ODCinSKI
poročevalec
imiinsm poročevalec, glasno >oi isiuiicne ivezc delovnega ljudstva on. mr imni/ne, miaj« •lv.ii.rnt mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Karel Kušar. Matjaž Brojan. Miro Ukmar. Franc Tekevec, Darko G ognja vec. Marjan Holhar. Božo Jasovič, Marija Pukl in Jož« Skok. Glavni uradnik: Karel Kuiar,
{ovorni urednik Malja' 1 -082. Glasilo izhaja
tel.: 721-0*.?, odgovorni urednik   Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Ravnikar, tel.: 721 -082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in gi univerza Domžale- Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska '4
a tisk* Delavska mt Domžale, na
cene oglase sprejema Delavska univerza Domisle, Kolodvorska *■ Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa številka *_2 I 1/72 i dne 26. II. 1974 Sekretariata za informacije Izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
.J
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva domžale    Domžale, 24. januar 1981, Leto XX
USTVARJALNI TUDI V PRIHODNOSTI
V letu 1980 smo poleg stabilizacijskih usmeritev na vseh področjih uspešno zaključili tudi eno izmed najpomembnejših nalog na področju družbenega planiranja. Tako so delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih sprejemali samoupravne sporazume o temeljih planov, na ravni občine pa smo sprejeli dogovor o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981-1985.
S tem dokumentom, ki temelji na razvojnih usmeritvah posameznih nosilcev planiranja in na smernicah razvoja naše občine za obdobje 1981-1985, ki so bile sprejete že v letu 1979, so dogovorjene konkretne naloge na področju poglabljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, na področju delegatskega sistema ter na področju ekonomskega in socialnega razvoja.
S tem dokumentom, ki temelji na razvojnih usmeritvah posameznih nosilcev planiranja in na smernicah razvoja naše občine za obdobje 1981-1985, ki so bile sprejete že v letu 1979, so dogovorjene konkretne naloge na področju poglabljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, na področju delegatskega sistema ter na področju ekonomskega in socialnega razvoja.
Z dogovorom smo sprejeli kriterije za prestrukturiranje gospodarskega razvoja; ti bodo odločilno vplivali na takšne usmeritve organizacij združenega dela, ki bodo zagotavljale večji izvoz, doseganje višjega dohodka na delavca, produktivnejše zaposlovanje z vključevanjem znanstvenih dosežkov in ostale kvalitetne dejavnike razvoja.
Na teh osnovah bomo v tem srednjeročnem obdobju ob 2 odstotni realni rasti števila zaposlenih dosegli 5 in pol odstotno realno rast družbenega proizvoda, ki bo omogočala tudi hitrejše reševanje potreb na področju družbenih dejavnosti.
Bistvenega pomena za usklajen razvoj na vseh področjih bo dinamika izvajanja stanovanjske gradnje, ki bo temeljila na potrebah in možnostih za reševanje stanovanjskih problemov, predvsem delavcev združenega dela v naši občini. Tako bi se število prebivalcev pove-
čevalo bolj usmerjeno, kot v preteklem obdobju. Tako bomo predvidoma zagotovili 1260 stanovanj v usmerjeni blokovni in individualni gradnji. Z relativno počasnejšo rastjo števila prebivalcev in sorazmerno visoko realno rastjo sredstev za družbene dejavnosti, bomo lahko zagotovili predvsem izboljšanje kakovosti storitev na področju otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Odpirale naj bi se tudi večje možnosti za kakovostnejši razvoj na področju kulture in telesne kulture.
Na področju razvoja krajevnih skupnosti, z dogovorom zagotavljamo relativno večja sredstva za nerazvite in srednje razvite krajevne skupnosti za izvajanje njihove dejavnosti s tem, da bi tudi na področju komunalnih dejavnosti prioritetno reševali probleme v tistih predelih občine, ki še nimajo ustrezne preskrbe z elektriko in vodo ter kanalizacije.
Izrednega pomena za razvoj v obdobju 1981-1985 je tudi pro-
Na slavnostni seji so podelili priznanje častni občan občine Domžale revolucionarju Mihi Marink u
storski del dogovora s katerim zagotavljamo vsklajeno namensko izrabo prostora z upoštevanjem pogojev za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja za razvoj in varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter drugih naravnih virov, razvoj in graditev naselij ter pogoje za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Na osnovi sprejetega dogovora
VISOKO PRIZNANJE ZA DOSE2KE TRAJNEJŠEGA POMENA V GOSPODARSTVU V ČASU OD LETA 1971-1980
AIGHERJEVA NAGRADA BOŽIDARJU HABIČU
V začetku meseca so Božidarju Habiču, individualnemu poslovodnemu organu delovne organizacije Sloveni-jales Radomlje podelili nagrado Borisa Kraigherja, ter diplomo kot priznanje za dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu v času od 1971 do 1980. V utemeljitvi nagrade, ki so jo še devetim drugim slovenskim gospodarstvenikom pode/i/i v domu Ivana Cankarja, piše, da se je delovna organizacija Slovenija/es Radomlje, v času, kot tovariš Habič opravlja de/ovne dolžnosti individualnega poslovodnega organa, preobrazi/a iz de/ovne organizacije s skromno tehnologijo ter razdrobljeno po/serijsko proizvodnjo v sodobno lesno industrijo.
J
bodo zbori občinske skupščine v mesecu marcu sprejeli tudi družbeni plan občine. S sprejetjem tega dokumenta se bo končala pomembna družbenopolitična naloga, ki je potekala skoraj dve leti. Vse pa nas čaka še pomembnejša in odgovornejša naloga, da bomo z doslednim izvajanjem sprejetih nalog načrtovane cilje tudi dosegli."
Darko Gognjavec
S tehničnimi in tehnološkimi izboljšavami je bilo v procesu proizvodnje odpravljeno težko fizično delo. To se nanaša tako na uvedbo.
sistema modernega mehanskega vlaganja hlodovine namesto prejšnjega ročnega, kot na uvedbo popolne avtomatske univerzalne li:
nije, ki omogoča samodejen razrez vseh vrst hlodovine. Vzpostavljena je bila tudi mehanizirana linija z avtomatskim lakiranjem struženih elementov. Tak način proizvodnje je bil v lesni industriji najprej vpeljan v tej delovni organizaciji; proizvodnja stružnih elementov pa se je s tem podvojila. Ob velikem na-grajenčevem osebnem prizadevanju so bili delovni pogoji izredno iz-
fNarlalipvanip na 0 ctrooi*
STALIŠČA
Družbenoekonomski položaj v občini in planiranje
Rezultati, ki smo jih v občini Domžale dosegli pri uresničevanju ekonomske stabilizacije, izražajo politično razpoloženje, pripravljenost in sposobnost delavcev, da uresničujejo zastavljene naloge.
Pozitivne učinke stabilizacije bo mogoče obdržati na doseženi ravni le s povečano produktivnostjo in racionalizacijo gospodarjenja boljšo organizacijo dela, večjo delovno disciplino in s konkretnejšo odgovornostjo za izvajanje sprejetih odločitev na vseh ravneh. Za realizacijo dogovorjene in začrtane politike ekonomske stabilizacije smo zlasti komunisti tisti, ki smo dolžni s svojim delom zagotavljati izvajanje vseh nalog. Ocena mora biti odraz dejanskega stanja, to dejansko stanje pa izhodišče za načrtovanje nalog bodočega dela in razvoja.
Na področju zunanjetrgovinske menjave se moramo komunisti zavzemati za nadaljnje usposabljanje naših delovnih organizacij za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela s poudarkom na povečanem izvozu in zmanjševanju uvoza.
Komunisti smo še posebej odgovorni na področju priprave plan-
skih dokumentov tako za leto 1981, kot za srednjeročno obdobje 1981-1985. Izpostaviti pa moramo tudi prioritetne naloge na področju samoupravnih interesnih skupnosti.
Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
Politično varnostno oceno je potrebno nenehno dopolnjevati, sproti izvajati in reševati vse probleme. Obravnavati vse razmere, ker so v nasprotnem primeru še tako dobro pripravljeni načrti brez vrednosti.
Uresničiti moramo predlog o ustanovitvi rajonskih komitejev oz. področnih konferenc, kar je nujno, ker nimamo v vseh krajevnih skupnostih osnovnih organizacij ZK.
Delegatski sistem in naloge komunistov v političnem sistemu
Družbenopolitične organizacije so velikega pomena pri poglabljanju dela samoupravnih organov ter delegatskega sistema. Zavedati se moramo, da je samoupravljanje dogovarjanje in sporazumevanje, ki pa mora biti v humanih in tovariš-kih oblikah.
sprejme zakon. Vsaka taka miselnost in ravnanje je zavestno izpod-kopavanje socialistične samoupravne ureditve.
Člani ZK morajo biti prisotni vsepovsod in svoje delo opravljati tako, da bodo uživali zaupanje.
Komunisti smo dolžni, da prispevamo svoj delež za aktivnejše delo delegatov in delegacij, tako skupščinskih kot delegatov v samoupravnih organih v samoupravnih interesnih skupnostih. Delegatski sistem lahko živi le tam, kjer delegati prihajajo pripravljeni s predlogi, stališči in mnenji. Zato je potrebno delegatski sistem poživiti v bazi, ker pravo delo v njej vpliva na delo v drugih institucijah tako na ravni občine, republike in zveze.
Usmerjeno izobraževanje
Predpogoj za uspešno izvajanje usmerjenega izobraževanja je predhodno poklicno usmerjanje, ki mora potekati ves čas šolanja v osnovni šoli.
Akcija usmerjanja v poklice pa mora postati široka družbena akcija, v kateri morajo delovati vsi dejavniki. Le-tako bomo dosegli pravilno vrednotenje in sorazmerje med proizvodnimi in ostalimi poklici, skladno s potrebami združenega dela.
Predlog sprememb ustave glede uresničevanja Titove pobude o kolektivnem delu in odgovornosti
vanju javuiii i<u.piav \j opiviuviuviui
ustave glede uresničevanja Titove pobude o kolektivnem delu in odgovornosti, moramo biti še zlasti komunisti odgovorni, da bodo te razprave res vsebinske za nadaljnje uresničevanje delegatskega sistema in samoupravljanja. Zagotoviti moramo odločanje delavcev o vseh družbenoekonomskih odločitvah.
Kritično moramo v vseh sredinah pregledati obstoječe akte in jih izpopolniti. Pri vseh akcijah pa moramo obvezno vključiti vse delovne ljudi tako v krajevnih skupnostih, kot v delovnih organizacijah, na čelu z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami.
Izvajanje idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanje v 00 ZK
Izvajanje idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja v osnovnih organizacijah ZK mora postati stalna naloga. Tiste organizacije ZK, ki so imele do sedaj za to področje dela v ZK premalo posluha, morajo ta odnos korenito spremeniti, ker tudi novosprejete člane, ki se slabo udeležujejo obveznih oblik izobraževanja, ne morejo kritizirati, če same nimajo pravilnega odnosa do izobraževanja.
Komite OK ZKS Domžale
(Nadaljevanje s 1. strani)
boljšani. Koncentracija škodljivih plinov v zraku kot posledica proizvodnega procesa, ki povzroča težka obolenja krvi in dihal, je bila odpravljena, zmanjšana pa je tudi eksplozivna oziroma požarna nevarnost. Za hitro sušenje bukovine, ki se uporablja za proizvodnjo izvozu namenjenega kolonialnega pohištva,Je bila zgrajena v sodelovanju z Žičnico Ljubljana in LTH Škofia Loka moderna predsušil-nica, ki je prva te vrste v Jugoslaviji. V njej se je čas sušenja bistveno skrajšal, kar omogoča hitrejše obračanje zalog osnovne surovine in hkrati nabavo vseh vrst lesa ob vsakem letnem času in ne glede na čas sečnje. V času, ko je nagrajenec individualni poslovodni organ, je delovna organizacija postala pretežni izvoznik in dosega na zaposlenega v lesni industriji Slovenije najvišji znesek izvoza. Izvaža največ na konverbitibilna tržišča. V navedenem obdobju se je produktivnost dela povečala 8-kratno.
To piše v utemeljitvi nagrade. Ker pa smo želeli zvedeti o njegovem delu, delovnih usmeritvah tovarne, njegovih delovnih načelih, njegovem delegatskem delu še kaj več, se nam je potem, ko je sodeloval tudi v radijski oddaji Studio ob 17. ljubeznivo odzval na pogovor.
Bistveni so kadri
Dobrih delovnih rezultatov ni moč pričakovati brez dobre organiziranosti, to pa lahko zagotovimo le z dobrimi kadri, ki jih postavljam za vse na prvo mesto. Pa niso le pogoj za uspešno sprotno delo, dobri kadji so porok uspešnega dela tudi za "prihodnost tovarne.
Ob tem pa nikakor ne želim dati manjši poudarek odnosom, ki naj veljajo na delovnem mestu ali kjerkoli drugje v tovarni.
Važna je usklajenost
Gre za to, da je v tovarni treba doseči, če želimo, da je uspešna in premočrtno naravnana v uspeh, usklajenost pogledov, strokovnih in drugih interesov vseh, predvsem pa vodilnih in vodstvenih delavcev. Nikakor ne smemo pozabiti na urejene samoupravne odnose, pa tudi tiste, čisto navadne medsebojne, človeške odnose.
