska ga po dolgem i asu sreiala s prijareJji in znanci iz iasa mojega bivanja na ¿vedskem. Zbnali smo s^ pri Lojzem nad Portciroiem. zdelo semi je kot da bi sretalfi sortidmke, kar je nttkaj dni kaineje zgi>diLo prav zareš. Ni3"dopiiSt v Klovenijci je namrei prispel sin z družino. Skoraj hkrati z iijiiii je priSIo rudi pet i^nahihih sorodnikov, vsi ¿vedi. V Siovenij so bili prviC in prijetro pre&eneOem nad ljudmi, pokrajino in blagostanjem katierega so videli - pogovai^ali 50 &e celo, da hi kje ob slovenskem mfiijii inipili stanovanje, saj je mogoCe v nekaj urah priii celo v Alpe. JSa korcLi pa ^e odgovor na vaSe tiho vpraianjeL ne. nisem se ie pokesala, da sein Eapihstila ŠveiiKkl s pomoči o Vas, dr^gi ^n^nc:!. Pridite v čim v&čjem števiiu^ skupeij bomo veselili do -jutrsniih uj-.' tlcibro rd/T>t>loienje bo skrbel ansambel iz Siovcnijc po iniciiu »HLAPCI«. Sestavlja ga pet mladih funtov, ki se želijo na Srečanju predstavili 7. muziko, pesmijo, pa tudi kakšna šala bo vmes. Folklorna skupina nam bo prikazala slovenske plese in običaje iz bližnje in dainje prcieklosii, meSni pevski zbor »JURIJ VODOVNIK: internem, si oglejte naSo domačo stran: hitp ://he m.paihsagt; n .üe/atlt;66/S ly Wcb/l"dex Jiuu fH S^lolfQGR ju HlliA^USfi USPEŠEN AVTilJSTOVSKI PIKNIK KoiirtMti avpiijsta smo urgtujLiiitJi zadnji d ni st veni piknik v Burnaktillsi Vftftdiartiem. v W litin t limmEilL' v puiknijilii Sktuie- Pfostonia hiSa 7 ve lik im vrtum, It IdlyiHttei- od T^-rt-ijiMi a ceio vnlu rckiictiC^skili stez jp km naiaii 73. takšnu priredili;v, . Naii tlani ao iia^ lLl4i totiat prijcinirt presenerili, kljub uJdulJiiiiuiti sejUi jf zbtfllrt lejw ^tcvjto. Pu Ifjaiiu Sdio se rnzdsliM v skupine; nekateri st> ac sijrehsyati, dnigi bnlinali, speL tnctii ho ai priiJ^ivcdovoli prigcidf S pravkar minulih p^iliiJtr'- Protj veie™ naš ji Icratka ploha prcgntiiii v liiSo, tjer suio poswIM v trop iri ob aprcmljuvi hufinoaikfi prrptvali. V gosteh amu imvli ksw dva mojstTii h.irmonike; Viklor ScmprijTUJŽiuk: je bil pcipchrtrt (^Tjwlflicn - pcamjcii lit Salam fcar ni hrtieln hm konta - i vssdk-ni ¡[I imehoni jc pokaral da .ic vcaci slt-vilnc Uružbe. PrunoT-^ki hArmrtnikar Libcru Mtirkeiie je prišel na vr.Rhi iele ko se je Viklor ipummil, da TnOTi in ukn:pitl Ohiskal Tiaa Linli letjii Feidiiuritl K ne?, vei kot dtatikijir ektnioLii v nasrrrt rtrnfttvu. Vcaci je bi] aujiituja. pi epeval }e z nami, Eer 7. dcnjimiiu Jarilum postal tudi ^pntiTnr stoverskc^s tlrusLva, Posebna zahvdid gre ipwli^: Jomci pijpfavljino hmnn sopnncsk nu piknik ¡11 jo poklonile ttniirvii. Tu iriidecje nam ho Lisialo v eloboktni spominu, Sty je biio pravCi .ifeCaije .starci^ih in mluji il) Slovencev, prisehno pa ker Ri ie ±cnski dtl JmiLe iiale! novt^ igro 73. rabavo in ac jim ni mudilo domov. Ciril M. Stopar V TUJINI JESEN Dafeč, zelo ilaliift......Tujina. Pnzirm sneina bela. pusla in bne7 sonca, kskivf Rpcs brez ljubezni, kekor teto bmz Vrvi, 3 žTviienre drvi, leld hrepeni. i Itliom SQ pozdcvi zelsnl. Ib Šepet c: psnmii. a že m|™ iirtide, nisein nadil^al scte, onTnansa&njBne, ko ie odicie. .ovflnfi PnostiKt, ra:iDEl snnCnih dni, pteiirtfio. prohilro mlnfl. Q«sadfr pnlne Dniarritj.,... pozabi na svala spnmre, g miiinjc ki želja, dnn-iaie ^i, ljudir duniOVine. pmklato daleč,...L^i^, sa orosile uhngn oil. src« pozabiti numoris. doma prifi'>ifltth, Jnladih Dirnikihdni. Sa^je, le sanje o Eemiji ilOiifiail. Daleč,, pfl fifl takft dalaft. ielo bliiuaili domovina. Firca mi na bade atrii, ljubezni ne z d0n3r|flfn vieii čeprs^f tu nif bodo kosli ostob rfljni gmda v u cstane. Prnjaveta, padftleki lis^ drevesih gjíasnoiLinil|a v ^rltu, sena Ji žc jilavruispiavijenn na Aaniku, na laijianah ni ft^ več rdoiih. Slara man Krompi na njivi je Í9 (Vihrala, 7 risdfciiin sta tažko g^ domof itjctj^. radodarni' rcOf, einom In tviwan aLi ga zdajs^. t} jBsei, rSugi BOfl, stü ras se iVk^raLi. Vit siirante in Kaéte bo i» polne. na dv«^ ae is prdiiC±om kutia. za Boeti bodo*» lepi okragli. ajdi OVCE m noTiijo odreči Jesen pfržBZfJavnflj prfiRloplla mfl|a. tz mesta »ludi po azimnica le pHSs, sajdclga Jina nam ^ vsem v misfr. Mjzáj v mesto s polnimi vrsiami hita. VflQítIu iwfi žjvahntjje switaio, miavtjetc^Dfija velike hrant, ješck jezno riti ini;i visn T,rLiSke že potiHTiC, V aadovniaku pe vse ic