TRST, torek 22. marca 1955 Let0 XI. . št. 68 (2997) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94<638, 93,808, 37^338 štRE37-338TVOk UL- MONTECCH1 št. 6, III. nad. — TELEFON 93-S08 IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 28 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Mr. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. uWavni inn Gl AS1: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozDa Slovenije. ^ ’ osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Penico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. zuz - *ARAPi ARETACIJE ŠKEDENJSKIH ANTIFAŠISTOV Medtem ko ie Gregorič v Rimu interveniral $uša kvestura zanikati kršitev člena 6! 'e0orič izrazil Martinu zaskrbljenost zaradi aretacij in ostalih kršitev Memoran-'a ter zahteval preklic komisarjevega ukrepa v Nabrežini • Kvestura obtožuje ške-antifašiste ropa, da bi s tem zanikala politično obeležje dejanja pred 10 leti bujske %, 2I »eltDou,~ Jugoslovanski | No, kljub Gregorič £ J Rimu dr- Pavle "Ujeca danes obiskal zu-i7n>.?"nistra Martina in 'iovanske za?krb|jenost ius°- s,ov«ncev zaradi aretacij Cov J Trstu in zaradi 'toijansv. vJlh Podvzemajo ki so Ske Vlasti v Trstu in '»»donske naSpr°tJu 1 določili Gregorič • sporazuma. Dr. 'inske V iraenu iugoslo-{(|ovani, ■ ln v 'Pleresu so-% men *u 'Zboljšanja odno-hievai n ? ma državama za-Sv°Jo inte italUanska vlada s ‘bniinate ,encij0 preki"e dis-sti v T®r,sko ravnanje obla- Ju*°slovanskiPr0ti' Sl0vencem-Prav tak„ , ‘ velep°slanik je kl'»* dovmi* ’ da se pre- a,le ‘Skeenit ^ S° Sa ,7‘ too nasoi- ob*asti za izgrad-kunce v i Za 'taliJanske be-Vi»-Nahee- Vensk' občini De- CemT- '•‘tlelo ™ ko »e je v Trstu iz-Ea vei6Dn , . jugoslovanske- ministru m'1*8 pri zunanjem nar tiske 'inu. je funkcio-'‘»čdstavn''?6^3 urada o&vestil Pisja. d ' 6 tržaškega časo-tiskn,, ° °b 18,30 v prosto-!,»Ea kQm,neea urada general-(ttenca 'sar'ata tiskovna kon-bieta u. ,rez navedbe pred-kot SIB Hrence kakor tudi, »a t; kasneje izvedeli, ne 'njega ti i SP L ■T konf "tsrence udeležili. »»tur« renc' je predstavnik k»c5 sti-'21aV'1, da je konfe-''»»rjen,1Cana zato, da bi no-'»"taši.i-P°Vedal’ da slovenski tirani* 1Z ®kednja niso bili Sivep= zaradi političnega ^»iie ldP]ania 'n da zaradi 'Mu~ Pride v poštev kršitev • °randuma o soglasju. % * edi iz poročila o ob-v ^poslanika Gregoriča Qf S lU Martinu, se pred-Sl Sagt>ri“eve izjave ni na->ltihmo na aretacijo ške-ajj antifašistov, temveč uiv2'ma?tale ukrepe' ki j ib i , »Mast taka)šnje itaiijan-> Zločin ki so v nasprotju h11"9, tu-- '“"donskega spora-se »emer je zahteval, II* !* izdal* f dovoljenje, k; Mijapsk začasni komisar za naselje v Sesljanu. emu je očitno, da je bil namen konference poskušati z izjavo, da gre za navaden zločin, ne pa za politično dejanje, izpodbiti vzrok izrazov zaskrbljenosti jugoslovanskega poslanika rimskemu ministru. In res je predstavnik generalnega komisariata na vprašanje nekega novinarja v zvezi s petkovo izjavo predstavnika jugoslovanske vlade B. Draškoviča izjavil, da v zadevi aretacije obtoženih «ne vidi političnega, temveč navaden zločin« in da (izaradi tega aretacija nima zveze s kršitvijo člena 6 Memoranduma«. Ta poskus opravičevanja aretacije v Skednju razkriva tudi nenavadno obširno poročilo poluradne agencije ANSA. ki pač nima drugega namena kot tega, da bi nudilo italijanskemu tisku dovolj gradiva za izpodbijanje vzroka izrazov resnega opozorila zaradi kršitve Memoranduma. Značilno je tudi, da ANSA v omenjenem poročilu že trdi, da so aretirani odgovorni za «napad v Skednju prve dni novembra 1945. leta«, čeprav sodne razprave še ni bilo in po italijanski ustavi, kakor tudi po izjavi o človeških pravicah nihče nima pravice pred sodno razpravo ugotavljati odgovornost osebe za neko dejanje, vse dotlej, dokler sodišče ne izreče dokončno veljavne sodbe. Čeprav je na tiskovni konferenci prestavnik kvesture trdil, da so aretirani antifašisti pri zasliševanju priznali obtožbe, moramo poudariti, da je po samih izjavah predstavnika kvesture možno zaključiti: 1. da je pokojni Alecci iz daljne Sicilije prišel v Trst s samokresom v zepu baje prodajat olje, čeprav je bil brivec ne pa trgovec; 2. da se je dejanje zgodilo ravno v dneh najhujših demonstracij in pouličnih borb za teritorialno pripadnost Trsta in Julijske krajine; 3. da omenjeni A. ni mogel imeti tedaj veljavnega orožnega lista, kar je dokaz za nemiroljubne namene nošenja orožja v najbližji bližini zloglasne rižarne, kjer so naci-fašisti sežigali tudi demokrate iz Skednja. 4. da so samo 12 ur pred tem fašistični škvadristi v mestu streljali na delavce in dva delavca tudi težko ranili; 5. da je takratna oblast, pred 10. leti, ko se je vsekakor ves dogodek z mnogo večjo verjetnostjo mogel re- ranjenca v bolnišnico, na me-1 ljiva, ker je v nasprotju z stu izročil samokres in listni- duhom sporazuma, to je s po-co z nedotaknjeno vsoto de- . miritvijo in normalizacijo po-narja, kar izključuje namen litičnega položaja v Trstu in ropa. katerega jih policija ob- med obema sosednima drža-tožuje. i vama. Zato moramo še prav Potemtakem je aretacija in posebej poudariti, da je zve-obdolžitev aretiranih antifaši- j nela kot ironija izjava pred-stov, da so storili navadno stavnika generalnega komisa-kriminalno dejanje, ne pa da riata, (ki je nedavno prišel iz gre za zločin v zvezi s poli- Rima in tržaških razmer ne tično borbo za rešitev tržaške- konstruirati, današnje obtožbe i ga vprašanja, ki jo omenja antifašiste po skoro enoletni preiskavi izpustila na svobodo; 6. da je eden izmed obtože- čl. 6 Memoranduma, brez zadostne podlage. Se bolj pa je aretacija more še dobro poznati), ko je dejal, da se bodo prav na ta način »odstranile sence v ko-;ist pomiritve«. PRED KONČNO DEBATO 0 PARIŠKIH SPORAZUMIH V FRANCOSKEM