Uspehi prihodnosti so odvisni od dela danes
Na zelo pomembno mesto postavljam tudi programsko politiko, vprašanja, kako programirati razvoj v prihodnje. Ob tem je treba imeti pred očmi, da je nujno nenehno uresničevanje modernizacije, pa tudi nenehno spremljanje tehnološkega razvoja, ob tem pa vse močnejše in doslednejše opiranje na lastno surovinsko osnovo.
Usmerjeni na lastne surovine
Mi v Slovenijalesu smo se pravilno programsko usmerili in opredelili za lastne surovine, ki ekonomsko gravitirajo na to območje. Odnosi med nami in ožjim gospodarstvom, kot dobaviteljem surovin, temeljijo na dobrih poslovnih osnovah sporazumevanja in dogovarjanja in ne na konfrontacijah.
Veliki izvozni uspehi
Ti uspehi so prišli kot posledica naše že davne opredelitve, da je jugoslovansko tržišče premajhno za vse izdelovalce pohištva. To ni bila kaka spekulativna poteza, pač pa naša zrela opredelitev, da gremo z vsemi možnostmi v izvoz.
Naše izvozne uspehe, ki smo jih dosegli (o tem smo že pisali opomba: MB), gradimo na dolgoročni poslovni utemeljitvi, ki jo vsi zunanji kupci zelo spoštujejo. To poslovnost smo opredelili v vseh njenih elementih in se je seveda zelo strogo držimo. Kakovost izdelkov, roki in upoštevanje specifičnosti konkretnih tržišč so temelj naše prodornosti v izvozu. Naši zunanji kupci vedo, da so ti elementi vgrajeni v naša poslovna znanja in zato smo nekatere kupce obdržali že šest ali osem let.
S takimi kupci se tudi lažje sporazumevamo, ko se pojavijo te ah one težave. Tuji kupec točno ve s kakšnim   dobaviteljem posluje,
kakšna bodo naša ravnanja in kakšna bo naša poslovnost. Le-ta se nam seveda obrestuje.
Kraigherjeva nagrada ni samo moja
Nagrada, ki sem jo za delo prejel ni le moja. Je last vsega kolektiva, ki je omenjene uspehe ustavril. Rad sem med delavci, potrebno pa bi bilo, da bi se vodilni in vodstveni delavci še večkrat podali med delavce, kjefizdelki nastajajo. Iskreno sem se trudil, da bi Slovenijales delal dobro, .poudarjam pa, da je direktor le eden -čeprav nosilec - v vrsti ohih, ki ob usklajenih interesih težijo k istemu cilju. Tega pa dosegamo po volji, hotenju in prizadevnosti vseh.
Poglobljeno delegatsko odločanje
Tudi delegatsko delo je del mojih opravil, moram pa pri tem povedati, da sem se v večji meri mogel angažirati kot delegat, v manjši pa kot podpredsednik skupščine.
Za delegatsko delo domžalske skupščine lahko ugotovim, da smo ga dejansko uspeli v dobršni meri približati ljudem, da smo jim približali tudi odločanje. Le malokdaj še pride do kakih pojavnih oblik formalizma, sicer pa je uresničevanje delegatskih razmerij v domžalski občini, če smo objektivni, že doseglo velike uspehe, kakršne si marsikje še vedno želijo. j^b.
7
\% naših tcmei)iii
prgaimacir
r
SEMESADIKE MENGEŠ
Vsak občan se je že kdaj peljal mimo mengeške semenarne in drevesnice. Že od daleč se vidi, da imajo nasade lepo urejene, v zadnjem času pa se je marsikaj spremenilo tudi na njihovem dvorišču, saj vsako leto zraste kakšna nova stavba, med drugim pa smo lahko opazili tudi tri lične hišice za njihove delavce. Verjetno pa le malokdo ve, da Semesadika veliko pomenijo tudi v jugoslovanskem prostoru in celo precej v evropskem, čeprav so sami po sebi precej skromni in tega ne obešajo na veliki zvon.
Od kdaj
Semenarstvo v Mengšu ima že kar veliko tradicijo, saj segajo začetki v leto 1927. V takšni organiziranosti, kot je sedaj, pa Semesadika obstaja od leta 1948 in so torej pred dvema letoma praznovali tridesetletnico.
Dejavnost je dvojna, kot pove že sam naslov delovne organizacije. Skrbijo kar za 90 % vsega semena, ki ga potrebuje jugoslovansko tržišče, lahko pa bi ga letno predelali še trikrat več, takšne zmogljivosti imajo. Glede sadik gozdnega drevja in okrasnih eksotičnih rastlin pa prav tako zasedajo pomembno mesto, saj obsegajo njihovi nasadi, skupaj z dvema dislociranima obratoma, to sta drevesnica Radvanje pri Mariboru in drevesnica Tišina pri Murski Soboti, skupaj kar 62 ha, kar je več, kot imajo vsa gozdna gospodarstva po Sloveniji
imajo. V Semesadiki jim morajo v ta namen posebej očistiti in žveplati, potem pa jih izvozijo in devize so tu. Seveda je bilo potrebno nekaj iznajdljivosti, da so se dogovorili glede takšnega izvoza.
Izvažajo tudi seme, ki ga hladijo v svojih posebnih hladilnicah, spravljenega pa imajo v velikih steklenih posodah, tako da zrak ne more škodovati kaljivosti.
Sicer pa navadno dobijo storže iz določenega okoliša, odprejo luske storžev in jih dajo skozi veliko sušilnico, ki je pravzaprav predelana sušilnica za hmelj, potem pa to seme, ki ga dobijo na posebnem stroju, spravijo in spomladi posadijo na svojih njivah.
Tako dobi čez nekaj let gozdno gospodarstvo z določenega okolišča nazaj že dveletne smrekice sadike, ki so zrasle iz tistega semena, kot je bilo v storžih na tistem področ-
■
Nova gozdna semenarna v Mengšu
skupaj. Iz njihovih drevesnic pride na leto okoli 20 tisoč različnih sadik, med katerimi prevladujejo sadike smreke, bora, macesna itd. Vse to delo opravlja od 70-75 ljudi, kar sicer kot številka govori, da niso velika delovna organizacija, čeprav precej prispevajo družbi.
Devize, devize ...
V Mengeški Semesadiki letno pridelajo kar precej deviz in to ne toliko s sadikami kot z odpadki. Da, prav z odpadki! Ko iz storžev poberejo po posebnem postopku seme, ostajajo prazni storži, ki za naše tržišče v glavnem niso zanimivi, zunaj pa so se spomnili, da so zelo primerni za najrazličnejše okraske in ikebane, tako da jih z „veseljem pokupijo, kolikor jih pač
ju. Z nekaj besedami: skrbno pazijo, da med sabo ne zamenjajo okolištev in da pride sadika v isto okolje zopet nazaj. Ko sem si ogledal sušilnico, so mi povedali, da ima pri predelavi velike zasluge inž. Matko Lipovšek, zdaj že deset let direktor te delovne organizacije. V razgovoru z njim sem zvedel še za vrsto drugih težav, čeprav vse uspešno premagujejo. Resnično pa je inž. Matko Lipovšek človek, ki se dobro razume na svoj posel in je z vsem srcem v svoji delovni organizaciji, o čemer pričajo tudi uspešni rezultati.
Obiralci na smrekah
Vodja obrata semenarna Franc Šink mi je podrobno razložil, kako pridejo do semena. Kako ie v nji-
hovi sušilnici, smo že omenili, več težav pa je zunaj, v naravi, ko je treba te storže obrati. Za to imajo v DO posebne ekipe, ki so dobro opremljene z lestvami in podobnimi pripomočki, še vedno pa je težko dobiti pravega delavca, saj se mora obirati na precejšnji višini, od 20 - 30 metrov. Le malokdo od obiralcev, plezalcev, kot jih tudi imenujejo, lahko obira storže brez vrtoglavice. Seveda morajo biti pri delu dobro zavarovani.
Takšne ekipe so te dni vsak dan na terenu.
Imajo pa še drugo linijo zbiranja in sicer, da jim zbirajo storže občani sami. Ti navadno niso semenski, ker jih ne naberejo z vej in tudi ne večjih količin, vsi nepoškodovani storži pa so primerni za odkup, predelavo in naprej za prodajo kot okrasni storži. Morda vas bo zanimala še cena: Giblje se okoli 6—7 din za kg, če so namenjeni za okras in 10 - 15, če so namenjeni za semenske.
Neka ženica s Pohorja je — to povejmo ie kot zanimivost - že letos nabrala čez 20 ton storžev. Kdor bi šel torej rad v gozd in ob tem še nekaj zaslužil, naj pokliče le Semesadiko, da bo prišla po nabrane storže. Mendar je pri ljudeh nadvse popularno, da storže na licu mesta takoj plačajo.
Franc Šink mi je nato še pripovedoval, da pride iz sto kilogramov storžev od 10 do 30 kg semena, kar je pravzaprav kar precej, je pa različno glede na vrsto drevesa.
S svojo hladilnico so dosegli, da jim kaljivost semena nikdar ne pade pod 95 % največkrat pa je še precej višja.
Delo v drevesnici
Danes je precej drugače delati v drevesnici, ker skoraj vse opravijo s stroji, traktorji in različnimi priključki. Vodja strojnega parka Franc Vidic mi je pripovedoval, da je posebno veliko dela spomladi, ko oddajajo sadike, potem pa takoj sledi setev, ki jo opravijo strojno, pa spet presajanje manjših sadik na večji prostor in tako naprej.
Posebno je treba paziti spomladi, da koreninic sadikam ne osuši spomladansko sonce, prav tako pa
je nevaren tudi veter. Vsaka presaditev je kot operacija človeka, se zasmeje Franc Vidic. Presejane sadike vedno tudi dodatno pogno-jijo, da „operacijo" bolje prenesejo, potem pa jim pomagajo še s posebnimi namakalnimi napravami, ki jih je gotovo že vsakdo opazil.
Sadike največ prodajajo gozdnim gospodarstvom, kupujejo pa jih tudi zasebni kmetje.
jal z Ivan-
Počutje v Semesadiki
O tem sem se pogovarjal: ko Grošelj, predsednico DS. Povedala je, da so imeli še pred leti veliko težav z delovno silo, saj je skoraj vse potegnila bližnja industrija, z zemljo pa se ni hotel nihče ukvarjati, ker je pač umazana in večkrat blatna. Pomagali so si z delavci iz južnih republik, ki so izredno pridni in prizadevni, saj imajo še pravi, prvinski odnos do zemlje. Zdaj je glede dela precej bolje, saj večino del opravijo strojno.
Glede družbenega standarda se ne morejo preveč pritoževati, saj imajo urejene vse osnovne stvari, od tople prehrane do stanovanja. V zadnjih letih so za svoje delavce postavili tri montažne hišice! Ko so čakali na različna soglasja, se je podražilo vse skupaj za sto starih milijonov. V načrtu imajo še tri hišice, seveda pa se ne da vse narediti čez noč. Samoupravno so delavci še kar aktivni. Glede dislociranih obratov nimajo težav, saj za vse skupne sestanke in zbore delovnih ljudi pravočasno obvestijo svoja obrata, tako da so lahko vedno sklepčni. Res pa je tudi, da večjih težav niso imeli, zato so bile skupne odločitve toliko lažje.
Slabo dogovarjanje
Na koncu sva spregovorila o najbolj perečem vprašanju in sicer o povezovanju gozdnih gospodarstev z drevesnico oz. semenarno. To je tako rekoč na ničli, čeprav na veliko sodelujejo. Gozdna gospodarstva bi morala dati Semesadiki svoje petletne plane in v drevesnici bi se ravnali po njihovih načrtih. Tega pa ne storijo, čeprav jih imajo. Tako v drevesnici sejejo po občutku, prav tako pa prepuščajo prodajo stihijski urejenosti oz. neurejenosti.
Večkrat se je že moralo zgoditi, da so morali zaradi tega požgati nekaj tisoč dragocenih sadik, saj niso imeli prostora za mlajše sadike. V Semesadiki so rešili nekaj krat stvar tudi tako, da so sadik« napol podarili kmetom, ti pa jirr bodo čez leta vrnili nekaj novo letnih jelk. Smo na pragu noveg; srednjeročnega obdobja, glede do govarjanja pa ne kaže nič bolje Gozdna gospodarstva pri tem splol ne pomislijo, da bi bile sadike, k bi jih skupno načrtovali, vsaj za če .(Nadaljevanje na 4. stranf
Letos bomo mnoga naša razmišljanja, delo in prizadevanja povezovali s 40-letnico vstaje, torej s tistim letom naše zgodovine, ki pomeni začetek narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Ker bomo skušali še bolj podrobno opisati in oceniti to veliko epopejo jugoslovanskih narodov in narodnosti, poiskati še mnoge dogodke, ki so sicer časovno potekali že prej, a vendar bili izhodišče za spontano in množično vstajo, bomo pisali tudi o predvojnem revolucionarnem in delavskem gibanju, o stavkah, o Ijudsko-frontnih shodih, o ljudeh, ki so vodili številne akcije in o Komunistični partiji Jugoslavije oziroma Slovenije kot nosilki revolucionarne ideje in boja proti okupatorjem v času II. svetovne vojne.