itsto in ofefai». Goflte/jov Uk odmeva pn gadovih, lagi poja, drewsw jjaüajo ttebeia. po totUii v doiino EO zdníBla. píjiimi t» íopio na dOiTií^iti. Tuilip«i!lSflífi«llflti9ii, De pušosju a (optejše krs^. Otrflct IgrTJinfiB apuSúajo ae xainje zoi^c. poiiíTii V sncgu ftfi ne tioda fimfili. Vse prehltm mh* tas lasen 1, vwí ijtsítrtncunrzla zinm priclfl. Rorce ^sna na nebu ^^ikte. dnevi«, nlfe In poís snap dIkí, Cirit M Stop H i ni it prnz.idevnl prarfíftílnik Si o va na ke zvEfie In KD Slovenija t Olnfsrromu, rpaníefi le m pfOSttm čflstt ukvarja tudi s pisan|(5m stitiov. Poema »V tujini« lastala davnega iala 1977. Iz nje take re^ui ctlh-3 domOtOije, fipnmsnl na dom se š« kar pa ni mogoče v uiiáihi meri trditi pAsem »Jtiin« iz 1973, kjer ss it iuti nekakSna □ddallAiiost. vendsr nI tciko ugotoviti iije ud nje^fi^e mifiil, n|egove korenine, PRAZNOV ANJE POMLADI IN HOKEJSKO SVETOVNO PRVENSTVO LeioSnje pmzjiuvaiijc prilioda pouiladi jc sovpadalo s svetovnim pr\er>sTvom v hokeju na ledu na ^ vedskem, katerega seje udeleiib mdi slovenska hokej slui reprezentanca. Hokejska zvfzy Slovenije (HZS) nas jc prosila ¿a pomoC pri orgajiizaciji prcnoiiJi ^ji fiinkcionaije, navij ni C in novinarje, pomagali pa iimo jim tudi pri iskanju ríprezentati\'ne4ía lokala, kjer so M Imeli luji güsljc priložnosti sc/nsinili nc Ic i> Sloveinjo, nmr\'Ci tiidi s slovensko kiilinariko in vini. Lokal smo ? dovoljenjem KZS iikorisrili tudi mi zn kulturno-druíabní veCer, Le - ta se je pjiičal pozna popoldna z igro Duáana Kovačiča in mladinske draiDSke skupine Iz Maribora. Nsš noski pevski zbor je ob spremljavi harmonike zapel nekaj narodnih, glaabana umetnica in pevka Damjana Golavšak pa je z glasbeno igro >>Muzikal£ak« razvedrila na£e najmlajše. Na svoj rsčvn so kasneje prišli tudi odrasli na zabavnem veieru, kjer sta za dobro voljo «krbela Vladirair Tumeek, kateri j« uapasno nastopal na raznih festivalih in Karal Hovak, bivii vodja nekdaj priljubljene pop skupina »ÍjU - GU«. Tc^a dne smo imeli v gosieh tiirii pravega, pravcatega slovenskega kuhai^a. kaLcrí sittr skrbi za lačne slovenske hokejiste. Pripravil je okusno üuniaOo pcit;üko s pmženim krompirjtmH Žctic níiScíia društva ao poskrbele 7jj sladkarije i? vseh koncev Slovenije, mi pa smo presenetili funkcionaije IIZS s pristno švedsko sendvicno torio (siiiürí^srorta) z morskimi sadeži. Tc^a dne jc bilo res stovcsjio, saj ^ bili pri naš novinarji, «inemalno ekipa RTV Slo\'cnijn, delegacija Gospodíirüke zbornice Slovenije (GZS) in slovenski Študentje u visoke trgovske Sole v Jonkopin^u. Posebej smo bili veseli StevIljiUi gostov t; dm^tvii »Noi dom» pA tudi ilajiov avstrijskega k hibo (7 itfttebnrga. SKD »France PreSerenu ^ od srea /ahvaijuje v.sein, ki so nam omogoCili boksat sreeolov; iíluvi:iiskH podjetja na S vedskem j Tiiristiina zveza Slovenije ter naSi i ta ni - iiiiicirniki« ki so darovali svoja dela. Ob koncu ae nekaj besed o obisku GZS a dnlagacijo predstavnikov raznih podjetij; alovanaki študantje so na JónkópinSki univerzi pripravili Slovanaki dan. Duhovito so opisali Slovenijo s poslovne plati pred vstopom v EU, Podjetniki so po najboljših močeh poskušali kaj predatir Marta Koa^ podpredsednica GZS pa je pradstavila Slovenijo kot celoto> Še te^a veCcra je pred tokjuo med Slovenijo in Švedsko v i porini dxoraní Scandinavium Jane?. FoioCnik (predsednik pogajalske skupine za sistop v EU) predal posebno priznanje legendi atpskei^a smučanja In^emaiju Steninarku. Prisotna jc bila mdl nafia nova veleposlanica, ga. Darja Havdn? - Kuret- Vaega taga aavada na bi bilo mogo£e izpeljati brez izdatne podpore ¿lanov nažega druStva^ pa tudi ostalih, ki ao se za pomoč kar »ami ponudili. Vsem prisrčna hvala! Predsednica SKD Franee Preieren Güleborii, Marija Turnkrk Moje leto v Sloveniji Pred letom, pt> konOLini osnovni šoli sem se odločila za Študij slovenskega jezika. S pomočjo staršev, Slovenske zveze na Švedskem, Cirila StopEirja, Rado Pišior, Slovenskega veleposlaništva na Švedskem, Bojane Cipot ter Branka Tenka, mi je uspelo, priti do študija v Sluvk;iiiji. M julija, 2001 acm iikiip^j z dmžiiio dopustov Lita v domovini. Po dopuslu sem ostala pri teti in stricu v Dmzi vasi (Draža vas) na Štajei-skeui, starša iii sestra so se vrnili nazaj na Švedsko. Pn teti Stanki in stricu Tonetu ini