SENATU Moskva napoveduje o vzhodnem enotnem vojaškem poveljstvu Objava pisem med Mendes-Franceom in Churchillom, kjer Churchill grozi s politiko «praznega sedeža«, če sporazumi ne bodo ratificirani nih, potem ko je spremil oba i obtožba neprimerna in škod-1 (Nadaljevaje na 2. strani) PARIZ, 21. — Dva dni pred zečetkom razprave o ratifikaciji pariških sporazumov v republiškem svetu je bivši ministrski predsednik Mendes-Prance sporazumno e Churchillom in francoskim zunanjim ministrom Pinayem objavil pismo, ki ga je 5. januarja poslal Churchillu, in odgovor britanskega predsednika vlade od 12. januarja. Objava teh pisem pojasnjuje namig, ki ga je zunanji minister Pinay dal v zunanjepolitičnem odboru republiškega sveta v zvezi s «praznim sedežem«, ki ga je omenil Churchill v svojem pismu. Mendes-France omenja v svojem pismu od 5. januarja PO SKLEPIH NACIONALNEGA SVETA PRI Štir se j »isti je s ransl »krči ka vladna koalicija la na tristransko 1*0 izstopu republikancev iz vladne koalicije je Scelha dosegel solidarnostno izjavo ostalih treli strank in si zavaroval hrbet za poto>anje v ZDA Poziv Avstrije “'rim velesilam vlade Srž w Daj r ^aa|j je po radiu pozval zasedbene države, Norih- nžno sporazumejo o avstrijski državni , D1 - Nutting o stališču britanske ^®ON, 21 * . - -.« .*• — Državni sn*!iKn..0f£iceu N ut- - °^nji zbornici na laburističnega po- vlada ly’- ali . bri“ fta k(lnfriPraVtoena Pr'" zVplerenco štirih s ^ t ° državn V zvezi z av' Mbi stv0 ° pogodbo in ."oveniT » Proti nevar- Vri1. da V "Sch‘ussa»' od- v(j,.jdržavn. določbe v na- toi iei° Hov *?°Sodbe prepo V,!"*! il “Anschluss«. lOdi korist* .’- izjavi1, da W*tifikw0Stl R°nference Vi»t5k0v ih doki pariških SP°-‘Cv3 vlada °,kler ne bo so- '0o gleHp zahtevanih '‘Ho dahes svoieSa stališča. '»VIJ® sov et«u aljeval Nut* ?» SafiVala seda* Vlada Sam° cV io jePs°iPia pa pogod-bredi0i:i 0VJetska viada i Avm*?c'»! na berlinski Nto?a),Ski kancler R- k 5»»Vai govoril Raab Pa SovjSEL po rad;u in .V1', kako lsSr° zvezo. haj % Slode neod am‘slja ian'-ki bi * Isnost> Av-, ThW preprečila novi t»i urra2ii z S8 4ti° ‘o naihepričanje' da JSei1? velesl bo1'.pr»herno, '«VrCllo o _“e. objavijo de- 'IVh O njaKJskega ozernlt° • Dosedanii a na vseh SovL°k°dbP j. °*nutek dr-> pri*d Prikljmu, Predvideva Pomnil RanK c^emčiji,, njegova vlada sodi, kakor je tc izraženo tudi v njeni nedavni noti Sovjetski zvezi, da je treba vprašanje državne pogodbe obravnavati ločeno od drugih vprašani. «Ce nismo voljni priključiti se nobenemu vojaškemu bloku in ne dovoliti tujih vojaških oporišči na našem ozemlju, tedaj moremo zahtevati to, naj o našem vprašanju razpravljajo ločeno. Mi živimo samostojno«, je nadaljeval avstrijski kancler, «in-se nočemo naslanjati na noben blok, zato pa nam morajo tudi zajamčiti, da vprašanje naše dežcic ne bo odvisno od drugih vprašanj«. Egiptovska ministra na obisku v ‘ še . , drug kaka do- nai se |k4a ob »Odelor,,ske"' 'vpral V avsfri^- ttLPred akšPn°Uu »•* °i‘Orii,v')an a he h? ,SVoieni )a ^0 55sil!i; BEOGRAD, 21. — Clan revolucionarnega sveta Egipta in minister za nacionalno proizvodnjo Hasan Ibrahim in minister za trgovino Hasan Mar-ry, ki sta včeraj prispela v Beograd, sta danes obiskala podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozara Vuk-manoviča, državnega tajnika za zunanje zadeve Kočo Popoviča in člana Zveznega izvršnega sveta Osmana Kara-begoviča. Popoldne sta egiptovska ministra obiskala inštitut za nuklearna raziskovanja v Vinči, zvečer pa sta odpotovala v Zenico in Sarajevo. Nova upravna razdelitev LR Slovenije LJUBLJANA, 21. — Po predlogu, ki ga je izdelala posebna podkomisija Izvršnega sveta Slovenije, bo Slovenija razdeljena na 11 okrajnih skupnosti namesto dosedanjih 20 okrajev in dveh samostojnih mestnih občin. Dosedanji tolminski okraj in precejšnji del sežanskega okraja bosta priključena goriški okrajni skupnosti, novoustanovljena okrajna skupnost v Kopru pa bo zajela poleg koprskega področja tudi večji del dosedanjega sežanskega okraja in del postojnskega. Naivečja okrajna slupnost v Sloveniji bo ljubljanska s približno 270.000 prebivalci. V koprskem okraju bodo ustanovljene tri komune; v Kopru, Izoli in Piranu. (Od našega dopisnika) RIM. 21. — Republikanska stranka je včeraj uradno sklenila izstopiti iz vladne koalicije. Na zasedanju nacionalnega sveta PRI je bila izglasovana resolucija, ki pravi; »Nacionalni svet PRI odobrava poročilo političnega tajnika Oronza Realeja in potrjuje sklepe vodstva stranke od 5. marca; obenem odobrava politične in socialne razloge, ki so pripeljali do tega sklepa in izjavlja, da PRI ne sprejema kompromisa o zemljiških pogodbah, kot ga je sprejela vlada. Nacionalni svet izjavlja nadalje, da v sedanjem položaju — ki ga označujejo pritisk k razvoju v politično-socialni konservativni smeri, ki ga izvaja liberalna stranka, nadalje zamude in pomanjkljivosti vladne akcije tudi na področju zakonodajnih obveznosti vladne koalicije ter nekatere nerešene težave sodelovanja med koalicijskimi strankami — PRI ne vidi pogojev za obnovo učinkovitega tristranskega sodelovanja«. Republikanski nacionalni svet je torej v celoti sprejel tezo, ki jo je v soboto prikazal politični tajnik Reale. Ne-katey» govorniki so v včerajšnji diskusiji to tezo še poglobili. Bivši minister Ugo La Malfa je poudaril, da se v šti-ristranski formuli vednb bolj kažejo notranja protislovja, medtem ko se na terenu začenjajo kazati nove možnosti. Republikanci, je dejal La Malfa bi se morali zavzemati za rešitev demokratične levice kot altrnative k štiristranski formuli. Treba se je potruditi in tolmačiti demokratične zahteve tudi izven določenega razporeda političnih sil. Bivši obrambni minister Randolfo Pacciardi je poudaril da so se nasprotja med PRI in vlado v zadnjem času čedalje