Ker želimo tudi v naši občini čimveč prispevati k že dokaj obširnemu gradivu iz tega časa, je uredniški odbor na svoji zadnji seji sprejel več sklepov o vsebini in objavljenih člankov, reportaž, interjujev, kronik, opisov posameznih dogodkov in dokumentarnega gradiva iz časa narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije v naši občini.
Tako bomo v besedi in sliki predstavili:
— nosilce partizanske Spomenice 1941, ki živijo v naši občini,
— nosilce partizanske spomenice 1941, ki so se rodili v občini in živijo drugod;
— padle in umrle narodne heroje iz naše občine;
— organizatorje in udeležence vstaje 27. julija 1941 v Radomljah;
— Razvoj revolucionarnega in delavskega gibanja, njegovo povezavo z delom partijske organizacije Dob — Prevoje in z velikimi stavkami, ljudskofrontnimi shodi, partijsko konferenco na Vinjah in drugimi dogodki;
— ustanavljanje partizanskih enot na območju občine;
— razvoj ljudske oblasti in delovanje narodnoosvobodilnih odborov;
— pomembne boje s sovražnikom, njegov teror nad prebivalstvom, velike tragedije, ki so bile posledica izdajstev, streljanje talcev in še druge dogodke.
Vse bomo skušali dopolniti z dokumentarnim gradivom in v razgovorih osvetliti dogodke iz bogate zakladnice spominov posameznikov, ki jih bomo predstavljali.
Uredniški odbor se bo stalno povezoval s Komisijo za obujanje tradicij NOB in ljudske revolucije in tudi z ostalimi komisijami pri Občinskem odboru ZZB NOV Domžale, kakor tudi s posamezniki, ki bi lahko prispevali k temu, da bi objavili čim več gradiva iz tega obdobja. Uredniški odbor je prepričan, da bomo s takim načinom dela dostojno obeležili 40-letnico vstaje in se v spominih oddolžili 922 našim občanom, ki so v štiriletni vojni in ljudski revoluciji dali svoja življenja za svobodo in današnjo stvarnost.
Z objavo prvih sestavkov bomo pod stalnim naslovom: 40-LET-
NICA VSTAJE pričeli že v naslednji številki glasila. . „
Uredništvo
Prva podelitev jubilejnih značk s Poti spominov revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja občine Domžale je bila 26. decembra 1980 vsem tistim, ki so to pot prehodili v tem letu. Na slovesnosti je prisotne pozdravil predsednik podkomisije pri komisiji za obujanje tradicij NOB Franc Podbevšek. Na kratko je orisal delo pri pripravi poti, veliko zalaganje članov Planinskega društva Domžale in Mengša ter med drugim povedal tudi to, da je pot spominov med najboljše urejenimi pri nas, kar so potrdili tudi številni člani PD Ljubljana -Matica, ki so prehodili celotno pot. Se posebej so vsi pohodniki navdušeni nad delom poti od Šipka do Rudnika, za katerega smatrajo, da je sicer precej zahteven, vendar pa po spomenikih in legah najlepši.
(Nadaljevanje s 3. strani) trtino cenejše. S sadikami je pač tako, da se ne da isto leto vsejati Jemena in že prodati sadiko.
Inž. Matko Lipovšek je poslal po vsej naši širši domovini predlog poslovno-tehničnega sodelovanja, /endar je bil odziv zelo slab. Tudi dede semenaren je podobno, saj se likakor  ne  moremo dogovoriti
med republikami, da so mengeške kapacitete dovolj velike za trikratno jugoslovansko produkcijo semena, a kljub temu gradijo drugod že nove, drage semenarne.
Semesadika v Mengšu čaka tako kupce kot prodajalce z odprtimi rokami.
Do kdaj še?
partizanskih enot in številnih nedolžnih žrtev, ki so izgubili življenje samo za to, ker so ljubili domačo zemljo. Prisotne je spomnil na to, da imamo v domžalski občini preko 100 spomenikov in spominskih obeležij, kar je velika oddolžitev vsem, ki so sodelovali v delavskem gibanju, narodnoosvobodilnem boju in revoluciji. Tovariš Lojko je poudaril, daje potrebno tej poti spominov posvetiti vso pozornost, po njej popeljati mlade in jim pri posameznih spomenikih povedati resnico o dogodkih, ki so se odigrali na teh krajih. Pot spominov mora postati stalna pripoved o boju, o revoluciji, o ljudski oblasti, ki se je rojevala v krvavi vojni in o vseh tistih dobrih ljudeh, ki so stalno bili pripravljeni pomagati borcem in aktivistom. Pot pa mora vsem stalno pomeniti tudi
Pot spominov revolucionarnega delavskega gibanja in NOB občine Domžale je že postala med občani množična oblika pohoda. Ivan Ložar (na sliki) je to pot prehodil že dvakrat. Spominsko značko mu izroča Franc Avbelj-Lojko
Narodni heroj Franc Avbelj -Lojko je navzoče popeljal po poti spominov s tem, da se je zaustavil pri najpomembnejših mejnikih v revolucionarnem delavskem gibanju,   spomenikih   velikih bojev
vrline, med katere spadajo tovarištvo, nesebična pomoč, odločnost in prepričanje v zmago tudi takrat, ko je ta najbolj daleč. Pot spominov je naša pot in po njej moramo (Nadaljevanje na 5. strani)
V izredno kakovostnem programu so nastopili tudi mladinci in mladinke - pripadniki teritorialne obrambe
Občani so z množično navzočnostjo na akademiji počastili trideset let uspešnega dela glasbene šole. Na sliki pogled na dvorano, poslušalce in Ivan Sivec nastopajoče
Na srečanju borcev Kokrškega odreda, ki živijo v naši občini, je Ivo Jan svojim nekdanjim sobor-cem predstavil trilogijo, v kateri je opisal borbeno pot tega pomembnega partizanskega odreda.
Po uvodnih mislih predsednika skupščine Jerneja Leniča, ki je med drugim poudaril, da ima obujanje tradicij NOB in revolucije velik pomen, saj se tako vračamo, v čas, ki pred vsakega razgrne nešteto spominov, ki z leti obledi-jo. Knjiga pa je stvar oživljajočih dogodkov tistih, ki so se borili za iste cilje, ki so bili v letih vojne temelj današnje stvarnosti.
Tovariš Ivo Jan je orisal delovanje „sicer majhnega, vendar velikega odreda, ki je v bistvu nastal dvakrat: leta 1941 in leta 1944, in katerega operativno območje je segalo od Jesenic do Kamnika."
Ko je govoril o svojem desetletnem delu o Kokrškem odredu, je tovariš Jan navzočim povedal, da je v knjigah preko 1300 dokumentarnih zgodovinskih virov, mnogo pričevanj preživelih borcev, da je knjiga razdeljena na posamezna obdobja in da je iskal izvore za to delo že v predvojnem revolucionarnem času. Zato „ta zgodovina ni sama sebi namen, ne gre za pogled nazaj, čeprav je zraščena v trdem času, ampak je usmerjena naprej, tudi v današnji čas. Veliko je bilo žrtev in padli še bolj, kot si lahko mislimo, zaslužijo ta spomenik, v katerem je veliko zapisanega za mlade rodove. V mislih je ostalo tudi to, da takrat, ko so težki časi, beri še tišje, saj prihajajo do izraza vse tiste vrednote, ki so v našem življenju prisotne tudi danes. Za vsak dogodek in obdobje je v knjigah podana
Avtor trilogije o Kokrškem odredu Ivo Jan je na srečanju soborcev predstavil svoje delo
tudi ocena, kajti smo bili samo ljudje, preprosti, ki smo v življenju tudi prvič streljali, ker smo morali, saj je okupator hotel uničiti naš narod. To dejstvo je bilo ob sprejetih stališčih Komunistične partije tisto, ki je zanetilo upor, ki je vplivalo na ustanovitev Kamniškega bataljona, prvega na Slovenskem, ki je septembra 1941 dobil bojno zastavo s strani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Poleg tega moram povedati, da se zasluge prvega in drugega odreda med seboj razlikujejo, čeprav so bili cilji obeh enaki. Pri tem sem upošteval številna dejstva, ki so obstajala na Gorenjskem, kjer je bila okupatorjeva navzočnost zaradi strateških poti mnogo večja kot pa drugod.
(Nadaljevanje s 4. strani) voditi naše otroke, da bodo skupaj z nami spoznali vse, kar je bilo povezano z bojem za svobodo in današnjo stvarnost, je poudaril na koncu Franc Avbelj-Lojko.
Po podelitvi spominskih značk, pri kateri je sodelovala tudi sekretarka Občinskega zbora ZZB NOV Dragica Kolenc, je bilo tovariško srečanje.
Eden izmed pohodnikov Ivan Ložar, ki je že dvakrat prehodil pot spominov, je napisal tudi naslednjo pesem:
Po poti spominov koraka četica mala, v jutranji zarji si ogleduje dolino, ki toliko borcev za svobodo je dala.
Od spomenika do spomenika vodi pot, v srcih pa ostaja hvaležnost vsem, kar ste storili za svoboden naš narod.
Naši soborci, očetje, bratje
in sestre ste bili,
s krvjo zemljo ste našo napojili,
nikoli, nikoli na vas ne bomo pozabili.
Počivajte mirno junaki v zemljici sveti, za katero smo tudi mi pripravljeni, če bo potrebno, junaško umreti. Zanisal: Kušar
Ker sem hotel podati celovitost, je v knjigah opisana tudi kontrarevolucija in delovanje domače reakcije in kar se je pokazalo tudi pozneje, da domobranci na Gorenjskem niso bili nikdar slovenska vojska, kot bi nekateri danes radi prikazali. Skratka, na podlagi dragocenih in resničnih virov sem hotel povedati vse tisto, kar nas bo zbližalo, kar
jene poti. LepfaV BOsie prisil UU
'ega, da so v knjigi tudi kakšne napake, imejte v mislih, da so črke i samo določila, ljudje pa smo dejanja," je ob koncu dejal tovariš Ivo Jan.
Predsednik občinskega odbora
TTMfflIT jJlUUUUlj Ldi• voj" lU■■■"■HI Janu, podelil zbranim borcem knjige, nakar je stekel sproščen razgovor o težkih, vendar veličastnih dneh boja in revolucije.
Karel Kušar
Predsednika občinskih odborov ZZB NOV Domžal in Kamnika tovariša Avbelj in Podbevšek polagata venec k spomeniku
Ob 36-letnici tragedije:
INSKA SLOVESNOST A RUDNIKU
„Na pragu svobode ste dali svoja življenja za našo svobodo, danes smo bolj kot kdajkoli z vami, saj stojimo na kraju, kjer bo stal večni pomnik na to tragedijo, do katere je po zaslugi izdajalca prišlo 6. januarja leta 1945 " so v mrzlem zimskem popoldnevu iz-zvenelebesede pionirke iz Osnovne šole Radomeljske čete.
Ob spomeniku, kjer je v vetru plapolalo 25 borčevskih praporov, je več kot 500 prisotnim spregovoril predsednik Občinske konference ZSMS Domžale Božo Jašo-Wč. V svojem govoru je posegel v odločilne trenutke NOB in revolucije in se zadržal ob grozodejstvih, ki jih je okupator počel v zadnjih mesecih pred osvoboditvijo v takratnem kamniškem okrožju, ko je zaradi domačih izdajalcev padlo veliko število borcev in političnih aktivistov. Tako je bilo tudi na Rudniku, kjer so se 6. januarja 1945 zbrali člani Okrožnega komiteja KPS Kamnik in drugih političnih forumov. Tega dne je bilo skoraj v celoti uničeno politično vodstvo Kamniškega okrožja, saj se je iz bunkerjev okrajne tehnike rešilo le nekaj tovarišev in tovari-šic. Vse ujete so Nemci naslednji dan ustrelili v Vrhovljah, žene pa odpeljali v taborišča. Med padlimi je bil tudi tedanji sekretar Okrožnega komiteja KPS Kamnik Edvard Peternel-Tinko. Tovariš Jašovič je poudaril, da takšni dogodki ne bodo utonili v pozabo in da je mladim rodovom naložena velika dolžnost, ne samo kot spomin na tragični dan, ampak tudi dolžnost, da se je vedno treba boriti za ideale, ki so terjali toliko žrtev, da je potrebno negovati tovarištvo in medsebojno zaupanje, da je po-
trebno vedno in povsod iskati moč pri tistih izvorih, kjer so jo našli številni borci in aktivisti v času vojne. To je obveza za vse nas, ki živimo v današnjem svetu nesoglasij, to je odločenost, da izbojujemo še številne zmage na naši poti samoupravnih odnosov.
Ob pesmih Komornega zbora in recitatorjev Osnovne šole Radomeljske čete in Moškega pevskega zbora „Rudolf Božič" iz Radomelj, ki jih je vodil prof. Tomaž Habe, je v srcih prisotnih bila ponovno vzbujena zahvala vsem padlim in tudi odločenost, da vztrajajo na naši poti razvoja. Tovariško srečanje preživelih te tragedije z borci in aktivisti je ponovno zbližalo vse, ki se leto za letom vračajo k temu spomeniku, k tovarišicam in tovarišem, ki so na žrtvenik svobode morali položiti svoja mlada življenja.