Je bilo lepo. 7 hfatmnceina ,loiijcjTi in Jurikoni sicm vtjfilffai pc?mapala pri vsakdanjih opravilih. Zame je bilo vse novo, kajti življenja na kmetiji ni.sein bila vajena. Delu sem se dokaj na^lo pn vadila, skratka bilo mi je zeJo lepo. Trgatev denimo, je bila zame pravo doiivelje. Oktobra sem je pričela šola. lečaj slovenskega jezika jc potekal na Kilozofeki fakulteti v Ljubljani, Imenoval seje "Slovenščina za zdomce". Ker smo se doma pogovarjali slovensko sem obvladala pogovorni slovenski jezik, vendar sem sc na tciaju uauiila marsikaf novega-V šoli sem se seznanila z lunogo ljudmi iz razlienlh c^TopskUi držav. Prvi Šolski dan je potekal v znamenju preizkusa znanja slovenskega jezika. Naslednjega dne so rtfzglitsili rpzLillaLe in nas razdelili v tri skupine: A, B in C, Skupina »A« za začetnike za nadalje valj rti tečaj in sknpina iti izpupolntvtinjc sluvtTisketiji jezika. Sama stm a at osmimi »sotrudniJci pristala v skupini Tri sošolke so hiJe 1?. Rusijt, dva 1?. Portugalske, eden ¡7 Anglije, enji iz ČeSke, ena iz Makedonije ler jaz iz ¿vedske. Naša mentorica, Nataša Domadenik je bila zelo prijazna in nas je naučila veliko novega. Od mene so bili vsi precej starejši, vendar smo se dobro Poleg slovenščine sem se tiidi naučila veliko o dru^jili kulturah in podobno. Vsak i/mcd nas je dobil nalogo, da predstavi svojo driavo, ter njene rantmivosti in posebnosti. Tudi na izlete smo hodili. Prvi jc bil na Primorsikv, v Koper in v Piran, drugi v Postojnsko jamo in okolico. Lelo jc hitrt.1 minik>, ¿al nvikoliko prehitro^ Tetaj sem uspežno koniala ter dobila spriievalc> in potrdilo. da obvladam s]ovenski jezik. Mcscen rnaja sCm prišla tudi na kralt;k obiik na Šv<.;dsko. iHkr^t smo se srečali v Vadsteni. Meseca julija so pri Sli stari i in sestra Simona na dopust v Slovenijo, Skupaj smo preživeli moj zadnji mesec v Sloveniji. Nato .smo odpotovali na^aj na Švediiko. Slovo od prijateljev, .tnancev sorodnikov je bilu Icžku, ¡»piijaleLjili smo se in sprejeli so me ""kol eno izmed svojih"'. Med letom sem tudi ja^ V7.tjubila iivljenje v Sloveniji. Moram povedati, da sem v krn kriitktm Casti ugotovila kako ra^ično živijo Slovenci in Švedi. Č33 mine\"a, pot meje prij>elja3a nazaj na Švedsko. 'Odločila sem se, da dokončam šUidiJ in pridem do poklica. Dve leti lwm študirala turizem v HulLsfriedu. v pokrajini Smalaiid. Upam, da bom uresničila cilje, katere sem si zastavila. Pono^Tio bom srečala nove prijatelje, se prilagajala novi oko lit i in apoanaviii^ novo kullLiru. Imam željo in cilj, da po konCanem Študiju najdem sluibo, kjer bom imela m07nost povezovati Švedsko Ifi Slovenijo. Pred odhodom v Slovenijo mi je bila poveijena nalogo koordinocjje iriiiiciine pri Slovenski zvezi, katere zčiiadi odsoLnosli nisem mogla opravljati. S podvojeno močjo se bom ponovno lotila dela. Prva priložnost za srečanje mladine bo na letošnjem Slovciiskcm srečanju oktobra pri nas v Kopingu. Dobrodošli, zagotovo nam bo lepo!! Lep pozdrav Su^naMaeiEh. Kijping Sil 7a na mncu h @ ya h oo - co m NOVIČK IZ SLOVENSKE ZVEZE NA SVEDSKEM Pregled poslovanja. Državni zavod 7H integraciji! »Integrationsverketi^, je jiinija pri Slovenski zve?,i iT^rfiil kontrolo poslovanja in prcglod poslovnili knjig. 7, ?'asToptiikfini zavoda smo se sreCtili v MčtliJio-jLi. Posebej gfi je zanimalo itevilo članov, saj je tega odvisna višina di^iivne dofiicije, katero prejema SZ. Glede na lo, da Zavod doslej ni vr^il podobnih kontrol, smo bili nekoliko radovedni in uslužbenca povpi ^iSali /a razlog. Povedal je, da bo dobili prijavo neke privatne osel>e 17 Gfitehorga. katera je posumilit v pritvihioiii poslovanja ter dejal, da bodo v bodoče vrSili podobne preglede no le pii SZ, ninrved pri vseli zvezah, katerim Zavod izplati.ije denarna sredstva. Kakor vam je morda že znano, niha ¿levilo Članov pri SZ nied 1000 - 1100. Tisti trenutek ko nas bo manj kol lOOU bo prcsatinil m d i sedanji, leta v leto manjši znesek, ki ga SZ piejeina. Ciril M. Stopar Predsednik SZ Ciril M. Stnpiir na delovnem obisku v Sloveniji Tudi letos 08. 