bolj poglabljala. Republikanci so se prvi lotili izpraševanja vesti, je dejal Pacciardi in menil, da se bodo sčasoma tega lotile tudi ostale vladne stranke. Sestanek na Virmnalu, na katerem naj bi Scelba formalno zakrpal vladno koalicijo, se je tako skrčil na sodelovanje treh strank. Demokristjane sta ‘opala Fanfani in Moro, PSDI Saragat, Matteotti ir por pa De Caro, Mala-godi in Colitto. Sestanek se je začel že predpoldne, trajal pa je do 17. ure. Po sestanku je bilo izdano naslednje uradno poročilo: «Predstavniki treh strank so z zadovoljstvom ugotovili važne uspehe vlade na področju zunanje, notranje in spcialne politike 'er pn izvajajanju programskih obveznosti demokratične koalicije. Pred odhodom ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Kanado in ZDA se je predstavnikom zdelo potrebno potrditi popolno soglasnost ' en o politiki atlantske so-Udarnost, in evropske integracije- pri tem so izrazili iskrene Jelie za uspeh potovanja. Predstavniki strank so nadalje »otrdili vrednost, ki jo pripi-suj e jo politiki demokratične solidarnosti. Strinjali so se o potrebi, da izvedejo poglobljeno izmenjavo mnenj o vprasa- V ■ 'p uh bosta morali lotiti vlada in ' koalicija, tudi namenom, da se urtdi ir razširi pristanek na vladno akcijo za obrambo in razvoj in za socialni na- poročal o namenih svojega potovanja v Ameriko. Za to potovanje je bil danes objavljen podroben program. Scelba in Martino bosta odpotovala iz Rima 24. marca ob 8. uri zjutraj, v Montreal pa bosta prispela ob 22. uri po krajevnem ca.su. V petek in soboto bosta v Montrealu in Ottacvi. v nedeljo popoldne pa se bosta s posebnim letalom odpeljala v VVashington. V ponedeljek 28. marca bosta imela Scelba in Martino oh 11. uri razgovor zadržav-nim tajnikom Dullesom, ob 12-uri pa s predsednikom Eisen-howerjem, kjer bosta tudi na kosilu. Naslednji dan se bosta razgovarjala z zakladnim ministrom Humphreyem in z načelnikom uprave za operacije s tujino Stassenom, popoldne pa še z obrambnim ministrom VVilsonom. V sredo je v dnevnem redu še en razgovor z Dullesom, zvečer pa se bo u radni del obiska končal in obi bosta odpotovala v New York Po obisku v raznih krajit ZDA bosta Scelba in Martinc v četrtek, 7. aprila, ob 17. ur odpotovala iz New Yorka \ Italijo. Poslanska zbornica je dane* nadaljevala diskusijo o odložitvi upravnih volitev. Disku sija se bo nadaljevala jut^i- demokracije in za ^S^tem ie Scelba dolžnost, ki mu jo je naloži o zasedanje nacionalnega sveta demokristjanske stranke in si obenem zavaroval hrbet; za po- opravil V Moskvi odstavljen minister za kulturo MOSKVA, 21. — Moskovski radio je javil, da je prezidij Vrhovnega sovjeta na predlog ministrskega predsednika Bul-ganina odstavil ministra za kulturo Georgija Aleksandrova. «ker je bil nesposoben pri vodstvu svojega ministrstva«. Radio je dodal, da je bil sedanji sovjetski poslanik v Varšavi Mihajlov imenovan za njegovega naslednika. Georgij Aleksandrov je bil minister za kulturo od februarja 1954. Je član prezidi-ja Akademije znanosti in je med drugim napisal delo ((Zgodovina filozofije Zahodne Evrope«, ki ga je 24. junija 1947 Zdanov ostro kritizira) Bil je član delegacije, ki jo je vodil Hruščev in ki je v oktobru lanskega leta odpotoval v Peking ob priliki pete obletnice proglasitve kitajske ljudske republike. Novi minister za prosveto Nikolaj Mihajlov je star 54 let. od leta 1938 do 1952 je bil prvi tajnik centralnega komiteja Komsomola. Leta 1939 je bil izvoljen za člana centralnega komiteja partije in hkrati je bil imenovan za člana razširjenega prezidija centralnega komiteja in za tajnika komiteja. Po Stalinovi smrti je bil imenovan namesto Hruščeva za prvega tajnika partijske organizacije v Moskvi. Decembra 1953 je bil član vrhovnega sodišča, ki je obsodilo Berjo na smrt. Marca 1954 je bil imenovan za poslanika v Varšavi. Mihajlov je odlikovan z Leninpvim redom in z redom domovinske vojne prvega razreda. parlamenta pravi Times, utegnilo škodovati angleškemu u-gledu in zmanjšati vrednost funta šterlinga. Ustanova Gallup je izvedla anketo med britanskim javnim mnenjem glede najpri-kladnejšega časa za prihodnje parlamentarne volitve. Rezultat ankete, ki ga objavlja današnji «New.s Chronicle«, se precej razlikuje od mnenja, ki ga izražajo uradni politični krogi. Izmed udeležencev ankete bi polovica konservativcev in četrtina laburistov hotela volitve šele prihodnje leto ali kasneje. 17 odst- konservativcev in več kot tretjina laburistov pa želi, da bi bile volitve takoj. Edino neodvisni levi «Daily Mirror« je skeptičen glede bližnjega Churchillovega umika irt pravi: «Morda je res, da je Churchill končno sklenil, de bo prepustil svoje mesto mlajšemu. Toda on je že tolikokrat razočaral svoje privržence, ko so pričakovali podoben sklep, da ne bodo verjeli, da je odšel, dokler tega ne bodo na lastne oči videli«. V londonskih krogih sodijo, da uradnega potrdila vesti o Churchillovem umiku ne bo mogoče dobiti pred 4. aprilom, ko bo kraljica Elizabeta s svojim soprogom na kosilu pri ministrskem predsedniku. Strogo spoštovana tradicija namreč zahteva, da se podoben sklep ne objavi, dokler kralj o njem ni uradno obveščen. Toda če je na objavo treba čakati, da so izpolnjeni formalni pogoji, ni ničesar, kar bi Churchillu preprečevalo, da bi že zdaj zanikal govorice, če bi bile neresnične. mednarodna trgovinska pogajanja in naj bi bila nekak medvladni forum za razpravljanje in reševanje drugih vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino. Organizacija naj bi imela skupščino, izvršilni odbor in tajništvo, ki bi ga vodil glavni tajnik. Skiep bo predložen v odobritev prizadetim vladam in t-o stopil v veljavo, ko ga bodo odobrile vlade, katerih o-zemlja »predstavljajo 85 odstotkov celotne zunanje trgovine« držav članic GATT. PASSIGNANO, 