Karel Kušar
KAKO JE PRAV? OŽBOLT
V vznožju trojanskega klanca stoji vasica Sentožbolt, vsaj na vseh kartah in zemljevidih je vneseno to ime. Na tabli, ići stoji ob magistralni cesti, pa je napis OŽBOLT. Če so krajani imeli referendum, me zanima, kdaj je to bilo in kje je to zabeleženo?
Za . odgovor   vnaprej najlepša hvala! Milica Erčulj P.s.: Kdo bo odgovoril?
------------arrio« i im
NAŠEGA ZDRAVJA GOVORE
„Kako našega zdravja", boste vprašali: odgovarjamo higiena je pol zdravja pravi pregovor, zato so možje, ki skrbe za našo čistočo, hkrati tudi skrbniki našega zdravja. Pa še res je!
Mnogokdaj smo priče nezadovoljstva, ki ga niti ne znamo skrivati in ga največkrat po krivici stresamo na delavce Komunalnega podjetja, tiste težake, ki dan za dnem dvigajo težke smetnjake pred našimi stanovanji in domovi. Kakšno je njihovo delo, katere so težave, ki jih občutijo, kakšni so občani, kakšne so njihove higienske navade, kaj vse odmetavamo v smetnjake, to so vprašanja, na katere so nam smetarji tistega decembrskega dopoldneva odgovorili.
če tudi o svojih spodrsljajih, napakah niso pripovedovali, pa so one težave, ki njih pestijo velike, delo, ki ga pa opravljajo pa težavno in naporno. Tole so povedali:
istem delu pa sem še sedaj. Delo je dvakrat težko. Poglejte smetnjaki so včasih težki in nemalo je takih, ki tehtajo tudi po 80,90 kg in več. Kaj vse ljudje ne zmečejo v smetnjake! Železo, kamenje, stare akumulatorje, izpušnike, dele avtomobilov. Pred nekaj dnevi je nekdo odvrgel v smetnjak tako rekoč pol fičkota - cel blok avtomobila. Zaradi tega smo imeli težko okvaro na našem smetarskem avtomobilu, saj se je seveda pokvaril. Škode je več kot dva stara milijona. Težko je naše delo, poglejte, vse razse-kane roke imam. Vse bi bilo lažje, če bi se ljudje ravnali po navodilih, ki veljajo za odlaganje smeti.
Milomir Stamenkovič, strojnik na buldožerju:
Tri leta sem že smetar v Komunalnem podjetju Domžale, zato okoliščine našega dela dobro poznam. V kakšnih pogojih delamo? Če vam orišem nekaj nadrobnosti, tudi vam hrana ne bo več dni teknila, kot tudi včasih meni ne. Da se razumemo: od nezaslišane umazanije seveda. Spremljevalci našega dela so vročina, dež, pepel, prah, smrad, odpadki, črvi... . Včasih skušamo z rokami pomagati, če kaka stvar ne pade iz smetnjaka, pa j ne vprašajte, kakšni smo potem! i Od kar delam na buldožerju je j zame nekoliko bolje, zato pa so i kolegi, ki opravljajo najtežje delo pri smetnjakih, na slabšem. Dobro se razumemo.
Hasib Velič, smetar:
\ Še pred odhodom v JLA sem bil ,ia delovnem mestu smeiarja, no na
Mehmed Muratovič, smetar:
Pri smetarskem delu sem nov, saj sem šele prišel. Kljub temu pa je to kar dovolj velik čas, da sem videl že vse mogoče. Meni je mnogokrat težje delo z ljudmi, kot opravek s smetnjaki. Včasih, vam povem, se vse zaroti proti tebi: delo, naprave, vreme, ljudje.
No povem naj tole, kar bi občani morali vedeti: Mnogokrat najdemo ob enem samem smetnjaku vse polno različnih drugih posod, veder, čebričev, lavorjev, ki naj bi jih izpraznili v smetarski avto. Pa ne moremo! Smetarski tovornjak je prirejen samo za izstresanje smetnjakov, ne pa veder, sodov, kant, lavorjev. Drugače bi bilo, če bi ljudje dodatne smeti povezali v manjše plastične vrečke. Te smo še vedno zmetali v avto oziroma odpeljali. Seveda so ljudje nezadovoljni, če jim sodov, veder in drugega ne odpeljemo, tako nekateri posamezniki mečejo celo kamenje za nami...
Sulejman Sabljakovič, smetar:
Mene najbolj moti pepel, ki ga dejansko požrem na kilograme in ga zvečer, ko se stuširam, izpljujem še in še. Koliko pepela smetarji pojemo! Zaščitne maske oziroma tako imenovane respiratorje imamo, vendar jih pri delu ne moremo nositi. Prahu pojemo, to lahko rečem več kot kruha. Kar zadeva zaščitna sredstva, jih v podjetju normalno dobimo, res pa je, da smo smetarji sami krivi, če jih vedno ne nosimo.
Velid Šubašič: smetar:
Šele slaba dva meseca sem smetar, kaj naj rečem o svojem delu? Mnogi občani stvari, ki jih želijo zavreči, spravijo v velike vreče ali kartonske škatle. Tudi odvoz takih smeti, pa čeprav gre samo za papir, cunje ali gospodinjske odpadke, je v teh škatlah nemogoč. Velikih stvari namreč „polž" v tovornjaku ne more zgrabiti. Če bi želel tako stvar potlačiti z nogo pa je to hudo nevarno početje, saj te stroj lahko zgrabi.
Druga taka stvar so gradbeni odpadki. Ljudje dajejo v smetnjake razno opeko, malto, kamenje, celo betonski blok smo že našli. S tem občani ne uničujejo le svojih smetnjakov, uničuje se tudi stroj, pa tudi nas, ki moramo tako težo dvigati meter visoko. Tole bi še povedal: sedaj pozimi ljudje v smetnjake zlivajo tudi vodo, pomije ali kako drugo tekočino. Vse to zaledeni, polni smetnjak pa se ne da izprazniti, ker je v njem polno ledu. Zato moramo s smetnjakom včasih mnogokrat tolči ob avto, občani pa se razburjajo in nas preklinjajo, namesto, da bi se jezili nase ...
na kontejnerskem odvozu:
Pri tem poslu sem že sedem let pa lahko povem, kje so najpogostejše napake v ravnanju s kontejnerji. Le-ti stojijo mnogokrat na dežju, odprti, tako da se v njih nabira voda. Smeti obda led in spet je tu problem, kajti tak kontejner se prav tako ne da izprazniti.
Zaenkrat imajo kontejnerje delovne organizacije ter devet hišnih svetov. Tudi pri tej obliki odvoza smeti bo treba zagotoviti racionalnost pri odvozu. Zgodi se namreč, da nas kličejo na odvoz, pa na licu mesta ugotovimo, da je kontejner v bistu prazen, zapolnjena je le odprtina. Tak kontejner odpeljemo, če tudi tega še ne bi bilo treba. To se dogaja trgovinam, delovnim organizacijam, in upamo lahko, da bo po tej objavi bolje.
Anton Železnik, šofer Norba smetnjaka:
Jaz bi želel povedati nekaj o naši razsipnosti, ki kljub temu, da smo v stabilizacijskih časih, presega vse meje. V smeteh se znajde iz teh ali onih razlogov še vedno ogromno kruha, salam, steklenic, mesa. Mnogo je živil, pa tudi oblačil, ki bi bila za marsikoga še uporabna in bi prav prišla. Posebno oblačil je mnogo. Spominjam se celo dobro ohranjenega krznenega plašča, ki ga je nekdo zavrgel, pa televizorjev, radijskih sprejemnikov itd.
Res, da je moje delo šofersko, vendar vse to vidim. Moram pa povedati še tole, namreč, da je naše mesto slabo pripravljeno za odvoz smeti. Ozke in slepe ulice onemo-
fNadalipvame na 1 8 c+ranU
to, da moram včasih tudi v določeno tovarno trikrat, pa ne moremo do kontejnerja, ker je založen ali nepripravljen za odvoz. Zgodi se, da moramo pospravljati okoli njega, ga do vrha napolniti in podobno. Morda v določenih delovnih organizacijah celo pričakujejo, da jim bomo hkrati pospravili dvorišče, tovarno ali pa še kaj.
Vojko Cerar, šofer Norbe smetnjaka:
Meni se zdi prav škoda, ko ividim koliko surovin, ki bi bile še juporabne zvozim v jamo. Zlasti mnogo je železnih odpadkov, ki jih naša industrija tako potrebuje. Poleg vsega pa je železo še zelo nevarno, saj nam poškoduje pogonski mehanizem na transporterju za smeti, kar se nam je že zgodilo . ;,.
Zaradi železa v smeteh se je uničil reduktor pogonskega motorja in velika gmotna škoda je bila tu. Prav tako so nevarni gradbeni odpadki, ki jih je tudi veliko, saj vse to ljudje dajejo v smetnjake. Mi naj s smetnjakom odvažamo vse to, čeprav naša tehnologija ni prirejena za odvoz tovrstnih odpadkov.
Franc Cerar, voznik tovornjaka za odvoz kontejnerjev:
Že 19 let sem v istem podjetju, od tega pet let kot voznik kontejnerja. Reči moram, da je naše delo odgovorno, naporno pa tudi preslabo nagrajevano, čeprav ne morem reči, da se temu področju ne posveča nobena skrb.
Ampak veste, to ni najtežje. Pri mojem delu je konkretno najtežje
Govori Jože Zalokar, vodja enote Javna higiena:
Delo, ki ga opravljajo delavci naše enote je zelo zahtevno, naporno in odgovorno, zato je tako delovno mesto mnogokrat le prehodna postaja za človeka, ki v našem okolju išče sebi primernejšo zaposlitev v drugi delovni organizaciji. Zaradi vseh težavnih okoliščin je fluktuacija delovne sile zelo velika, saj zvečine delavci ostajajo pri teh delih in opravilih le malo časa. Delen razlog za to je tudi v preslabem nagrajevanju. Če tudi se zdi, da so smetarji dobro plačani, pa za tako umazano in nevarno delo zagotovo niso ustrezno. Ker gre za nekvalificirano delovno silo, jo po panožnem sporazumu ne moremo preplačati, ker pač nimajo nobene kvalifikacije. Njihovo delo je odgovorno. Za naše zdravje pa je hudo pomembno.
Če bomo ravnali tako kot je treba (o tem že ves čas pišemo in opozarjamo), bomo zagotovo ustvarili boljše pogoje za naše zdravje. Pa še nekaj je: z velikimi odpadki, kosi betona, železa, lesa, delamo na strojih veliko škodo. Vse to draži naše storitve, kijih ob koncu plača potrošnik sam, torej dela sam sebi škodo. Z večjo kulturo, občutkom za čistočo, strpnostjo, s človeškim razumevanjem za delo, ki ga opravljajo naši smetarji, bodo navsezadnje nni       hnlišt- nogoie občani pa zagotovo boljše storitve._
lek, tovarna farmacevtskih
in kemičnih izdelkov, n.sol.o.
verovškova 57, p. p. 81 61007 ljubljana objavlja prosta dela jn naloge:
1. TOZD KEMIJA, proizvodnja kemičnih izdelkov, r.o., Mengeš, Kolodvorska 27
TEHNIKA
za usklajevanje in nadzor dela oz. delovnih operacij v obratih pri proizvodnji stearatov, anorganskih soli in organskih sintez, sodelovanje pri prevzemanju novih tehnologij oz. izdelkov v proizvodnjo, izvajanje analitske kontrole v okviru obratov. Pogoji:
srednja tehnična šola kemijske ali druge ustrezne smeri.
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo 60 dni,
— delo je organizirano v dveh oz. treh izmenah.
2. TOZD FARMACIJA, proizvodnja farmacevtskih izdelkov, r.o., Ljubljana, Verovškova 57
OBRATNEGA TEHNIKA
za vodenje posameznih faz pakiranja farmacevtskih izdelkov, sodelovanje z vzorčevalci iz Kontrole, oddajanje izdelkov v Skladišče. Pogoji:
srednja tehnična šola farmacevtske ali kemijske smeri.
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo 60 dni,
— delo je organizirano v dveh izmenah
3. TOZD INVEST SERVIS, vzdrževalna dejavnost, r.o., Ljubljana, Verovškova 57
ELEKTRIKARJE
za popravljanje in menjanje poškodovanih elementov na električnih strojih in napravah, instaliranje, priklop novih strojev, vzdrževanje strojev in naprav v „S" izvedbi. Pogoji:
— poklicna šola elektro stroke,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— opravljen „S" izpit (oziroma ga mora opraviti po sklenitvi delovnega razmerja),
— poskusno delo 60 dni,
— delo je organizirano v dveh izmenah.
VODJA MEHANIČNE DELAVNICE - Mengeš
za vodenje, razporejanje in kontroliranje dela skupin delavcev mehaničnih  delavnic,   prevzemanje  delovnih  nalogov  in dokumentacije, odgovarjanje za operativno izvedbo dela po delovnih nalogih, vodenje evidence vzdrževanja in rezervnih delov. Pogoji:
— srednja šola strojne smeri ali delovodska šola strojne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— poskusno delo 60 dni,
— preizkus znanja iz varstva pri delu.