07. seje Ciril M, Sropar udeležil Vseslovenskega srečanja v Ljubljani, Poleg lega, daje imel v pailamentn RS krajii govor (o slednjeiri bomo napisali kaj več naslednjič) ac je pogovarjal s Številnimi vladnimi funkcionarji Med drugiiii seje na Uradu RS ju stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu, srečal z ctr. Zvonetom Žigonotn, nadalje s p^edsed^i^;o Slovenske izseljenske matice (SIM) Milico Treh Se - ¿toña in predstav ni eo Znanstveno -raziskovalnega centra pri SAZU* dr. Marino Liikšič - Hacin. Slednja ga je obvestila, da so dobili sredstva la raziskovanje zgodm ii^e slovenskih drui^tev v nekaterih državah /aliodne tvrope, med temi tudi na Švedskem. Dogovorila sla se, da bo SZ omogočila dostop do arhivov posameznih društev in posredovala stike s predsedniki oz. predstavniki le - teh. Upali je, da sc bodo lotih dela nemudoma, kajti časa ni veliko: večina ljudi, kaleri so ustanavljal i dmitva je zapustila Slovenijo v šesLdcseiili lotih preteklega stoletja in so torej v najboljšem primeru upokojenci, mnogi tudi dokaj rahlega zdravja. JoF IlitlntsC^d: Srečanje starcji^ih Slovencev in balinarski turnir V začetku junija je v Ilahnsladu pod pokroviteljstvom Slovenske zveze na Švedskem in Urada Republike Slovenije ?;a Slovence v zamejstvu in po svetu potekala prireditev Srečanje starejših Slovencev,. Srečanje je bilo osrednji dogodek, katerega so se udeleiili Člani iz ¿tirih slovenskih druSiev: Slovenije iz Olofstrftma, Planike iz Mal moja. Lipe iz Laiidükionc in Ivana Cankarja iz Halm&tada, Resnici na ljubo naj povem, da je bilo med vetemii tudi precej mlajših v niljboljSih letih. Vas zanima, kako ae je odvijal bahnaiski turnir? Po dolgem in težkem boju so zmagali domačini Lz Hahnstada^ clrugA je bila prva ekipa iz Olofstroma, tretji balitiai jiiz Mahno-ja in četrti, dmga ekipa iz Oloislrüma. Cankaijeveein gie zahvala 7ft dobro organizacijo za okusne jedi £ ¿ara in izjemno okusen golaž, Viktorju Sempriniožniku - Vikiau in njegovim muzikantom pa 7a vesele poskočnice. Sicer pa pozivamo vsa društva, dn pos ku Saj o kolikor mogoče pritegniti sLartySc In posebej osamljene rojake. Ciril M. Stopar OB KO>CU: PoskuSajle se v Čim večjem StcvHu ndeleiiti letošnje osrednje m;inife!tiacije Slovenstva na Švcrtskcm, Slovenskega srečanja v Küpiügu, oktobra 2(102. * SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti op,ur. KLAVIIJJIIV l>\FVNTK - nadaljevanje Kcnor iz Rron-rtl 1 ^ - 1 prn« T;"ripiidr:ica drug s, na Ívtüakíim v^itiD Icz dvjptven^ tsjnTi*-^, ^rsniifnii sartolžeris za ku_t\irni; sejaviJUjL prL KD »Sluvtiiiljtiv: v ulof□ zroJtiu. cc- :ii? lantlreftFi Sf^pr.i^rT.lriVfl udeležila eDo^edenak^gs niedi:akep= v L, J j ¿ni.. i^rcd vairJ. H.r iisáal ii^va-.-js - p-vi d«! njenih vtisov je bii objtívljtíu v jjlvÍ ÍLutil".-;.! iz.f ürr.iaci j ij^eas riTaS"!'.^ í=í1 nvñriñlí fi ^vseč nš .^vsd^VsTi. __ Četrtek, 6- september Polili vtisov prejšnjegii dne se peljemo proti morju. Prva postaja je medni šivu Oasopisa >iPrimorski dnevnik«, nato pa prijazen sprejem iia RTV Koper od koder pmekajo oddaje v ülüvenskeiri in llalijanskcm Jeziku. Stolno cerkev nam je rii7ka7al koprski Skof msgr. Melod PLrih. kateri je povedal tudi marsikaj zíinimívega iz zgodovine Koprska ^kufiic. Na kosilo 5jno bili povabljeni na ki Jo počasi plula ob slovenski obali. Obala res ni posebno dolga, vtindar lepa in in d ovita 7a ogled. Po ireh urah vožnje smo se lis La vil i v Pirauuj kjer smo si ogledali župninjsko cerkev sv, Jurija, pos lav Ij eno na vrhu giiča nad Piranom, Od tam je čudovit razgled na mcslu in Piranski zaliv, O preteklosti cerkve je govoril župnik in jigodovinai, Zorko Hñjc. V Minoritskem samostanu pa nam je paier Mirko UgršiC povcdai mnogo zanimivosti iz zgodovine Fračiskanskega reda. PüUii dobre volje smo zakljiiiili dan na Trgu 1. maja pri »Barbi«, z refoškom in ribjimi speci al i tetam i. Bito nam je lepo, prelepo! Petek, 7- septembvr Ponovno v iJredniflt\'u Primorskega dnevnika^ kjer sreíamo generalnu koti^Liiko i»o. Jadranko Sturm K.ocJan. Skupaj se odpeljumü v Trst, kjer obiščemo prostore itiilijanske televizije RA[. O Udu je govoril direktor slovenskega programa Mirko Opelt, kateri nam je kasneje tudi prijavno razkazal mesto Trst, kjer se danes živi veliko Slo vene Seznanili smo se tudi í; slüveniíkimi xatriyjskinú mediji: Doiu, Mamjur, Novi glas in Mladika. Tega dne smo obiskali tudi zamejsko občino Repentabor, kjer nas ju priCakal župan, Alessio Križman. Opisal in raíka^ísl n^irn Je krajevne značilnosti in 7n3menitosti. Ob koncu smo si Oí; led