21. — gest moških, ki so sinoči z motornim čolnom odpotovali z otoka Maggiore na Trasimenskein jezeru. je utonilo. Motorni čoln so danes prevrnjen našli sredi jezera, o šestih moških pa ni nobenega sledu in vse dosedanje iskanje je bilo brezuspešno. Revizija GATT 2ENEVA, 21. — Ob zaključku svojega dela je konferenca GATT (Splošni sporazum o carinskih in trgovinskih tarifah) objavila poročilo, v katerem javlja, da so načelno sklenili ustanoviti novo mednarodno telo pod imenom »Organizacija za trgovinsko sodelovanje«, ki bo nadomeščala GATT. kar se tiče tarif. Ta organizacija naj bi tudi dajala pobude za omenil Churchillu težave, na katere je naletel med razpravo o pariških sporazumih v francoski skupščini in poudarja, da niso še premagane vse težave. Nato pravi, da mora biti francosko javno mnenje prepričano, da sprejem in izvajanje pariških sporazumov ne bi preprečila zahodnim velesilam, da z odločnostjo in vztrajnostjo nadaljujejo politiko miru. Pismu je bila priložena nota. ki omenja dva različna načina. da Sovjetski zvezi predlagajo konferenco štirih. V svojem odgovoru na sovjetsko noto bi francoska vlada predlagala nova diplomatska pogajanja za pripravo konference štirih, ki naj bi bila maja, to je po ratifikaciji pariških sporazumov. Drugi način pa naj b. bil ta, da bi moskovski vladi predlagali konferenco štirih s skupno noto treh zahodnih držav. Mendes-France izjavlja v pismu, da mu je bolj všeč drugi način. V zadnjem delu pisma pa pravi Mendes-France, da bi zahodne države lahko ohranile naklonjenost in podporo javnega mnenja za svojo politiko »samo za ceno neprestane akcije za popustitev mednarodne napetosti«. V svojem odgovoru čestita Churchill Mendes-Franceu zaradi uspeha v narodni skupščini in pravi: «Ze ve<< časa imam veliko željo, da bi z novimi sovjetskimi voditelji navezal neposredne in osebne stike, ki bi lahko privedli do plodr.e konference štirih, toda ta želja je dobila hud udarec, ko so Rusi predlagali sestanek štirih zunanjih ministrov, verjetno z namenom, da okrepijo v francoski narodni skupščini nasprotovanje proti ratifikaciji pariških sporazumov«. Churchill priznava nato težave v Franciji v zvezi z ratifikacijo pariških sporazumov, čeprav je skupščina glasovala za ratifikacijo, in dodaja: «Jaz ostanem vedno pri mnenju, da bi sestanek na višji ravni lahno dal konkretne koristi, če bi bili trenutek in okoliščine pri-n erno izbrane. Ta teza je bila kakor veste, postavljena lansko leto v spodnji zbornici z resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Toda jaz si ne morem zamisliti, da bi v seda- njih okoliščinah kakršna koli pogajanja z Rusi glede sestanka štirih (tudi če bi bil ta sestanek podvržen pogoju prejšnje ratifikacije sporazumov) utegnila koristiti naši skupni stvari. Rusi se ne dajo omamiti po šibkosti. Cim prej bomo lahko dosegli našo soglasno' ratifikacijo, toliko hitreje bo iahko prišlo do konference štirih na višji ravni. Čeprav vidimo vse vaše težave in občudujemo vaše napore,, ostane dejstvo, da smo moji kolegi in jaz odločeni, naj bodo predvidene okoliščine kakršne koli, da ne pride do sestanka ne do vabila med štirimi velesilami, bodisi na ravni zunanjih ministrov, ali pa na ravni predsednikov vlad, dokler ne bodo vse države podpisnice ratificirale londonskih in pariških sporazumov. Glede tega obstaja najpopolnejši sporazum z ZDA in ne verjamem, da je dana najmanjša možnost kakršne koli spremembe stališča glede tega ene ali druge od dveh držav. Bojim se tudi, da bi brezkončno odlašanje lahko pripeljalo do sprejema drugih rešitev, ki jih nedvomno proučujejo na obeh straneh Atlantskega oceana. Osebno jaz odločno nasprotujem umiku angleških in ameriških sil s kontinenta in lahko računate na dejstvo, da se bom upiral, dokler mi bo to mogoče, tako imenovanemu «periferičnemu» strateškemu načelu, toda čutil bi se obvezanega bodisi kot ministrski predsednik ali pa kot navaden poslanec podpirati politiko imenovano (praznega sedeža«, tudi če bi to imelo za posledico znatne vojaške in politične spremembe v podstavbah NATO. Mislim, da bodo ZDA s svojo neizmerno nadmočjo v jedrnem orožju in v skupni akciji z Veliko Britanijo. britanskim Com-rnonweaIthom in zvezno nemško republiko, v vsakem primeru dovolj močne v prihodnjih letih, da državam Bene-luxa in drugim našim zaveznikom (do katerih imamo mi častno obveznost) nudijo gotovo in dejansko varnost, ki bo temeljila na fizični in moralni sposobnosti povračilnih akcij. V tem razdobju se lahko mnogo napravi. Toda ker sem jaz od leta 1910 vedno delal in se boril s Francijo in za Fran- Senator Walter George zahteva konferenco štirih cijo, katere narod globoko ljubim, bi bil zelo potrt, če bi videl to državo izolirano in da je zgudila svoj vpliv pred o-stalim delom svobodnega sveta. Upam, da boste uspeli preprečiti svoji državi ta strašni udarec usode«. Na koncu želi Churchill Mendes-Franceu, da bi lahko še dalje «ostal na krmilu«. Moskovski radio pa je danes javil, da so te dnu bila v Moskvi posvetovanja med predstavniki osmih držav Vzhodne Evrope, ki so se udeležile moskovske konference o evropski varnosti. Radio je pripomnil, da spadajo ta posvetovanja v okvir sklepov, ki so bili sprejeti na moskovski konferenci v zvezi s sklenitvijo sporazuma o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemnem sodelovanju med temi državami. Pri posvetovanjih je bil dosežen popoln sporazum glede nače' tega sporazuma in glede organizacije, v primeru a-tifikacije pariških sporazumov, enetnega poveljstva, «da se zajamči varnost teh držav m ohranitev miru v Evropi«. Radio je tudi poročal, da je kitajska vlada sodelovala pri posvetovanjih in je izrekla svojo soglasnost s sprejetimi sklepi. Države, ki so se udeležile posvetovanj ,so: Sovjetska zveza, CSR, Madžaiska, Romunija. Poljska, Bolgarija, Albanija in Vzhodna Nemčija. Kakor je znano, so omenjene dtžave ob zaključku moskovske konference, ki se je končala 2. decembra 1954, poudarile, da bi «v primeru uveljavitve pariških sporazumov morale sprejeti obrambne u-krepe, da se lahko postavijo po robu vsakemu napadu«. Dogovorili so se tudi o »takojšnjih vojaških ukrepih za organiziranje oboroženih sil oimih držav pod enotnim poveljstvom v primeru ratifikacije pariških sporazumov. Demokratični predsednik senatne zunanjepolitične komisije sodi, da bi morali konferenco sklicati še letos • Izmikajoče izjave držav nega tajništva • Nadaljevanje polemike o jaltskih dokumentih VVASHINGTON. 