Delavce, ki bi želeli opravljati objavljena dela in naloge prosimo, da svojo ponudbo pošljejo najkasneje 15 dni po objavi kadrovsko-splošnemu sektorju delovne organizacije LEK, Ljubljana, Verovškova 57.
Kandidate bomo obvestili o izidu najkasneje v 15 dneh po seji komisije za delovna razmerja.
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
razpisuje
prosto delovno mesto za opravljanje del in nalog
MATERIALNEGA KNJIGOVODJE za nedoločen čas: Razpisni pogoji:
— srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, ali druga ustrezna izobrazba in 3 leta prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu;
— rok za prijave 15 dni po objavi.
Prijave pošljite na naslov: Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6, Komisija za delovna razmerja, 61230 DOMŽALE.
Mnogokrat razpravljamo o družbeni samozaščiti kot sestavini pri čuvanju pridobitev narodnoosvobodilnega boja in revolucije, našega ustavnega reda, varovanja svobode in pridobitev socialistične samoupravne družbe. Povsod govorimo o podružbljanju obrambe in zaščite, vendar se premalokrat zavedamo vseh pravic in dolžnosti, ki nam jih na teh področjih dajejo ustava in posamezni zakoni.
Ravno zaradi tega smo se odločili, da bomo začeli objavljati pod naslovom: DRUŽBENA SAMOZAŠČITA - SKRB ZA VARNOST vse tiste zadeve, ki kakorkoli vplivajo na osebno in družbeno varnost, na samozaščitno ponašanje in ob tem pisali o vseh tistih negativnih pojavih, ki tako ali drugače oblikujejo našo varnostno kulturo in opravljanje nalog na tem področju.
S tem pa ne mislimo pisatisamoo posameznih pojavih, izvršenih prekrških, kaznivih dejanjih, javnem redu in miru, kriminaliteti, ampak tudi o uspešni pomoči nas občanov tistim organom, ki poklicno ali samoupravno skrbijo za našo varnost in družbeno premoženje. Skratka, pod tem naslovom naj bi našlo prostor vse tisto, kar se dogaja na področju varnosti v naši občini in širši skupnosti in kjer se mi pojavljamo kot varovalci in tudi kot kršitelji sprejetih norm ponašanja in delovanja.
Pri tem pisanju bomo odkriti, dosledni in tudi kritični, saj si drugače ne moremo predstavljati, da bi lahko doprinašali k izboljšanju varnostne kulture, kot ene izmed bistvenih sestavin družbene ^samozaščite.__J
KAJ SMO POČELI V PRVEM POLLETJU 1980?
Glede na to, da bomo v tej rubriki večkrat pisali o vseh mogočih prekrških, kaznivih dejanjih in drugih prestopkih, si bomo najprej ogledali nekaj številk, ki govorijo o našem ponašanju v prvi polovici leta 1980. Čeprav sama statistika ne pove vsega, pa se moramo resno zamisliti nad nekaterimi številkami, ki ne kažejo najboljše slike.
Kazniva dejanja:
Na tem področju lahko ugotavljamo, da so ta dejanja v velikem porastu, saj smo imeli kar 343 primerov - lani v istem obdobju 203 primere.
Takšen porast kaže na to, da smo imeli kaznivih dejanj vse več, čeprav vsa niti niso bila prijavljena. Ali so kraje koles, mopedov, vlomi V avtomobile, stanovanja, hiše, vikende, kraja bencina iz avtomobilov pred stanovanji že res postala del našega vsakdana? Vprašanje, ki nas mora zanimati, saj smo lahko ze jutri tudi mi med oškodovanci.
Prometne nesreče:
h; JSn!em P°,droeJu beležimo dve bistveni značilnosti: manjše število nesreč 101 (lani 108) in veliko manj nesreč s smrtnim izidom - 3 (lani kar 12). Če iščemo vzroke za to zmanjševanje, potem moramo reči, da so prometna predavanja, ki jih je financiral Svet za vzgojo' in preventivo v cestnem prometu, organizirala pa vodstva šol, vrtcev, Delavska univerza, Avto moto društva in ostali veliko doprinesla k zmanjševanju krvnega davka na naših cestah.
Vendar se ob tem velja zamisliti o nesrečah, ki so se zgodile na
_I3aKiStralni cesti v Kraipvni slnm-
nosti Dob, in katere je obravnavala Prometna milica iz Ljubljane. Kar 19 nesreč je bilo na tej cesti, za katere so bile dane tudi ovadbe zoper osumljence. V teh nesrečah je bil eden mrtev, 9 hudo in 15 laže ranjenih. Materialna škoda samo na vozilih je ocenjena na 1.513.000 dinarjev (novih!). Pri tem pa niso vštete nesreče, ki so se zgodile na drugih cestah v tej KS.
Prekrški po cestno-prometnih predpisih:
Kam nas bodo pripeljali podatki za vse leto, si težko prestavljamo, kajti številka 685 prekrškov (lani 358) kaže, da bomo dosegli neslaven rekord. In kdo botruje tej vrtoglavi številki? Tisti, ki vede pozabljajo, da ni dovolj sesti samo za volan, ampak da je potrebno imeti tudi vozniško dovoljenje, pa tisti, ki mislijo, da je dovolj, če avto samo operejo, tehnična neoporečnost pa ni njihova zadeva, pa tisti, ki kljub predpisani vidljivosti ne vidijo nobenega prometnega znaka o omejitvi hitrosti, mestu parkiranja, prehitevanja, ampak so to za njih le „lepotne" oznake ob cestah.
In kaj naj rečemo? Cesta ni nikakor poligon samo za nekatere, temveč je javna prometna površina, ki je namenjena vsem, ne pa samo „izbrancem", ki jih potem najpogosteje „obdeluje" sodnik za prekrške.
Javni red in mir:
Da smo bili bolj borbeni in tudi razposajeni, nam kažejo podatki na tem področju, saj smo kar 226 krat (lani 133 krat) počenjali stva-
aa razbrati, da smo se pfeTepaii na~ javnih mestih, v stanovanjih, vpijemo takrat, ko bi morali spati in počenjamo še vrsto stvari, ki niso dostojne občana. Res smo poredni in tudi nehumani do drugih!
In še to:
Čeprav nismo obdelali vsa področja, pa se moramo zamisliti tudi nad tem, da je bil v porastu
mladinski kriminal, saj beležimc 40 primerov (lani 27) kar ni vzpodbudno, temveč še posebej zaskrbljujoče.
Vprašanje:
Le kakšne bodo številke v prihodnji številki našega glasila, ko bomo objavili podatke za vse leto 1980 in za vsa področja?
V VELEBLAGOVNICI!
S takšnim motom se je verjetno odpravilo 12 mladoletnic - med njimi štirje otroci - aprila, maja in junija v Napredkovo Veleblagovnico na obiske, kjer so opravljale svoje delo po domiselni metodi. Vsaka izmed „obiskovalk" je vzela „na piko" eno izmed prodajalk in z dogovorjenimi znamenji posredovala informacije tisti, ki je bila ..zadolžena", da opravi nepošteno delo. Metoda je bUa dovolj domiselna, da je omogočala delo kar tri mesece in tako je 76 artiklov našlo brezplačno pot iz trgovine, in sicer na domove 11 -ih mladoletnic v ulici Veljka Vlahovića 1 in v Kamniški. Seznam je zelo pester, saj v njem zasledimo vse od majic, perila, delov oblek, uhanov do šminke, kar je bilo vredno 1 milijon 800 tisoč dinarjev (starih).
Pri tem se postavlja nekaj odprtih vprašanj:
Prvič: Kaj so pri tem mislili starši teh mladoletnic in otrok, če so pri njih videli stvari, ki jih niso kupili ali za katere niso dali denarja, če so sploh kaj mislili?
Drugič: Ali v treh mesecih tudi v tako veliki trgovini, kot je Veleblagovnica, prodajalke in ostali odgovorni niso postali pozorni na iste obraze stalnih obiskovalk, ki so se postavljale na določena mesta?
Tretjič: Kam vodi pot teh otrok in mladoletnic, če se bodo kot statistke in igralke ..specializirale" in nadaljevale delo in se pri tem ne bodo zavedale, da je tudi v „samo-postrežbi" potrebno plačati? Postopek proti tem teče, vendar to ni osamljen primer, saj so podobni tudi drugod v občini!?
Pripravlja: Glavni urednik glasila
r'
STRELCI V AKCIJI NNNP
Naš koncept splošnega ljudskega odpora, gledan z vidika telesne kulture, je predvsem pridobivanje in vzdrževanje splošne telesne kondicije. V tem koncetu je strelstvo s svojo množičnostjo prav gotovo zelo pomembno.
Ob številnih strelskih družinah, kjer se goji športno streljanje, je nedvomno najbolj pomembno, da v strelstvu vključujemo čim več udeležencev, ki niso člani strelskih družin. Ena od oblik je gotovo prirejanje množičnih strelskih tekmovanj in akcij, kjer se lahko udeležijo vsi, kateri to želijo.
Te misli so nas vodile, ko smo pripravljali program akcij NNNP za obdobje 1980/81. Pri izdelavi programa so poleg ZTKO kot izvajalca programov telesne kulture, sodelovale občinske organizacije ZSMS, ZRVS in ZSS. Tako smo sprejeli enoten koncept programa akcije NNNP za področje telesne kulture.
Program vključuje pohode, orientacijo in strelstvo.
Prvo akcijo v streljanju smo načrtovali v novembru, oziroma prve dni decembra. ZTKO Domžale je v sodelovanju s SD Tine Kmetič-Trzin, organizirala in izvedla akcijo v dneh 2. — 5. 12. 1980 na strelišču v Trzinu.
Prijave za nastop so bile množične - 55 ekip se je prijavilo.
Prijavljeno je bilo 25 ekip TOZD, 12 ekip OO ZSMS, 6 ekip ŠŠD, 11 ekip TKO in ekipa Ob ŠTO.
Tolikega števila prijav nismo pričakovali in smo se vpraševali, kolika pa bo dejanska udeležba. Nastopalo je sicer manj ekip, kot se jih je prijavilo insicerjl2ekip
11 ekip OO ZSMS in ena ekipa TO.
Ob tem velja pohvaliti ekipe OO ZSMS in ŠŠD, pri katerih ni bilo osipa, kar pomeni, da so njihovi vodje, oziroma mentorji, vložili dosti truda v spodbujanje strelske dejavnosti.
Akcija je bila izvedena v obliki tekmovanja - istočasno pa je to bilo tekmovanje osnovnih sindikalnih organizacij. Ob pregledu rezultatov lahko ugotovimo, da so bili rezultati zelo solidni, pri čemer prednjačijo predvsem aktivni strelci SD Tine Kmetič-Trzin.
Strelska družina Tine Kmetic, je kot izvajalec svojo nalogo izpeljalo v zadovoljstvo vseh udeležencev, za kar jim gre polno priznanje.
(Nadaljevanje na 20. str.)
f      Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda za leto i  1981 pri Občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slo-'  venskega naroda in o delu žirije
1
1 RAZPIS
i
1 s katerim poziva vse zainteresirane v dajanju predlogov za podelitev priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1981.
Priznanja Osvobodilne fronte so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
—razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
- uresničevanju ustanovno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti,
- krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predlog za podelitev občinskega priznanja Osvobodilne fronte
slovenskega naroda za leto 1981 lahko podajo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva.
Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 5. marca 1981, kasneje prispelih predlogov ne bo mogla upoštevati.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Domicile, Ljubljanska 70, na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri OK SZDL Domžale.
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Domžale
r
ZAHVALA
Komite občinske konference ZKS Domžale se zahvaljuje vsem delovnim organizacijam, delovnim skupnostim, osnovnim šolam in posameznikom za voščila ob Novem letu, ter želi delovnih uspehov v letu, ki je pred nami.
Namesto voščil ob Novem letu članom osnovnih organizacij ZK v občini, je Komite občinske konference ZKS nakazal sredstva v višini 1.500 dinarjev Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale — Kamnik.
Komite OK ZKS Domžale
(Nadaljevanje z 19. strani) Ob koncu še rezultati:
EKIPNO:
1. SD Tine Kmetic Trzin I.-
685 - moški
2. Mlinostroj 651 - moški
3. SD Trzin 644 - moški
4. Hidrometal        643 - moški
5. SD Tine Kmetic Trzin II.
615 - ženske
6. Planika - Mojca        548 - moški
7. Ob STO Domžale      5 31 - moški
8. Melodija I. 522 - moški
9. Universale 520 - moški
10. FilcII. 516-moški
11. Emona I. 515 - moški
12. SSD OŠ Radomeljske čete I
511 - moški
13. Papirnica - energetika 504 - moški
14. Emona - II. 498 - ženske
15. OOZSMS Papirnica - energetika
493 - moški
16. OOZSMS Rodica I.    488 - moški
17. OOZSMS Dragomelj - Pšata
480 - moški
18. ZS TRIGLAV 457 - moški Šahovsko društvo Domžale 1.
457 - moški
19. Melodija II. 455 - moški
20. SŠD OS Dob 441 - moški
21. ZTKO Domžale        427 - moški
22. SSD OS Dob 421 - moški
23. OO ZSMS Dragomelj - Pšata
420 - moški
24. OO ZSMS Ihan I.       394 - moški
27. Šahovsko društvo Domžale II.