ali še znamenito Kratko hi So. Po kosilu smo se odpravili na sprehod na vrli linba do cerkve, odkoder je bil t udov i I razgled na Rcpentabor in okolico. Po kosilu smo se Se tega dne, prijetno ittrujcni, odpravili niizaj vTJubljano. Siibota^ K. september Po dobro prespani noči nas je taka I Se sprejem za udeležence seminarja in novinarje .Slovenije in zamejstva. Z govorom ga je zakljuCila državna sekretarka ga. Magdalena Tov um i k. na.s paje čakal h še naloga - ovrednotiti celoten í;eminar. Za kunec S enim ar je za rami. Kaj nam je prinesel, kaj nam je dal? Srečali in seznanili smo se z mnogimi ljudmi, se dokaj ^bliiali z gospo latjano Lesjak in di-. Zvonetom Žigonora, ki sla seminar vodila in zares odli£no organizirala. Spremljala sta nas, nam po pvUebi svetovala, skratka, imeli smo nekakšen obCuiek varnosti. Tudi udeleženci seniinaija smo se (čeprav prispeli iz vseh koncev sveta) med seboj j^ujeli«, izmenjali izkušnje pri delu ü slovenskimi dmfitvi na tujem, se upam, kaj novega naučili in predvsem nekoliko seznanili z delom in navadami državnih institucij. (iJsebno sem se počutila zelo dobro v meni je zrasel ubeutck, ki gn doslej nisem poznala — občutek narodnostne pripadnosLi. Zelmi dii bi enako čutiti vsi tisti tisoči mladih, na tujem rujenih Slovenec v, ki nimajo pravega »dornas oziroma ne vedo kam spadajo, kje so Honia. Klavdija Rener Iz dmätva "Slüvenski dum" GuLi:borg sc j i piijazno oglasi fa Marija Kolar, Videti je, dd pridno delajo, sicer pa prehente njeno pismo; NOViCE IZ GÜTEBÜRG A Dopusti so ianami iii upaiii, da ste sc vsi vi nil i srečni in Tudi tisti, ki ste se odločili da ostanete kar tiikaj, ste bhko uiivali ob nenavadno lepem polelju. Ce je Sly vse po sreči, src si nabrali novih muiii, da kö buslu laie prc-bi jali Ccz dolgo jesen in ?;imo. Miioßo sieer aktivnih Članov se, ko se upokojijo, od dru§t\'a nekako oUluji, ncfcdko po7iibijo mdi na svoje prijatelje in se i:elu lezko vraCajd. Upravni odbor „Slovenskega doma'" je zato udlüiii, da jih bomo povabili na večerjo in na razgovor. Pisma smo poslali 45-Lini starejšim, od/val o se jih je 16. V petek, 3. maja se je igudilu; v kuliiiiji lokala Asriidsalen smo romantično s cvetjem in svceami pogrnili mize ter pripravili okusno veieijo, celo aperitiv ni manjkal. Predsednik Jože Je vsem zaželel dobrodošlico. Pojedli smu okrug nüz in raz\ il se je sproščen pogovor, bilo je mnogo sjnelliL, sal, pa tvidi pesmi. Med nami je bila tega večera tudi 92-letna mama Marija Roäkafj najstarejša članica nagega druSr\'a. Najbolj je bila vesela gobove juhe. OgUsila sc harmonika in nekaj parov so zasrbele pete, da ko sc zavricli.Vsi so bili videti veseli in zadovoljni. Ob slovesu smo si obljubili, da se bomo še sreiali. Za konec fle naii jesenski načrti: snidenja vsako drugo sredo ;£a pripravo božičiicga bazarja, smo pričeli lE. septembra, 19. üUobra sc bomo udeležili Slovenskega sreianja v Köpingu, veselo pa ho prav gotovo 9. novembra v Astrids al en na Martino vanju.__ SKD ^ PLANIKA", ]v]ALMQ »O ne, ne sedimo križem mi je zatrdila Ivanka Fi aiiseu^, ki ie tretje leto predseduje pclClanskcmu odboru in Ifo-glavi mnoiici članov. Srečal sem jo na enem izmed scsiankov T JO-pravkar so razpravljali o jesenskih in zimskih aktiv no stih, ¿govora pa je bilo mdi o lokalu, za katerega so podaljšali najemniško pogodbo do konca prihodnjega leta. >»Nekoliko predrag je za planili in plitki íepí< se pritožuje in v isti sapi dodaja, da bodo prenesli tudi to. Ü klubskih dejavnostih pa pripoveduje: »Tudi letošnjega junija smo priprav iii sedaj že tradicionalni In kot zmeraj dobro obiskan piknik, na katerem se resnično zbere staro in mlado. Za jesen pa pripravljam y; 27. september, skupna večeija, 19. oktobra se bwmo odpravili na Slo\cnsko srečajije v Krtping, S. november, večerja in Martinovanje, 29, november, ponovno večerja in 14. decembra za naSc najmlajše Lucija, Miklavž, in Božiček ali Dedek Mraz. Poleg tega bo od 3. oktobra naprej ob Četrtkih ie tečaj angleškega jezika, ob torkih pa, začenši z 20. avgustom, tudi pevske vaje moškega pevskega 7bora Planika. Nadalje imamo organizirano prodajo srečk Bingo-lotto, s čin:er smo lansko leto zaslužili 1900 kron. Vse lo laliko izpeljemo zahvaljujoč pridnosti članov, ki so pripravljeni vedno pomagati. Večerje so plod dela