21. — Predsednik zunanjepolitične komisije ameriškega senata Walter George je v iziavi po televiziji zatrdil, da je verjetno prišel čas za sklicanje konference načelnikov vlad štirih velesil. George je dejal, da lahko samo takšna konferenca uresniči upanje, da se svet izogne vojni, in dodal, da se bo konferenca lahko sestala, kakor hitro bodo določena vprašanja, o katerih bi na njej razpravljali. Izrazil je upanje, da bo to še pred koncem letošnjega leta. Predstavnik državnega tajništva pa je dejal, da bi bilo rrogoče upoštevati možnost konference z ZSSR samo, če bi bila prej izpolnjena dva Zaostritev položaja v.lužnem Vietnamu Tri politično-verske sekte so poslale preds. vlade Diemu ultimat z zahtevo, noj v petih dneh sestavi vlado »narodne enotnosti" 0 Churchillovem odstopu LONDON, 21. — Londonski listi z vedno večjo gotovostjo pišejo o bližnjem Churchillovem umiku v zasebno življenje. Mnogi resni listi sodijo, da bo ministrski predsednik naznanil svoj sklep še pred veliko nočjo. «Daily Express» meni, da bo Churchill izročil krmilo E- tovanje v Ameriko. Rešeno s denu v začetku aprila in da seveda ni bilo nobeno tem seveda m -vprašanje, ki med seboj loči Dosamezne vladne stranke. I Jokončno razčiščenje odnoaov med strankami Pa Je bilo očit-r.o odloženo za dva meseca, do izvolitve predsednika iepu- blike. , , Jutri se bo sestala vlada. Med drugim bo Scelba na sej bo ta razpisal volitve za sredo junija. O vprašanju volitev pa pravi »Times«, da je glavni razlog, ki govori v prid volitev ž- v juniju, v prikladnosti, da dobi novi ministrski . predsednik zaupnico volivcev v čim krajšem času. Nadalje bi zavlačevanje razpusta sedanjega SAJGON, 21. — Vietnamske politično-verske sekte so poslale ministrskemu predsedniku Diemu ultimat, v katerem zahtevajo sestavo nove vlade narodne enotnosti v roku petih dni. Predstavnik južnovietamske vlade je sporočil, da so predstavniki treh glavnih sekt, ki sestavljajo prezidij «enotne fronte nacionalističnih sil«, danes izročili Diemu dokument, ki pravi med drugim: ((Resnost položaja v državi nalaga združitev vseh nacionalističnih sil za rešitev domovine. Dežela potrebuje demokratično in trdno vlado široke narodne enotnosti, zato da bo lahko premagala sedanje težave. Prezidij enotne fronte je sklenil: 1. Spraviti v življenje valdo široke narodne enotnosti; 2. zahtevati od ministrskega predsednjka piema, naj v celoti preosnuje svojo vlado v petih dneh in naj jo nadomesti z novo vlado sporazumno z enotno fronto.« Se prej je voditelj sekte Hoa Hao general Baeut v razgovoru s tujimi novinarji ostro napa tel Diema in ga obtožil, da ne vodi res narodne politike. Nato je izjavil, da nasprotuje sprejemu ameriških inštruktorjev v vietnamsko vojsko in je pripomnil: «Ne bi se obotavljal uporabiti silo za zrušitev vlade Diema.# Izjavil je tudi, da je za povratek cesarja Bao Daja in je nadaljeval: »Predsednik Diem hoče uničiti našo sekto. Mi se torej borimo za našo svobodo. Nadzorujemo velik del Južnega Vietnama razen velikih mest, ki so v rokah narodne vojske, in v spopadih, ki smo jih imeli z njo, nismo bili poraženi. Mislim, da je vsa dežela z nami.« Predstavnik vlade pa je izjavil: »Vlada ostane mirna in je mnenja, da vlada, ki bi jo postavile na oblast sekte, ne bi bila vitalna in ne bi uživala podpore Francije in ZDA« Predsednik vlade Diem pa je pozneje odgovoril na napade omenjenih sekt in govoril o delu svoje vlade v devetih mesecih obstoja. Poudarjal je potrebo enotnosti poveljstva oboroženih sil in upravo, ki naj bo «v zadostni meri neodvisna od razrednih ali strankarskih interesov in ki naj ščiti višje inteiese dežele«. pogoja: da bodo ratificirani pariški sporazumi o ZEZ in da bi po ratifikaciji «obstajal kakšen dokaz za možnost osnove za sporazum, zlasti glede nemškega in avstrijskega vprašanja«. Predstavnik državnega tajništva Henry Suydam je dal to izjavo med tiskovno konferenco, na kateri so ga novinarji zaprosili za komentar h Georgeovim izjavam. Suy-dam je opozoril na Dullesove besede o konferenci na visoki ravni z ZSSR in dejal, da je stališče državnega tajnika v tem, da bo tajništvo, ko bo z ratifikacijo pariških sporazumov dosežena enotnost Zahodne Evrope, »pripravljeno upoštevati možnost mednaroune konference z ZSSR, če bo kak dekaz za obstoj osnove za sporazum, zlasti o avstrijskem in nemškem vprašanju«, Suy-dam pa ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali bi državno tajništvo začelo ((upoštevati možnost« konference takoj po ratifikaciji pariških sporazumov ali po »primernem presledku«, med katerim 'bi evropske države že podvzele ukrepe za izvrševanje sporazumov. Predstavnik državnega tajništva prav tako ni hotel povedati, kakšno je ali bi bilo stališče tairtištva glede ravni konference, glede njene sestave ali glede dnevnega reda. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hagerty pa je cpo7.r.ril novinarje na izjave predsednika Eisenhovverja z njegovih zadnjih tiskovnih konferenc. Hagerty je omenil, da je predsednik Bisenhower zahteval kot pogoj za sestanek štirih dokaze sovjetske dobre volje, zlasti kar se tiče sklenitve državne pogodbe z Avstrijo in izvedbe svobodnih volitev v Nemčiji. Se nedavno je Eisenhoiver nedvoumno poudaril, da ne bo pristal na sestanek štirih, dokler ne bo urejeno vprašanje sporazuma o nemški oborožitvi. V Londonu so danes izjavljali v dobro obveščenih političnih krogih, da bi bila vlada «odločno pripravljena« proučevati možnost konference med ZDA, Anglijo in ZSSR po ratifikaciji pariških sporazumov, kot je predlagal senator VValter George. V teh krogih dodajajo, da Churchill, če ima res namen, umakniti se iz političnega življenja, ne bo odložil izvršitve tega svojega sklepa zaradi možnosti, da bi prišlo še letos do konference «velikih». V pariških političnih krogih so zelo naklonjeno sprejeli predlog senatorja Georgea, naj se sestane konferenca velesil, da se s tem utrdi mir. Obenem dodajajo v Parizu, da bi Francija pristala na sodelovanje samo, če bi bila povabljena. Na Quai d’Orsay zcenkrat še ni bilo nobenega komentarja, morda tudi zato, ker se v fiancoskih uradnih krogih še ni poleglo razburjenje zaradi poniževalnega obravnavanja Francije v Jalti. Zaradi tega so tudi v Parizu z nevoljo ugotovili, da v Londonu danes govorijo o morebitnem sestanku treh, torej brez Francije. Medtem so v ZDA številni predstavniki demokratične stranke kritizirali objavo jaltskih dokumentov. Kot je znano, jo je prvi kritiziral senator George, ki je med drugim izjavil, da bo objava dokumentov povzročila med zavrz-niki nezaupanje v ZDA in škodovala razvoju mednarodnih odnosov. Predsednik pravne komisije predstavniške zDorni-ce Emanuel Celler je zatrdil, da lahko objava «žali ponos zaveznikov« in da je bila odveč zlasti zato, ker prizadeva tudi Churchilla. V angleški spodnji zbornici pa je državni minister v Fo-reign Officeu Anthony Nutting izjavil na interpelacijo skupine poslancev, da je zunanji minister Eden osebno obvestil Belo hišo v Washing-tonu o angleških ugovorih proti objavi dokumentov na tak način, kot so bili objavljeni jaltski dokumenti, ker bi takšne objave »v prihodnosti onemogočile sklicanje novih konferenc med velesilami«. Konservativni poslanec John Hall je vprašal Nuttinga, kakšno je angleško uradno stališče po objavi dokumentov in dejal, da so «vsi, ki gledajo v ZDA s spoštovanjem in simpatijo, bili zelo prizadeti zaradi koraka državnega tajništva«. Nato je posiar.ee Hall pozval vlado, nuj «jasno prikaže Washingtonu, da bi bodoča objava drugih dokumentov, na primer o Potsdamu ali Casablanci, utegnila škodovati ugledu onih, ki so predstavljali angleško vlado na teh konferencah, poleg tega pa bi imela nezaželene posledice na mednarodnem področju, zaradi katerih bi bilo morda nemogoče začeti nova pogajanja na visoki ravni«. V odgovoru je Nutting po-jaimil, da je tudi britanska vlada Hallovega mnenja in da je to mnenje Eden osebno sporočil tako Beli hiši kot tudi državnemu tajništvu. Napovedan sestanek Pinay Adenauer BONN, 21. — Na tiskovni konferenci je predstavnik za-hednonemške vlade izjavil, da bi bila njegova vlada zelo zadovoljna, če bi francoski zunanji minister Pinay prišel na obisk v Bonn. Predstavnik pa ni hotel komentirati francosko-posarskh gospodarskih pogajanj. Ta pogajanja so se namreč včeraj v Parizu končala s popolnim sporazumom. Uradno so sporočili, da so se sporazumeli o vseh glavnih točkah. Danes pa so podpisali zadevne zapisnike. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da bo v kratkem prišlo do sestanka med francoskim zunanjim ministrom in Adenauerjem. Do sedaj pa ni bilo nič sklenjeno o dnevu in kraju sestanka. Ustavno sodišče v Karlsruhe je danes sporočilo, da bo o rekurzu socialnih demokratov proti francosko-nemškemu sporazumu o Posarju razpravljalo v ponedeljek. Sodišče bo predvsem odločalo, ali II poslancev zahodnega Berlina v bonnskem parlamentu, ki nimajo glasovalne pravice, ima pravico podpisati omenjeni reaurz. V negativnem primeru bo rekurs neveljaven, ker je za njegovo sprejemljivost potrebnih 163 podpisov poslancev, to je ene tretjine vseh poslancev. Letaiske nesreče SPRINGFIELD. 21. — Kake tri kilometre od letališča v Springfieldu se je v plamenih zrušilo neko ameriško letalo s 35 osebami. Letalo je bilo namenjeno iz Neiv Yorka v Tul-so v državi Oklahoma. Pripravljalo se je da pristane v Springfieldu, ko se je zgodila nesreča. Ubitih je bilo 12 potnikov, 23 pa ranienih. ■k * # COGNAC, 21. — Neko vojaško letalo tipa «Siebel» se je danes ponesrečilo in treščilo ob tla kmalu po vzletu. Vseh sedem članov posadke je bilo ubitih. .Cvetoča" pomlad V Strassbourgu se je pomlad predstavila na čuden način: vsi vrhovi in tudi nižji predeli so pokriti s snegom, dočim je včeraj bilo lepo sonce in je bilo precej toplo. Promet je težaven, ker je na več krajih sneg zmrznil. Tudi v Nemčiji se je pomlad pojavila v izrednih okoliščinah. V Berlinu je danes 13.5 stopinj pod ničlo, kar se ni /podilo že sto let. V Magdeburgu pa je bilo celo 27 stopinj pod ničlo. Vsa Nemčija od Alp co Severnega morja je pokrita s snegom. Snežni viharji divjajo tudi v Dolomitih v krajih nad 1000 metrov visoko. Lahko se reče. da danes nikjer v Evropi niso opazili prihoda pomladi. Iz vseh krajev namreč poročajo o mrazu in snegu. Snežilo je v Vzhodni Franciji, v Nemčiji, na Dan-fkem in na Škotskem. Na Norveškem je ponekod bilo tudi 31 stopinj pod ničlo. V Švici sneži v predelih nad tisoč metrov višine, v nižini pa je nevarnost plazov. »POM IX»KI li\KVI N* današnji dan je leta 1832 umrl vel »ki nemški pesnik Joti. W. Goethe. Danes, TOREK 22. Benvčfiut. Toga A Sonce vzide ob 6.07 in 21 , IJ(« 18.18. Dolžina dneva 12.U- *fjn vzi'de ob 4.53 iti zatonfe Jutri, SREDA 23. mar« Viktcurijan. Slavo NEDELJSKA SPOMINSKA SVEČANOST OB SPOMENIKU LONJERSKIH JUNAKOV Zahtevamo uresničitev sadov borbe antifašističnih sil! Poziv na skupnost v borbi proti nevarnosti ponovnega fašističnega oživljanja in zaobljuba zvestobe tistim ciljem, ki so nas vodili v antifašistični borbi ▼Jeraj je poteklo deset let, odkar je pod fašističnimi svinčenkami padla skupina borcev sabotažnega bataljona v Lonjerju, in sicer komandir Pavle, Antončič Evald-Stojan, Andrej Pertot in Angel Masten- Radivoj. Ko so fašisti in agenti Colottijeve bande obkolili bunker, je komandant ukazal: «Zivi se ne vdamo!