379 - moški
28. OO ZSMS Ihan III.     375 - moški
29. SSD OS Radom, čete 11.368 - moški
30. SSDOS Radom, čete IV. 350 - moški
31. OO ZSMS Rodica II.   334 - moški
32. OO ZSMS Ihan IV.     320 - moški
33. OOZSMS Ihan V.      297 - moški
34. OO ZSMS Ihan VI.     176 - moški
Rezultati posamezniki:
1. Mušič Franc 181
2. Flerin Andrej 179-
3. Peme Andrej
4. Krajšek Zdravko
5. KržanNiko
6. Kralj Vilko
7. Kržan Darko
8. Bratovi Matjaž
9. Mušič Marjan
10. Tomšič Milan
11. Habat Dušan
175 173 171 167 -167 166
163
- SD Trzin Hidrometal
- SD Trzin
- Mlinostroj
- Mlinostroj
- SD Trzin
- Mlinostroj
- SD Trzin
- SD Trzin 163 - Filc
- SD Trzin
Rezultati posameznic:
1. Mušič Tatjana 156 - SD Trzin
2. Jemec Nataša 147 - SD Trzin
3. Lovše Barbara 145 - SD Trzin
4. Perušek Suzana 142 - SSD OS Dob
5. Trinkavs Marica 136 - Emona
30-LETNICA GLASBENE SOLE DOMŽALE
BOGATI REZULTATI GLASBENEGA 0SVEŠČANJA
Glasbena šola Domžale je proslavila 6. decembra 1980 v hali Komunalnega centra Domžale 30-letnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. Z zelo pestrim sporedom so nastopili sedanji in nekateri bivši gojenci šole. Za slovesni uvod proslave je zaigral Komorni trobilni ansambel v sestavi: trobenta—rog—tenor—bariton—tuba Purcellovo suito v stavkih: Aflegro— Andante— Maestoso. Presenetila je čista intonacija in svež ritem igralcev, ki jim je za mentorja Anton Juvan.
J
Po tem uvodu je imel slavnostni govor Jernej Lenič, predsednik SOb Domžale. Z izbranimi besedami je orisal nastanek in razvoj šole, ki se je iz dokaj skromnih začetkov v teku 30 let razvija v zelo razvejano glasbeno ustanovo; saj skoraj ni kulturne prireditve v občini, pri kateri ne bi v tej ali oni obliki sodelovala tudi Glasbena šola. Začetno število 113 učencev je naraslo v sedanjem šolskem letu na 520 učencev, ki se glasbeno izobražujejo v matični šoli Domžale in v njenih pododdelkih v Mengšu, Radomljah, Moravčah in Dobu. Bivši gojenci šole delujejo v raznih zborih in instrumentalnih skupinah ne samo na območju občine, ampak že tudi drugod po Sloveniji; nekateri ansambli šole pa nastopajo tudi že izven države. Vedno večja rast kvalitete Glasbene šole je poroštvo, da bo ob sistematičnem delu vsega predavateljskega kadra tudi za naprej dosegala vidne glasbene uspehe.
Po govoru je zaigrala pianistka Nataša Siard dve skladbi iz Pahor-jeve Slovenske suite. Njena mentorica je Milka Zivulovič. Oba stavka (Gramozna jama in Jezdeci svobode) je Siardova zaigrala z globokim doživetjem, kot ga zahteva že sam naslov stavkov.
V sestavi: klavir (Irena Konči-na) - violina (Cirila Burja -violoncello (Mateja Orešnik) smo slišali Havdnov Trio št. 2 (stavka Adagjo in Allegro). Mlade igralke, ki jih je pripravila Milica Flis, so se v skupni igri pravilno vživele v Havdnov slog; svojo točko so odigrale z vso mladostno svežostjo.
Za njimi je nastopil dobro znani harmonikarski orkester (dirigent Majda Golob). Za ta nastop so si izbrali Jugoslovanski ples št. 4 (avtor Ferdo Pomvkalo) in svojevrstno skladbo Muha in komar (avtor Ištvan Sabo). Davno je že za
harmoniko za manj vreden instrument, poraben kvečjemu za plese in veselice. 2e samo ta kratki nastop je pokazal, da moramo obravnavati harmoniko, naj bo solistično ali v ansamblu, kot vsak drug orkestralni instrument, s katerim je možno izvajati vsakršne koncertne skladbe, tudi odlomke iz oper in simfonij, pa tudi skoraj avantgardne in zelo kapriciozne, kot je bila skladba Muha in komar.
Za njimi so nastopile srednješolke izraznega plesa, ki jih je pripravila Veronika Perko. Ob glasbeni spremljavi odlomka iz suite Peer Gynt (Edvard Grieg) so s plesom in drugimi gibi telesa izrazile vsebino, ki jo je položil avtor v svojo skladbo.
Otroški zbor OŠ Josip Broz Tito Domžale je pod vodstvom Metke Pichler ob spremljavi komornega ansambla izvedel tri pesmi Tomaža Habeta: Fagot, Pesem o Barbari in pesem Tito. Sveže pisane, v sodobnem slogu koncipirane pesmi je zbor izvedel sveže in sproščeno. Njihovo dirigentko poznamo tudi od drugod kot odlično zborovodkinjo, ki zna vnesti v zbor to, kar sama ob daru skladbi podoživlja.
Naslednjo točko (L M. Škerjan-čevo Serenado) je izvedel pihalni trio v sestavi: flavta (Andrej Skofic) - klarinet (Mirko Grad) -fagot (Bogdan Šmon). Trio je dobro vigran saj mu zahtevno pisana skladba ni delala težav. To točko je pripravil Janez Petrač.
Karel Leskovec je bil mentor točke „Venček priljubljenih" v sestavi štirih klarinetov. Izvajalci so bili: Iztok Lenič, Zoran Potočan, Matija Burja in Jernej Gnidovec. Ta točka je bila spretna nanizanka domačih, neproblematičnih pesmi, ki so jo izvajalci in poslušalci sprejeli kot prijeten oddih pred zadnjo
;___i: 1,___11 _
NOVICE IZ OBČINSKE KONFE-RENCE ZSMS DOMŽALE
Mladi iz domžalske občine smo za uspešno sodelovanje in številne vzajemne akcije z občinskim odborom ZZB NOV, OK ZRVS, OŠ TO in V.P. 6485 iz Most pri Ljubljani v lanskem decembru prejeli najvišje priznanje, ki ga podeljujeta Republiška konferenca ZSMS in Poveljstvo ljubljanskega armadnega območja — Odličje 22. december. Tu velja še posebej pohvaliti mlade, ki so se z vso resnostjo lotili dela na področju ljudske obrambe in obujanja revolucionarnih tradicij, saj večina teh aktivnosti sovpada z akcijo NNNP. Naj omenimo le pomembnejše: dvodnevni pohod na Oklo, Pohod po Poteh Radomeljske čete, orientacijski pohod, ki smo ga organizirali skupaj z OK ZRVS, sodelovanje z mladimi, ki so bili na usposabljanju na Oklem, sodelovanje s študenti, ki so bili v mladinskem učnem centru na Pokljuki, organizacijo občinskega tekmovanja Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, v številnih naših akcijah pa so sodelovali tudi vojaki iz vojašnice Bratstvo in enotnost in Most.
Na proslavi, ki je bila 19. decembra 1980 v počastitev Dneva JLA, je zapriseglo tudi 33 mladincev prostovoljcev, ki so tako stopili v vrste teritorialne obrambe. Mladi se zavedamo, da nismo le aktivni tvorci koncepta SLO temveč tudi nosilci pomembnih aktivnosti v sredinah, kjer živimo in delamo. S krepitvijo socialističnega patriotizma, vključevanjem ter usposabljanjem za SLO in z izgrajevanjem koncepta SLO bomo podružbljanje obrambnih priprav pripeljali do take mere, da bo sleherni mlad človek uresničeval politiko obrambe v neposrednih sredinah.
29. decembra 1980 je bil v posebni sobi restavracije Pošta zadnji posvet predsednikov in sekretarjev 00 ZSMS v preteklem letu. Predstavnika OK ZRVS in sekretariata za ljudsko obrambo sta mladim spregovorila o poverjeništvu za revijo Naša obramba. V prenekaterih KS so prav mladinci bistveno pripomogli, da se je število naročnikov te revije povečalo. V nadaljevanju posveta smo nanizali tudi najpomembnejše dogodke v preteklem letu in ugotovili, da je svetovna gospodarska kriza pustila svoje posledice tudi v naši domovini, ki se kažejo v težjih pogojih gospodarjenja.
Soglasno smo ugotovili, da se moramo rudi mladi maksimalno zavzeti pri odpravljanju posledic in nepravilnosti subjektivnega značaja. Na koncu posveta smo še v grobih obrisih ocenili delo mladih v naši občini v preteklem obdobju, nato pa so predstavniki 00 ZSMS v sproščenem pogovoru nanizali težave in probleme s katerimi se srečujejo.
21. januarja bodo potekale programske seje občinske in področnih konferenc, kjer bomo ocenili delo mladih za obdobje junij 1980—januar 1981 in sprejeli program dela do letošnjega junija. Če se ozremo nazaj, na preteklo obdobje, lahko ugotovimo, da je bila dejavnost mladinske organizacije razpeta med široke družbene okvire. Ukvarjali smo se s specifično mladinsko kakor tudi ostalo družbeno problematiko. Nismo se zapirali zgolj v lastne okvire temveč smo tudi našim problemom dali širše družbene razsežnosti.
Mladi se tudi aktivno pripravljamo na III. kongres samouprav-ljalcev, ki bo potekal v letošnjem juniju. Na seji koordinacijskega
(Nadaljevanje z 20. strani) točko. To je bil Vivaldijev koncert v amolu za dve violini in godalni ansambel. Točko je pripravila Branka Bečaj, solista sta bila bivša gojenca Glasbene šole Marko Zupan in Helena Burja. Glasbeno gledano je bila ta točka višek večera. Oba solista sta že daleč preko običajnega nivoja glasbenih šol, saj segata že v sam poustvarjalni vrh. V gladko tekoči skladbi se je spremljajoči ansambel brez dirigenta smiselno prilagodil obema solistoma.
Da je pokazala Glasbena šola Domžale ob svoji 30-letnici na koncertu, ki je bil nekak prerez njenega delovanja, kar zavidljivo lep uspeh, se mora zahvaliti neumornemu delu svojega ravnatelja Staneta Habeta, ki vodi šolo že od leta  10SQ h*Ua   t^Ai *» ♦»t-«
dober ravnatelj ne bi mogel veliko napraviti, če mu ne bi staJ ob strani umetniško izvežban predavateljski kader, ki šteje danes poleg več zunanjih sodelavcev 19 stalnih učnih moči. Temu kadru pa stoji ob strani Zveza kulturnih organizacij Domžale in Kulturna skupnost Domžale. Ob složnem sodelovanju vseh imenovanih dejavnikov lahko gleda Glasbena šola Domžale ob svoji 30-letnici z največjim upanjem za še kvalitetnejši razvoj v svoje četrto desetletje.
Ob sklepu koncerta so dobili od imenovanih kulturnih organizacij in od občinske skupščine zasluženo priznanje šola kot taka, ravnatelj Stane Habe in dolgoletni tajnik ZKO Tone Ravnikar ter vrsta večletnih predavateljev in zunanjih sodelavcev šole.
Matiia Tnmn_
odbora pri Občinskem sindikalnem svetu, ki vodi priprave za III. kongres, smo sklenili, da bomo mladi predvsem spremljali prehod učencev, dijakov in študentov iz vzgojno izobraževalnih procesov v združeno delo, kako se vključujejo v delo kolektivov, v sam tehnološki proces in aktivnosti družbenopolitičnih organizacij.
Božo Jašovič
DELOVANJE MENGEŠKE MLADINE
Po programski volilni konferenci OO ZSMS Mengeš se je delovanje v naši mladinski organizaciji bistveno spremenilo. To lahko z gotovostjo trdimo. Mladi se vedno bolj in bolj vključujejo v mladinsko organizacijo.
Naše vodstvo osnovne organizacije ie z bolj organiziranim delom začelo urejati osnovne odnose, ki so za delovanje mladinske organizacije potrebni. Izvolili smo razne komisije in delegate, ki skrbijo za povezanost z drugimi organizacijami in društvi. Posebno z mladino osnovne šole Matija Blejca - Matevža imamo precej dobre stike, udeležujejo se naših sestankov in pomagajo pri izvajanju raznih prostovoljnih akcij. Letos smo namreč prepleskali mladinsko sobo, stare stole smo zamenjali z novimi klopmi, na zid pa smo položili tapison. Vse to delo smo opravili mladinci sami. Material smo kupili na stroške mladinske članarine, nekaj pa je prispevala tudi KS Mengeš. Temu so takoj nato sledile akcije, kot so: Priprava prvomajskega kresa, organiziranje in sprejem Titove štafete, kjer je sodelovala skoraj vsa mladina iz delovnih organizacij in okolice Mengša, iz vsake OZD je imel en mladinec čast, da nosi Titovo štafeto. To je bila že precej razširjena akcija naše 00 ZSMS. Lahko bi še našteval veliko manjših akcij, kjer so mladi pokazali svojo prizadevnost. Naj še omenim našo mladinsko pohodno enoto, ki šteje 20 aktivnih pohodnikov. Udeležujemo se številnih pohodov v okviru OK ZSMS Domžale, veliko pa jih tudi sami organiziramo. Radi bi pridobili čimveč mladine iz Mengša, Loke in Topol v pohodno enoto. S tem bi krepili naše prijateljstvo in poznanstva, saj je na mladih naloga in dolžnost obujanja revolucionarnih tradicij iz NOB.