na^ i h kuharic, katerim se nt ži^lim ¿ahvahti le jaz sama, marvei tudi vsi goslje, ki pospravijo njihove dobrote do zadnje drobtinice.Naj dodam še to, da smo imeli do pretekle jeseni kot edino slovensko društvu tudi nogoineuio ekipo, katera paje, žal, prenehala delovali«__Ji^F Opomba uredništva: Več okno v Planike s katerimi sem se pogovarjal mi je zati^evalo, daje predsednica nekoliko preskromna; velik del zaslug za dobro delovanje pripada po njihovih besedah tudi njej. n Za ¿cnskc določa zakon postopno uveljavitev zgoraj navecteiiih pogojev. Tako bnrfn ien?;ke v prehodnem obdobju do leta 2008 oziroma 2014 uveljavljale pravico do starostne pokojnine ptxi ugüdnüjSimi pogoj L V IcUi 2ÜÜ2 pridobi ženska pravieo do starostne pokojnine, ko dopolni staroiit íí4 let in let in 3 mesece pokojninske dobe ali ko dopolni starost 59 leL in 20 let pokojninske dobe ali ko dopolni staro^^l 61 let in 15 lel zavarovalne dobe. Tako Jiavarovancerr kot zavarovankam pa se zgoraj navedena starostna meja ob izpolnitvi dolo Cen ih ^^akoiiskili pogojev Jahko zniža (zaradi bcnificirano delovne dobe, zaradi skrbi in vzgoje otroka, ienskam zaradi zaposlitve pred dopolnjenim I fi letom starosti). Navedena konvencija za pri dobi Te v prrivic n. slovenfikega pokojninskega in invalidskega zavarovanja predvideva seštevanje zavarovalnih dob, dopolnjenih po slovenski in Švedski zakjüiiodaji, tci tako oniogoea upravičencem, ki le na podlagi zavarovalne dobe dopolnjene po slovenski zakonodaji ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine (samostojna pokojnina), da s seSlevanjern zavaruvaliiüi dob dopoljijciiiJi po slo venski In Švedski zakonodaji izpolnijo predpisane pogoje, V teni primeru se opravičencu odmeri sorazmerni del iilovenske pokojnine. V Sporazumu o izvajanjn konvencije je podrobneje opredeljen postopek za uveljavljanje posameznih pravic, določeni pa so tudi organi za z\'ezo v obeh državah pogodbenicah. Orgtin za zvezo za podfoijc pokojninskega in invalidskega zavarcnanja je v Rep\ibiiki Sloveniji Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani, Kolodvorska ulica 15, kije tudi pristojni nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predlagatelj viofi zahtevek za pokojnino pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi pogodbenici v kaieri je zaposlen ali pokojninsko zavarovan na kakšni drugi podlagi v času vložitve zahtevka. Če predlagatelj v čiisu vložitve i;ahtevka ni več zaposlen ali pokojninsko zavarovan, vloži zahtevek pri pristojnem nosilcu pokojninskega in invaliüíikcga zavarovanja v državi, v kateri prebiva v času vložitve zahtevka. Predlagatelj, kije v času vložitve zahtervka zaposlen na Švedskem oziroma tam prebiva, torej vlo?n zahtevek za priznanje slovenske pokojnine pri pristojnem nosilcu pokojninskega zavarovanja na Švedakcm< Zahtevku je trk;ba priložiti dokaze o zaposlitvi oziroma o pokojninskem zavarovanju v Republiki Sloveniji in dokumente, ki izkazujejo osebno stanje predlagatelja ( npn rojstni list, potrdilo o državIjanstMi, osebno matiíno Številko zavarovanca v Sloveniji- EMSO, če je zavarovancu bila dodeljena). Švedski nosilec bo nato na dogovorjenih obrazcili posredoval zahtevek v pristojno odločanje Zavodu pokojninsko in in val i dsko zavarovanj e S lo venij e. OBDAVČENJE POKOJNIN: Med Slovenijo in Švedsko ,je v veljavi Sporazum med SFRJ in kraljevino .^vedsko o izogibanju dvojnemu obdavčenju, katerega predmet so tudi pokojnino. Po lem sporazinnu je načeloma predvideno, da se pokojnine obdavčijo le v tisti državi, v kateri prebiva uzivaiec pokojnine, To področje, vključno z izvajanjem sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčenja^ sodi v pristojnost Ministrstva za finanee oziroma Davčne uprave Republike Slovenije (DURS). Pn slovenski zakonodaji (Zakon o dohodnini) se pokojnina všteva v osnovo za plačevanje dohodnine. KOQRDTNAC:U A SISTEMOV SOCIALNI: VARNOSTT - SLOVEJNIJA -ŠVEDSKA Med Slovenijo in Švedsko je v veljavi Konvencija med SFRJ in kraljevino Svcdiko o socialnen: zavarovanju leta 1978. S to konvencijo, ki jo jc Republika Slovenija nasledila, je omogoiena koordinacija sistemov soeiaJiie vamosLi za tiste osebe, ki so driavljani ene ali druge dríüve afi pa so le zavarovani v eni od obeh driav. S koordiiiaeijskimi pravili, kijih konvencija