* Borci so se borili do zadnjega in tako izvršili ukaz svojega komandanta. Na mestu kjer so pred desetimi leti padli lonjerski junaki, je bila v nedeljo popoldne spominska svečanost, ki so jo organizirali domačini. To je bila prva skupna komemoracija po resoluciji IB in šo se je udeležili vsi vaščani, poleg njih pa še mnogo okoličanov in ljudi iz Trsta. Združeni pevski zbor je zapel «Zrtvam», potem pa je k spomeniku, ki stoji nedaleč od sedaj porušenega bunkerja. stopil domačin, partizanski invalid Sergej Pečar, ki je počastil spomin padlih junakov. Tovariš Pečar je med drugim dejal; «Kot sinovi primorskega delovnega ljudstva ste tukaj, Skoraj v gnezdu krvoločnega okupatorja, držali postojanko, dokler vas ni zadela smrtonosna krogla sovražnika. Svojega mladega življenja, tovariši, niste žrtvovali zaman. V NOB smo z orožjem v roki kovali bratstvo tu živečega slovenskega in italijanskega prebivalstva in z vašo krvjo in s krvjo neštetih padlih tovarišev se je to bratstvo zapečatilo in bo ostalo ena izmed največjih pridobitev te velike antifašistične borbe. Potem ko je poudaril, da mi nadaljujemo našo borbo za svoj življenjski obstoj, je tov. Pečar nadaljeval: »Ob pašem spomeniku, dragi nepozabni tovariši, vam obljubljamo in se obvezujemo, da bomo vedno vztrajali na onih pozicijah in se borili za one cilje, za katere ste vi žrtvovali svoje življenje. Obljubljamo, da bomo nadaljevali pravično borbo, ki je bila ved-no bor&a vsega delovnega ljudstva proti nasilju in krivicam. Oanes ko se nahajamo v sklopu tiste Italije, ki se po izjavah svojih najodgovornejših politikov, poraja iz širokega gibanja antifašističnega odpora, se mi ne odrekamo pravicam, ki nam pripadajo kot svobodnim ljudem. Hočemo in zahtevamo, da se sadovi naše borbe in sadovi borbe antifašističnih sil Italije t udi uresničijo in uveljavijo. Toda zavedamo se, da je za uresničenje teh idealov še vedno, in vedno bolj potrebna tista enotnost demokratičnih ljudskih sil, ki je že bila ustvarjena v času veličastne protifašistične borbe. Tovariši, mislim, da je prav, da ravno na prostoru, kjer so padli naši bratje p borbi proti fašistom znova pozove-md k skupnosti in to tudi za-1 to, ker nevarnost novih fašističnih podvigov ni minila niti pri nas niti v Italiji. Mi ne moremo stati od strani. Od tu pozivamo tudi vse odgovorne politične kroge, da podvojijo »poj trud in storijo vse, da se ta enotnost, tako občutena in zaželena od našega ljudstva, res ustvari in da ne sme biti proti temu stremljenju nobenega strankarskega predsodka. To je še posebno potrebno danes, ko govorimo o nujnosti borbe za mir, ki je še ppdo ogrožen. Tovariši Pavel, Epald, An-gel in Andrej! Naj vam bo večen spomin in zahvala našega ljudstva za žrtev, ki ste jo doprinesli v borbi za naše boljše življenje. Vaša žrtev pa bodi trajna obveza za vse nas, vaše tovariše, ki smo z vami bili veličastno bitko, da bomo ostali zvesti vsem onim ciljem, ki so vodili vas in vaše predhodnike v pravični antifašistični borbi.» Združeni pevski zbor je še zapel dve žalostinki, potem pa so prisotni z enominutnim molkom počastili spomin padlih junakov, ki nam je toliko bolj dragocen sedaj, ko skušajo z vrsto aretacij in procesov proti pripadnikom anti- fašističnega gibanja umazati čistost narodnoosvobodilne borbe. S SEJE IO OF Zasedanje gl. odbora OF bo v nedeljo 3. aprila \. I. Sinoči je bila pod predsedstvom tov. Fr. Stoke seja izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Po proučitvi sedanjega političnega položaja je izvršni odbor sklenil sklicati v nedeljo 3. aprila 1955 zasedanje glavnega odbora Osvobodilne fronte. Hkrati je odbor sklenil predložiti sledeči dnevni red za zasedanje: 1. politično poročilo in 2. sklepi. V PRISOTNOSTI M NISTRA MATTARELLA IN ŠTEVILNIH DELEGATOV Sedma vsedržavna konferenca Partizanski invalid tov. Sergij Pečar govori pred spomenikov Štetje tujcev Ns sektorskih komisariatih PS (Javne varnosti) se nadaljuje štetje (censimento) stalno bivajočih tujcev. Od včeraj 21. do 26. t. m. so na vrsti vsi tisti, katerih priimki se začenjajo s črkami Y, J. K. L. M. N, O. Eventualni zamudniki pa se bodo lahko prijavili še v roku od 3. do 10. aprila. o avtomobilskih dolgih progah Pregled novih karoserij na barkovl/anski obali Sprejem v ponovno olvorjenem miramarskem parku V nedeljo dopoldne je bila i tudi župan Bartoli. Iz poroči-v avli tržaške univerze slo- ta na drugem mestu je raz- Svojci padlih junaških borcev med svečanostjo PODROBNOSTI S TISKOVNE KONFERENCE PREDSTAVNIKA POLICIJE Neprepričljive navedbe preiskave za obtožbo škedenjskih antifašistov Zokaj je črno oblečeni «trgovec» iz Catanie, dejansko brivec, hotel prodajati v Skednju takoj po hudih fašističnih izgredih olje s samokresom v žepu? (Nadaljevanje s I. strani) Podrobnosti izjav tiskovne konference so naslednje; Predvsem je bila presenetljiva izjava predstavnika kvesture, da so bile v dokumente o preiskavi, ki jo je po dogodku vodila policija pod poveljstvom zavezniških častni-kov, vnesene nekatere potvorbe, kakor n. pr., da so truplo pokojnega pripeljali v bolnišnico. kar po mnenju funkcionarja ne odgovarja resnici. Kdo ne ve, da se trupla pokojnih odpeljejo vedno v mrtvašnico, ki je seveda del bolnišnice? Cernu je dal to izjavo? Morda zato,, da bi s tem dokazal, tja se preiskava prav zaradi-teh potvorb »ni mogla tlšpešnb končati? Ali je to potemtakem sploh potvorba«? * In