Večjo pozornost pa moramo posvetiti še studentom štipendistom, mladim komunistom in ostali mladini. Manjkajo nam tudi razna predavanja, ki bi bolj usposobila naše kadre in s tem bi naše delo pridobilo na kvaliteti. V naši 00 ZSMS torej z optimizmom gledamo v obdobje naprej. S takim delom kot smo začeli moramo nadaljevati, pa nam naši uspehi ne UIDEJO. Na koncu še to, da so mladinski sestanki vsak petek ob 19. uri v mladinski sobi na KS. Lahko pri-lete tudi v torek ob 19. uri, ko se mladi dobimo predvsem zato, da malo poklepetamo med seboj.
ZDRAVO! Predsednik OO ZSMS Mengeš: Janko HARL
PRIDNI OSNOVNOŠOLCI:
PIONIRSKA KONFERENCA MLADIH MENGŠANOV
V ponedeljek, 29. IX. 1980, je bila v kinodvorani v Mengšu pionirska konferenca. Udeležili so se je učenci šole Matije Blejca - Ma-tnrfn iT M—*"*
družbenopolitičnih organizacij. Na konferenci so izvolili novo predsedstvo pionirske organizacije in razrešili staro. Nato so sledila poročila o delu pionirske organizacije v prejšnem letu ter poročilo blagajnika o izdatkih in prihodkih v pionirsko blagajno. Nato so bile izrečene pohvale in podeljene nagrade učencem, ki so prejšnje šolsko leto uspešno sodelovali v pionirski organizaciji (blagajnik, predsednik) in tistim učencem, ki so uspešno sodelovali v raznih dejavnostih v okviru šole in tudi izvenšolskih dejavnostih. Vsem tem učencem so bile podeljene knjižne nagrade.
Nato je sledilo razvitje pionirskega prapora. Predstavnik SZDL, tov. Slavko Pišek je pripel trak v imenu SZDL Mengša. Svoj trak je pripel tudi predstavnik Melodije iz Mengša. Prapor je razvil Marko Hribar. Prebrali so tudi imena vseh delovnih organizacij, ki so prispevale denarne vsote za trak. Ker pa je bilo teh trakov preveč, ima vsaka delovna organizacija svoj žebljiček. Potem je sledil še krajši kulturni program, ki so ga pripravu' učenci osnovne šole Matija Blejca - Matevža Mengeš.
Barbara Vavpetič
RAZMIŠLJANJE:
NIKOLI ZADOVOLJNI ALI FILM GLEDALCU
Hodite v kino? Kaj pravite, da ni dobrih filmov? Prosim vas, tovariš, kaj pa si domišljate? Da boste za starega jurja in pol dobili dramatizacijo Dostojevskega:
Sicer pa, kaj vam ni všeč Vanessa, pa Crno - bela Emilija pa Grške smokvice pa Soseda ...
Pardon, da ne bo pomote, vse to so filmi, ki so bih' na sporedu zadnjih nekaj mesecev v Mengšu. A da je bil mladini vstop prepovedan? Seveda, seveda . ,. O, ja, pa imamo tudi vzgojne filme v našem kinu.
Take na primer, ki mladini sploh niso prepovedani. Nasprotno, 99 % gledalcev je ob takih priložnostih mladih. Le kdo ne pozna mogočnega lepotca Brucea Leeja, pa njegovih trikov, udarcev. Vzgojno, ni kaj!
Le nikar ne zardevajte, če ste eden tistih obiskovalcev kina, ki naleti vedno na takšne filme. Program je pač takšen.
Cas je, da ne le zardijo, pač pa tudi poskušajo izboljšati stanje tisti, ki so za to odgovorni. Nika GREGORIN
OGLAS
Ker pri opravljanju svoje obrtne dejavnosti nujno potrebujem telefon, prosim občane, da mi odstopijo vrstni red za telefonsko številko proti nagradi. Naslov v uredništvu glasila.
i PRIPRAVE NA POPIS PRE- ŠTEV  in  :> i anuvaimj v BIVALSTVA,   GOSPODINJ-  OBČINI DOMŽALE
; BIVAI
KOLIKO NAS ŽIVI V OBČINI?
41.
go-
letu
Skupščina občine Domžale je na seji vseh treh zborov 8. in 9. decembra 1980 sprejela sklep, da se imenuje občinska komisija za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Letos, 31. marca 1981, bo na ozemlju SFRJ natančno po desetih letih, ponovno izveden popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. To bo že sedmi popis, ki je predpisan s posebnim zakonom (Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 - Uradni list SFRJ, št. 25. julija 1980).
Namen popisa prebivalstva spodinjstev in stanovanj v 1981 je zbrati podatke o številčnem stanju prebivalstva, o gospodinjstvih in stanovanjih, pri tem pa dobiti predvsem tiste podatke, ki niso zajeti v drugih statističnih raziskovanjih.
Osnovna prednost popisa, kot vira statističnih podatkov je v tem, da zajema celotno prebivalstvo, vsa gospodinjstva in stanovanja v državi, kar omogoča in zagotavlja, da se rezultati popisa lahko obdelajo po teritoriju in to ne samo za vsako družbenopolitično skupnost, ampak tudi za vsak kraj in krajevno skupnost.
Popis bo dal vrsto podatkov o aktivnem in kmečkem prebivalstvu, kakor tudi o osebah, ki jih aktivni prebivalci vzdržujejo. Popis
bo omogočil podrobne podatke o vseh delavcih po kraju zaposlitve, to je po kraju, kjer so dejansko delali v času popisa. Ti bodo prvi popolrti podatki o zaposlenih po letu 1976, ko je bilo izvedeno zadnje opazovanje zaposlenih.
Eden prav tako pomembnih namenov tega popisa je zbiranje podatkov o gospodinjstvih. Poleg že ustaljenih vprašanj o gospodinjstvih, se bodo s popisom zbrali tudi podatki o koriščenju zemljišča, številu živine in kmetijskih strojev, s čemer bodo vsaj deloma zadovoljene potrebe po podatkih o kmetijstvu, saj je bil zadnji popis kmetijstva leta 1960.
Popis stanovanj bo nudil podatke o številu stanovanj (naseljena, nenaseljena, občasno nastanjena — vikendi, zasilna stanovanja), njihovi velikosti, starosti in opremljenosti ter v povezavi s podatki o gospodinjstvih in prebivalstvu. Vse to nam bo dalo osnovo za oceno in analizo stanovanjskega sklada in stanovanjskega standarda v republiki, občini in naseljih.
Občinska popisna komisija bo za izvedbo nalog popisa potrebovala približno 25 občinskih inštruktorjev, 1975 popisovalcev in nekaj kontrolorjev.
Iz pisarne za popis v občini Domžale
POSEBNO OBVESTILO
Občinska komisija za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj prosi vse tiste tovariše in tovarišice, ki želijo sodelovati v popisu kot popisovalci, kontrolorji in inštruktorji, da se javijo in sicer:
— za inštruktorja do 1. februarja 1981,
— za popisovalca do 20. februarja 1981,
— za kontrolorja kvalitete zbranih podatkov do 20. marca 1981. Pismeno prijavo dostavite sekretariatu Skupščine občine Domžale, Ljubljanska c. 69/1, z naslovom Občinska popisna komisija.
Informacije dobite pri tovarišu AVBEU Savotu (tel.: 721-320) Skupščina občine Domžale.
NOVO
KOPIRNICA - ŽIKO, Savska 1, Domžale, na dvorišču zadaj za prodajalno čevljev Borovo.
— fotokopiranje na prozornem papirju
— fotokopiranje A/4 in A/3 format, pomanjšava iz A/3 na A/4
— fotokopiranje na papir z vašo firmo
— razmnoževanje
— sortiranje
— vezava v razne mape.
Delamo vsak dan od 7. do 14. ure.    Se priporočamo - Jovanovič
Žiko
OBVESTILO ŽIVINOREJCEM!
Veterinarski zavod Kamnik - Domžale, DE Domžale, obvešča vse živinorejce, da dobijo informacijo o dežurnem veterinarju za čas dežurstva v popoldanskem času, ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih, pri vratarju Občine Domžale ustmeno ali po telefonu 721-022.
se
ljubljanska banka
BANKA DOMŽALE
OBVESTILO Obveščamo varčevalce Banke Domžale, da lahko izvršijo pripis OBRESTI za leto 1980 kadarkoli v letu 1981 in ne le v mesecih januar in februar 1981.
Obresti pripisujemo v Domžalah, v ekspoziturah v Mengšu in na Viru.
RAZPIS
Tovarna pogrebne opreme „Menina", Smarca 32, Kamnik OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
— štirih delavcev za pomožna dela v prikrojevalnici, strojnem oddelku in lakirnici
— kurjača nizkotlačnih kotlov.
Pogoj: 3-letna poklicna šola za ključavničarja, strokovni izpit za nizkotlačne kotlovne naprave.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 30 dni.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: „Menina" tovarna pogrebne opreme, Šmarca 32, Kamnik.
NOVO - NON STOP - NOVO VULKANIZACIJA NA RODICI
— vulkanizacija
— montaža, demontaža avtoplaščev
— centriranje koles
se priporočamo ob vsakem času SMOLNIKAR Janez, Perkova 17, Rodica, Domžale
Avtovlečaa službo vršim na vseh relacijah NON-SJUP
NOVAK Pavel Tovarniška 27 Preserje, p. Radomlje Tel (061) 721-784
PAPIRNICA KOLICEVO UNIJA-PAPIR SERVIS
Odkupujemo vse vrste starega papirja:
— časopisni papir;
— ostale vrste papirja, stari arhivi;
— kartonski odpadki;
— papirne vreče (cement, apno, itd.);
— odpadne kartone iz valovite lepenke;
— vse vrste mešanih papirjev.
Papirni odpadki morajo biti brez plastike, smol in katrana. Odkup se vrši vsak dan od 6. do 22. ure, izplačila pa od 6. do 14. ure.
In memoriam ANICA PAVLOVCIC
>
Prve decembrske dni so se svojci in
Prijatelji še zadnjič poslovili od Anice avlovčič iz Domžal. Rodila se je pred dobrimi enainšestdesetimi leti v Skofji Loki, čeprav je večino svojega življenja preživela prav v Domžalah. Odraščala je v družini uslužbenca starojugoslovanske državne uprave. Ze pred vojno je končala takratno višjo gimnazijo in je knjigovodske posle opravljala že pred okupacijo.
Ni še imela deset let, ko ji je umrl oče, med okupacijo še mati. Skupaj s sestro sta, kolikor sta mogli pomagali partizanom. Pokojna je z odliko opravila vse potrebne izpite za opravljanje finačno-knjigovodskih del. Njeno prvo delovno mesto po osvoboditvi je bilo razmeroma daleč od doma: v direkciji kranjskega gradbenega podjetja Projekt: tja se je iz Domžal vozila dolga leta. Pozneje se je kot knjigovodkinja zaposlila v takratni Lesni industriji Domžale, kjer so jo cenili kot marljivo in sposobno knjigovodkinjo. Po združitvi tega podjetja za LIP Radomlje je podobno delo opravljala v tej delovni organizaciji, prav tako pa tudi po združitvi LIP Radomlje v Slovenijales. V Slovenijalesu so jo vse do zaslužene upokojitve upoštevali kot izjemno natančno in prizadevno knjigovodkinjo. Take se je bodo spominjali tudi domžalski planinci, ki so ji tajniške in računovodske posle pri PD Domžale zaupali
polnih dvajset let. Za daljše pomembno delo pri planinski organizaciji jo je Planinska zveza Slovenije odlikovala s častnim srebrnim znakom. Za planince, s katerimi se je srečevala pri opravljanju svojih dolžnosti, je vedno našla prijazno besedo. Prav zato so jo planinci s tako občutenimi besedami pospremili na zadnjo pot.
Dom, ki si ga je ustvarila v Domžalah, jo je navezal tudi na neposredno soseščino. Sosedom bo ostala v trajnem spominu kot dobra prijateljica in soseda. Nikoli ni pretrgala stikov s svojimi prijateljicami in kolegicami, ki so jo v velikem številu pospremile k zadnjemu počitku.
Pokojnici je pred komaj dvema letoma umrla sestra Marina. S sestro in njeno družino je preživela dobršen del svojega življenja, zato je bila sestrina smrt zanjo hud udarec. Prav tak udarec je smrt Anice Pavlovčič za njene svojce. Z njo so izgubili svojo najbližjo, ki jih je obdajala z vso ljubeznijo, pa tudi s pozorno vsakdanjo skrbjo. Zato jim je njena nenadna smrt še toliko bolj nepojmljiva in kruta.