vsebuje, je oniogoCenu delavcem migrantoni ter I udi nekaterim drugim kategoiijam oseb (npr. upokojencem), da se jim pra\Sce zaradi dejstva da delajo oziroma so delali v dveh državah pogodbenicah ne zmanjšajo oziroma ne odvjiamejo. Konvencija, ki velja med obema državama pokriva več področij socialne varnosti. Velja driavljane obeh držav, kot tudi za osebe, katerih praviee izvirajo iz pravic državljanov (npr. dm^nski Člajii), Na področju pruvic iz pokoininskesa zsvarovanja je na podlagi doloeb konvencije omogočeno izplačevanje pokojnine v dnigo državo pogodbenico, saj 12. Člen določa, da pokoju i ]ia, do katere si jc Svudski ali slovenski državljan pn dobil pravieo z delom v eni od držav pogodbenie, ne bo zmanj.ilana, 7adr7^ana aJi odpravljena zalo, ker ta oseba prebiva v državi pogodbenici. Vendar, pa se v praksi lahko pojavi situacija, da se osah i, ki pnsbiva v d mg i državi pogodben i^;i izplačuje pokojnina, ne pa ni d i ostali dodatni prejemki, za katere obstoji zakonska zahteva, da prejemnik pokojnine prebiva na ozemlju države, ki to pokojnino izplačuje. Glede na to, da sla bili v času sklepanja konvencije nacionaüü zakonodaji držav pogodbenic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja zelo različni, so v konvenciji posebne določbe ki urejajo pokojnine na podlagi Švedske zakonodaje, ler določbe, ki urejajo pokojnine na podlagi slovenske zakonodaje. Na podlagi navedenega sporazuma upra\iČenec lahko pridobi pravice iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja , če ij^nolnjuje pogoje, ki so za pridobitev posamezne prav i ve predvideni s slovensko Tikonodajo, V skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem Travmo vanju pridobi pravieo do starostne pokojnine: moSk-i pri dopolnjeni ytarosLi 58 let in 40 letih pokojninske dobe ali pri dopolnjeni starosti 63 let in 2Ü ieiili pokojninske dobe ah pri dopolnjeni starosti 65 let in 15 letih zavarovalne dube ter ženska pri dopolnjeni starosti lel in 38 letih pokojninske dobe ali pri dopolnjeni starosit fi 1 let in 20 letih pokojtiini^ke dobe ali pri dopolnjeni starosLi 63 let in 15 letih zavarovalne dobe. v za dohodrino se tako v S lev a tudi letni znesek pokojnine, od katere je hi I obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za posebne prispevke, uvedene z zakoni. Duhodnina je davek, ki ga plačuje fizična oseba, s alalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ima v zadevnem koledarskem letu na območju Slovenije dohodke predvidene z zakonom. V kolikor jc bil od dohodkov, ki se vštcvafo v osnovo za doliodnino, plačan davek v tujini, se odincrjiina dohodnina zmanjša za la davek. Glede nato, da področje obdavčenja pokojnin ne sodi v delokrog ministrstva za dcio, družino 111 socialne iiadeve, ter gre 7sl izredno Vtžavno in za vsak posamičen primer speeifitno problemaLiko, menimo, da jc najbolje, da se zainteresirane osebe obrnejo direktno na Ministrstvo 7.a financo ali pa na Davčno upravo Republike Slovenije. Diiigo pomembno področje iociaJne vamuMi, je področje zdravstvenega zavarovan/a. V konvenciji zaradi različnih sistcjiiov je to področje pomanjkljivo urejeno. Po določbah konvencije je omogočeno sešicvarye zavarovalnih doh do se pridobi pravica do riajatvo iit zdravstvenega zavarovanja v kolikor je piedvidena za pridobitev take dajatve določena zavarovalna doba. Po slovenski zakonodaji (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju) kol zavarovane osebe šteje osebe, ki ^vijo v Sloveniji in ki prejemajo pokojnino po predpisih RS. Za njili plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje (določeii v Zakonu o prispevkih za soeialno varnost) Zavod za pokojninsko zavarovanje Slovenije. Vi Si na prispevka znaša 5 J6 % in se plačiijo od zneska, ki ga oseba piejerna od tujega nosifca pokojninskega zavarovanja (53. člen Zakona o zdvavstveneni varstvu in zdravstvenem zavčirovanjii). To velja v primeru, če oseba prejema samostojen ali pa le sorazmeren del pokojni ne s siraiii slovenskega nosilca zavarovanja, V kolikor pa oseba piojema celotno pokojnino s strani švedskega nosilca zavaiovitnja in im^ stalno prebivališče v Sloveniji p^ koiivtTicija določa, da za tako oijcbo velja zakonodaja s področja zdravstv enega varstva in zavarovanja glede na kraj prebivališča. Torej, če oseba, ki prejema