ZAHVALA
Ob smrti
ANICE PAVLOVCIC
iz Domžal
se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob njeni smrti izrekli sožalje in nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebej pa smo hvaležni domžalskim planincem, zlasti tov. Mitji Zupančiču za tople poslovilne besede, prijateljici Vidi Pire, sodelavkam in sodelavcem iz Slovenijalesa Radomlje in sosedom.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem in sodelavcem, ki so nam ob smrti našega dragega moža in očeta
MIHE ADLEŠICA
izrazili sožalje, darovali cvetje in se udeležili pogreba ali kako drugače z nami sočustvovali. Posebej hvala osebju Doma upokojencev Domžale in dr. Petru Cerarju, ki so ga negovali in mu lajšali bolečine. Zena Ivana sinova m hčerke
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nadvse skrbne tete
JERICE KARLIN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in drago pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Se posebej hvala Sare Jelki in Peterlinovim za nesebično pomoč, dr. Šiški za vso skrb, gospodu župniku za poslovilni obred in lep govor ob slovesu ter pevcem Lira iz Kamnika. Hvala tudi vsem, ki ste darovali vence in cvetje in za vse izraze sožalja. Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA
ob nenadni tragični smrti našega dragega moža, očeta in strica
JOŽETA BLAZINE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam skušali dati besede tolažbe; iskrena hvala sosedom za vsestransko pomoč, hvala vsem za darovano cvetje, tov. Abetu za poslovilne besede, hvala pevcem za zapete pesmi ter duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
u: i
ZAHVALA
Vsem, ki ste našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in strica
VALENTINA PREMKA iz Krtine
obiskovali v času njegove mučne bolezni, ga bodrili, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam stali ob strani, dr. Logarju za zdravniško nego, vaščanom iz Vrbe za številno spremstvo, župniku iz Doba za poslovilni obred in cerkvenim pevcem iz Doba za ganljive žalostin-
Zalujoči: žena Frančiška, sin Vinko z družino, hčerka Tončka z možem, vnuk Vinko z družino in vnukinje.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica
RUDOLFA JENCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste počastili njegov spomin, sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, dr. Logarju, kolektivu ŽITO Vir, župniku za poslovilni obred, godbi in pevcem.
Žalujoči: žena Mici, otroci Bogdan, Metka in Simon, mati, bratje in sestre ter drugo sorodstvo.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage skrbne mame, stare mame, sestre in tete
FRANCKE PODBEVŠEK
Bezilakove mame iz Loga 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v globoki žalosti pomagali in nas tolažili, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi duhovnikoma Verstovšku in Tomšiču za poslovilne besede in opravljeni obred, pevskemu zboru Janko Kersnik iz Lukovice za zapete ža-lostinke. Posebna hvala še vsem tistim, ki so nam tudi v dneh po pogrebu pomagali in nas obiskovali. Hvala vsem in vsakemu posebej. *,...,« , .
r      1  Žalujoči hčerki
_ Minka in Francka z družinama
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta
PETRA KURFTA
s Količevega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrazili besede tolažbe, ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Se posebej se zahvaljujemo župniku za poslovilne besede in opravljen obred.
Lepa hvala tudi pevcem Papirnice Količevo, govornikom in praporščakom ter Krajevni organizaciji ZB NOV in WI Vir m Domžale.
Vsem še enkrat iskrena hvala. . ,
Vsi njegovi.
ZAHVALA
ob boleči in nepričakovani izgubi našega
ANTONA KONČANA - LIPETA
polkovnika milice v pokoju, nosilca Spomenice 1941
se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem, njegovim soborcem NOB in znancem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti, darovali cvetje in se ga v težkih dneh spomnili z lepo mislijo. Se posebno pa se zahvaljujeva tov. Kovač dr. Ludviku za dolgoletno zdravljenje.
Metka in Tanja.
r
ŠAHOVSKO SINDIKALNO PRVENSTVO
V okviru programa Komisije za šport, rekreacijo in oddih je bilo v dneh 9. in 11. dec. 1980 izvedeno občinsko šahovsko sindikalno prvenstvo za ekipe in posameznike.
Ekipnega tekmovanja se je udeležilo 5 ekip. Po ogorčenih spopadih je 1. mesto osvojila ekipa Papirnice Količevo, ki je premagala vse svoje nasprotnike in tako ponovno zasluženo postala občinski sindikalni prvak. To niti ni presenetljivo, saj v njej nastopajo sami preizkušeni igralci, člani Šahovskega društva Domžale. Papirnici se je najbolj približala drugouvrščena „Melodija", ki ima v svojem sestavu nekaj perspektivnih mlajših igralcev, ki jim utegnejo postati čez nekaj let še trši oreh.
T
J
Igralci „Napredka" in „Slove-nijalesa" so se srčno borili za čimboljši uspeh, vendar kaj več od osvojitve 3. oz. 4. mesta niso mogli doseči. Najmanj šahovskih izkušenj, zato pa zvrhano mero optimizma, pa so pokazali šahisti „Termita", ki kljub zadnjemu mestu niso izgubili volje, pač pa so obljubili, da bo prihodnje leto drugače. Kako, bomo še videli.
Letošnje prvenstvo je bilo po udeležbi dokaj skromno. Pogrešali smo nekatera moštva, ki so v preteklih letih igrala vidno vlogo na podobnih tekmovanjih. Naj navedemo nekaj organizacij sindikata v naši občini, v katerih je precej dobrih igralcev, ki pa se iz neznanih vzrokov niso udeležili tega prvenstva: „Mlinostroj", „Toko", „Tosama", „Induplati", Občinska skupščina, predvsem pa „Helios", ki vsako leto redno tekmuje na nekajdnevni delavski olimpiadi v Poreču, občinsko tekmovanje pa seveda ni tako zanimivo.
Končna lestvica:
1. Papirnica Količevo       14 točk
2. Melodija Mengeš       10,5 točk
3. Napredek Domžale        7 točk
4. Slovemjales Radomlje 5,5 točk
5. Termit Domžale 3 točke
Za zmagovalno ekipo so nastopili: Vide Vavpetič, Janez Hribar,
Viktor Hribar, Janez Vidergar in Janez Barle.
Za naslov sindikalnega prvaka občine pa se je pomerilo 1j igralcev. Po štiriurnih neusmiljenih bojih se je turnir končal z mrtvim tekom treh igralcev, Ivačiča, Vav-petiča in Zupančiča, ki so zbrali po 9,5 točk. Ker pravilnik tekmovanja takega primera ni predvideval, imamo torej letos kar tri prvake. Zanimivo, mar ne?
Tudi tega prvenstva se niso udeležili igralci že prej navedenih sindikalnih organizacij. To pa je še bolj zanimivo!
Končni vrstni red:
I. -3. Ivačič Vladimir (Papirnica) Vavpetič Vide (Papirnica) Zupančič Peter (Papirnica)
4. Osulin Bogdan (Menina)
5. Skok Jože (RTV)
6. - 7. Hribar Janez (Papirnica) Božič Tone (Trak)
8. Kecelj Ciril
9. Stanič Mirko (Kbn. center)
10. Jagodic Lojze (Melodija)
II. Janežič Peter (Termit)
12. Vidergar Janez (Papirnica)
13. Smolnikar Silvo (Termit) Organizacija in izvedba obeh
tekmovanj je bila poverjena Šahovskemu društvu Domžale, ki jc svojo nalogo v celoti uspešno opravilo.
Vide Vavpetič
TOPEL NASTOP V MENGŠU: NOV VETER V GIMNASTIKI
j.
V torek, 9. decembra je bila na osnovni šoli Matije Blejca-Matevža gimnastična akademija. Na akademiji, ki je predstavljala
f>rikaz dela gimnastične sekcije šolskega športnega društva, je sode-ovalo preko 60 učenk te sekcije. Sekcija predstavlja namreč dobršen del množičnosti, saj je vanjo vključenih kar 120 učenk te šole in sicer od prvega do osmega razreda. Za popestritev akademije so poskrbele gostje iz Ljubljane, tekmovalke najvišjih gimnastičnih sekcij Ljubljanske gimnastične zveze. Tako sta se članici državne reprezentace iz Zelene jame Nati Rogelj in Marija Z vab predstavili s svojimi sestavami na treh orodjih, mlade tekmovalke iz Spodnje Šiške pa so gledalce navdušile s svojim prikazom akrobatskih elementov v parterju. Za prestavitev športno ritmične gimnastike pa so poskrbele tekmovalke Narodnega doma s prikazom parterne vaje brez rekvizita, vaje z žogo in s trakom.
Pionirke gimnastične sekcije so prireditev pričele s krajšim nastopom učenk tretjih in četrtih razredov na nizkih gredeh, učenke prvih in drugih razredov so izvedle štafetno igrico in sestavo z nitkami. Pionirke višjih razredov so nastopile na posameznih orodjih s svojimi poljubnimi vajami. V izrednem vzdušju in ploskanju kakih 100 gledalcev je uro in pol trajajoča akademija vzbudila veliko zanimanje in odobravanje. Tovrstno delo z mladimi je še kako koristno za zdrav in pravilen razvoj, število nastopajočih je razveseljivo, srj dokamje, ril učenke felijo tovrstne prostovoljne dejavnosti.
NAMIZNI TENIS
Dne 8. in 9. januarja 1981 je bilo v dvorani v Jaršah sindikalno tekmovanje v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je 14 moških ekip ter 5 ženskih ekip. V disciplini posameznikov, ki je bilo drugi dan tekmovanja, je bila udeležba zelo slaba, saj se je od 44 prijavljenih članov udeležilo le 8, medtem ko se pri ženskah tekmovanja posameznic ni udeležila nobena tekmovalka.
v___/
Tekmovalo se je po propozici-jah, ki so bile izdelane za to tekmovanje. Pri izredno požrtvovalnih igrah, ki so trajale vse do 23. ure, je vrstni red moških ekip naslednji:
VRSTNI RED:
1. HELIOS Domžale (postava Len ček, Jesenšek, Zupan)
2. PAPIRNICA Količevo (post. Močan, Ziberna, Zab nikar)
3. OBČINA I Domžale (post. Jugovič, Korošec, Lenič)
4. INDUPLATI I Jarše (post. Kavčič, Pipan, Korošec)
5. TOKO I Domžale
6. KS Jarše Rodica
7. MELODIJA Mengeš
8. INDUPLATI n Jarše
9. OBČINA n Domžale
10. TRAK Mengeš
11. NAPREDEK I Domžale
12. TOSAMA Domžale
13. NAPREDEK II Domžale
14. TOKO II Domžale
Med ženskimi ekipami se je najbolj izkazala Papirnica Količevo, Vrstni red ženskih ekip pa je:
1. PAPIRNICA Količevo (post. Bensa Sonja, Bensa Vida)
2. INDUPLATI Jarše (postava Kurzweil Breda, Pavlic Nada)
3. MELODIJA Mengeš (post. Berlič Zlata, Jaklič Mojca)
4. HELIOS Domžale (post. Bešter Ana, Adam Saša)
5. OBČINA Domžale Izredno športno vzdušje, ki je
vladalo v četrtek pri tekmovanju ekip, se je v petek povsem spremenilo. Še vedno je bila sicer prisotna borbenost med nastopajočimi tekmovalci, pogrešali pa smo množičnost, kar je osnovni cilj sindikalnih tekmovanj.
Vrstni red med posamezniki je naslednji:
1. JUGOVIC Tomaž
2. LENCEK Jože
3. ZUPANC Franc
4. KAVČIČ Rajko
5. LENIČ Blaž
6. OBRADOVIC
7. PEČJAK
8. MELKIC
Kavčič Rajko
Mlada telovadka, članica ŠŠD Mengeš izvaja vajo na gredi
REŠITEV SLIKOVNE KRIŽANKE
Vodoravno: proga, kolovoz, srečno novo leto želi uredništvo, M. J., ikra, era, kataster, V. O, usta, Davos, B. S., roba, Krk, Matjaž, drn, aki, Brojan, Ra, BL, Milet, Napredek, prehrana, I. C, rana, Saš, Jim, Brici, edinost, radič, Aheron, e. Z., ja, ameba, S. P., beat, Mihel, Stane Mlakar, SO, Karel Kušar, Be, Narta, epizoda, Inn, Nenni, cesar, Bakunin, octio, Atos, KU. L Sonc
OGLAS Poštenemu najditelju zlate zapestnice dam nagrado 500 NDin. D. Huth, Domžale, Zupančičeva 7, stanovanje 3.
OGLAS
Tri-članska družina nujno išče kakršnokoli stanovanje za dobo 2 let na območju Domžal ali bližnje okolice. Cenjene ponudbe pošljite na naslov, ki je v uredništvu lista.
V mesecu februarju bomo organizirali tek na smučeh, zato vsi, Id imate ustrezno opremo: na rekreacijski trening pojdite že danes! Na teku se dobimo, ne glede na to koliko je kdo ,jnoj»ter" v tej panogi, važno je da se rekreiramo in sodelujemo.
Občinski sindikalni svet
OGLAS
Upokojenka išče družabnika okoli 60 let. Ponudbe pod: »Polnejše življenje"