pokojnino s strani .ivedskega nosilca zavarovanja, prei^iva v Sloveniji, Je subjekt slovenske zakonodaje o zdravstvenem zavarovanju. Po Zakonu u zdravstvenem varst\'u in zdravstvenem zavarovanju mora oseba sania plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje (obvezno zdravstveno zavarovanje, ki obsega kritje za zdravstvene storitv e določene i zakonom ter po^Točila pouiih slroSkov po zakonu). Prispevek sc plač^ije oct zneska, ki gfi pj ejemiiji-> ctd tujega nosilca pokojninskega zavarovanja. Vi Sina prispevka znaša 5,21% in sk; plaCujc do 15, v niesocLi za pretekli mcsec. Postopek 7a prijavo v zavarovanje je sledeč - po sporazumu o izvajanju konvencijc jc predvideno posebno potidilo^ ki £a izda pristojni nosilec (na zahtevo uiivaka pokojnine) v tisti državi pogodbenici, kjer oseba prejema pokojnino (na Švedskem jc to Ri-V). S tem potrdilom, se oseba potem prijavi v zavarovanje v Sloveniji kot zavarovanec po 10. Točki 15, Člena u Zdravslvetiem vai3t\^i in zdravstvenem zavarovatiju. Zdravstveno zavarovanje za mri^te a t i za osebe, v konvenciji ni urejeno. Deloma je lo področje urejeno v Protokolu k konvenciji, kjer jc določeno, da imajo slovenski in ^vedski zavarovanci pravico do povračila stroškov za 7;dravKt\='ene storitve po d{>lf]či]ih veljavne nacionalne zakonodaje. To v praksi pomeni, da mora Švedski LurisU v primeru nudenja nujnih zdravsKenih storitev v Sloveniji, plačati storitve, stroSki pa se mu povrnejo v skladu s švedsko ;cakonodajo, V primeru slovenskega turista na Švedskem veljft. da se zdravstvene storit\'e povrnejo glede na povprečno višino stroskov enakih storitev v Sloveniji, Konvencija ureja še pravico do otroškega dodaLka. Le ta sc določil glede na prebivališče otroka, tJtioSki dodatek 7a otroka, državljana Slovenije, ki prebiva na Švedskem, plačuje Švedska, V obr^iLni situaelji sc otroški dodatek za otroka švedskega državljan a, Id prebiva v Sloveniji plačuje v Sloveniji. Že pred časom je slovenska stran želela sklenili novo, sodobnejšo konvencijo, ki bi prinesla določen napredek predvsem na področju 7dTavstva. Vendar na žalost do tega ni prišlo. Vendar bo 7. vstopom Slovenije v EvTopsko unijo večina problemov, ki nastajajo zaradi nepopolne in zastal clc konvencije posta J O' brezpredmetnih, saj bo začela veljati TJredba 1408/71. Uredba na področju celotne Evrupakc unije (vključno z državami članicami ti- J h! - Nor^eSka in Islandija) ureja področje ko-ordinacije sistemov socialne varnosti, Tis Le glavne razlike bodo vidne predvsem na področju zdravstvcjiega zavarovanja, saj je nurierije /dravst\'eni]i storitev za osebe, ki se začasno nahajajo na ozemlju druge države članico uniogočeno na podlagi enotnih obrazcev. Piav tako je z uredbo ustaiezno urejeno zdravstveno zavarovanje in nudenje zdravstvciiih storitev za upokojence, ki živijo v eni d i za v i člam^ci, pokojnino pa prejemajo v drugi državi članici. ,iana Testen, Ministrstvo RS 7a delo, druiine in socialne zadeve i 5 lías lovi slovenskih društev in drugih va nejsih institucij SLOv^člNb^KiV ZVbZA jOX 2^1 261 23 La.ndskroníí Preibi. C-M. .SLopar 0457-771 Tsjnitia; Marjana Ralaji: Oí I -ÍSftíítí KK "SL0VKN1ÜA" C/o Rudolf UriiC Nori-egiJ t-Firi 3 633 46 Eskiistmia. SKD -FRANCE PREŠEREN" BOX 4Ü2 2b M-ñboi-cr Níflíija TuíiiSek 031-87 AG 58 G D " T V AN CANKAT? " BOX iOO 04 Halmstad Preis. B tanko Jejilco, 0371-30315 ÍIKD -PI.^WTKA^ V:a Hindbyv. IB 214 ^13 Malmö Ptíds. L Fraflseus 04^ - 49 43 85 SD "ñlMOH GREGOR*!»" Seheelegatan 7 731 32 Kó^ing Pteds- AlojiMacüh. UZ21-IK544 Sn ^T.TPA"' 50X fj49 2G1 25 Land s krona. Preds, .\iidreí Lazukič.iM2-ij2203 KD \=1L0VENIJA" Va1Imeväg en 10 293 34 Olo^'dtzóza Pníds- Ciril M. Stopar, 0457 771S5 SLOVESÍSKO DRUŠTVG EÜX BZ2 101 £Lockhülm Predi linstian Miakar, Üfi-55t>657D« iLOVKI^SKi UOl Parkgacan 14 411 3d Göteborg Prcíts. Snh: Zupaníicí, 1 15.^7 S^JNGL'' Q.-L, " OKi''E U K ■ "r^íir.tveT^kcii-eg, "50 2hl Ii2 Líindí^xríin^ Pr^ilü. Robert Kari m. 041 Slov,- ávedsko društvo d/D BFirFiC-PAarpsv. i/ Tíe^lñingborg PitmIü.. LJudmLEa Bai'aí, 042-25 74 92 KaLDllÉka Misija Parkgat.aTi 14 411 3a Göteborg f>^l-7ll 5421 SLOVH:NSKA AMBAS S AH?^' StyuTiíTinf^gfi tr^ri 4 - 1 114 54 Stockholm Velepnsl. K. Sví^dñkí^ Ajdovi*ina 4/Ö 31 - 1000 Ljubljíina f-i-3S6) 01-300 0270 Fax (+386} 01-300 02 71