sedanja preiskava? Funkcionar je prisotnim novinarjem izjavil, da se je zaključila s prijavo sedmih oseb. in sicer 50-letnega Jožeta Rutarja iz Ul. ^onticello, 47-ldtne-ga Alfreda Prontija (Prunka) iz Skednja št. 36, Giulia Ben-sija iz Ul. Baiamotni, ki se DELO POTUJOČIH FLUOROGBAFSHIH EKIP Fluorografska ekipa na področju dolinske občine Sedaj pregledujejo šolske otroke, potem pa pride na vrsto ostalo prebivalstvo Množično fluorografiranje (slikanje pljuč na film) tržaškega prebivalstva, ki ga izvaja posebna potujoča fluožo-grafska skupina, se uspešno nadaljuje. Pretekli teden je skupina zaljučila z obiskovanjem šol po vaseh tržaške občine, medtem ko je še prej obdelala področje miljske občine. Od večraj dalje pa se je skupina pod vodstvom dr. Po-lonia preselila v dolinsko občino. Razdelila se je v dve e-kipi od katerih ena se je nastanila v šolskem poslopju v Dolini, druga pa v Domju. Obp skupini zaenkrat fluoro-grafirata šolsko deco, pozneje pa bosta fluorografirali tudi ostalo prebivalstvo. Fluorografiranje prebivalstva, ki je v praksi skoraj v vseh državah, je izrednega pomena za splošno ljudsko zdravje. S pombčjo fluordgra-firanja j* mogoče učinkovito ugotavljanje pljučnih obolenj, k: predstavljajo žal še vedno izredno visok Odstotek vseh bolezni. 2e s samim ugotavljanjem obolenj pa je tudi o-mogočena učinkovita borba proti njim, saj so pljučne bo-lčzni ozdravljive prav v začetnih stadijih. Fluorografiranje je brezplačno, poleg tega pa je eve.ntual-nim bolnikom zajamčena tudi nadaljnja brezplačna zdravniška pomoč. V interesu vsega prebivalstva je zato, da se odzove vabilu fluorografskega centra in se v teh dneh zglasi pri ekipah v Dolini in v Domju, v naslednjih dneh pa povsod tam, kjer se bodo ekipe nastanile tudi po ostalih okoliških občinah. Veter ga je podrl Nepričakovani sunek vetra je vrgel s hangarja št. 4 v starem pristanišču 5ti-letnegn K.Guer-chija stanujočega v Ul. Gu«r-razzi 7. Pri padcu si je ponesrečenec zlomil desno nogo in opraskal levo roko ter se bo »ravil najmanj 20-30 dni. Dr. Teiner o delu odbora za obrambo miru V nedeljo je bil na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32 sestanek tržaškega odbora za obrambo miru, na katerem je dr. Teiner v zvezi z zadnjo prepovedjo nabiranja podpisov proti uporabi atomske bombe govoril o namenih podpisne akcije in obsodil ravnanje vladnega komisariata. Dr. Teiner je zanikal razne trditve glede akcije in namenov partizanov miru ter dejal, da jim predvsem stalno očitajo, da so v službi Moskve, kar pa ni res, saj so partizani miru pohvalili celo papeža ali Churchilla, če sta govorila kdaj v prid miru. V odboru za obrambo miru so celo duhovniki, ki se jim pač ne mere očitati, da delajo za SZ. Tudi očitek, da so kongresi partizanov miru vedno v Vzhodni Evropi, ne drži, saj so bili kongresi v Parizu, gtokholmu itd. Prav tako je brez veljave očitek, da so v odboru partizanov miru samo komunisti in socialisti. Dr. Teiner je dejal, da je njihovo gibanje odprto vsem ter da je pogoj le ta, dr so proti vojni, Nato je govoril o akciji v Trstu in dejal da so doslej zbrali okoli 30.000 podpisov proti atomski bombi. Toda policija je začela prijemati nabiralce. nafo pa je dr. Pala-mara izdal znani odlok, da je ravnanje policije legaliziral. Pri (em se je poslužii fašističnega zaaona 0 javni varnosti iz leta 1931, ki je v nasprotju z italijansko republikansko ustavo. Končno je dejal, naj bi tudi druge tržaške politične organizacije organizirale kainpunio proti upoia-bi atomskega orožja, če se nočejo pridružiti odboru za obrambo miru. je izselil in ga policija ni mogla aretirati, 61-letnega Ivana Horvata iz Ul. Panebianco, 43-letnega Friderika Stepančiča iz Ul. dei Giardini, 4H-let-negs Benjamina Sancina iz Skedenjske ulice in 53-letnega Vincenza Plečnika iz Ul. S. Lorenzo in Selva. prvi je obtožen umora 31-letfiega JTilip-pa Aleccija iz Catanie, ostali j>a sodelovanja pri^uhAJU. povzročitve telesnih poškodb Alecciju in njegovima spremljevalcema Domenicu Canna-tellu in Antoninu Sciutu prav tako iz Catanie in končno ropa. češ da so pokojnemu vzeli samokres, ki ga je imel v žepu in listnico s 16.Uholirami. Iz tega naj bi Sledilo, da so antifašisti bili navadni zločin-■ ici, Toda na koncu je moral predstavnik kvestur* le priznati, da je Giulio Bepsi, ko je oba ranjenca spremil z rešilnim avtom v bolnišnico, izročil tam prisotnim tako samokres kot listnico s 16.000 lirami. Torej vse, kar naj bi pokojnemu odnesli! Obtožba ropa je torej precej za lase privlečena in gre očitno za tem, da se diskreditirajo aretiranci ter da dogodku izključno kriminalno obeležje. O dogodku smo že poročali. Dan po šovinističnih demonstracijah pred desetimi leti je demokratično ljudstvo v mestu odločno manifestiralo svojo voljo proti provokacijam fašističnih elementov, ki so dan prej med svojo demonstracijo s kamenjem ranili nekatere demokrate. 4. novembra se je na Trgu Unita na protestnem zborovanju zbrala 150.000- glava množica. In prav v tem vzdušju razburjenja, se je pripetil dogodek, ki ga je naš tedanji kronist opisal kakor sledi (6. nov. 1945.): «Le dva incidenta sta bila resnejšega značaja in še ta sta se dogodila daleč izven okvira današnjih manifestacij, oba v Skednju, kjer sta dva fašistična izzivača z vzklikanjem fašizmu in proti ita-lijansko-slovanskemu sodelovanju, prehudo izzvala ljudi...« Omeniti moramo, da je naš list že nekaj dni pred demonstracijo šovinistov, ki je bila 3. novembra, ugotovil, da prihajajo iz raznih delov Italije importirani elementi, zaradi česar je tedanji Mestni osvobodilni svet na to opozdril polk. Bowmana, ki je te izjave sprejel na znanje. Policijska verzija pa trdi, da so vse tri osebe, med katerimi je bil eden črno oblečen (funkcionar kvesture je trdil, da zaradi smrti nekega sorodnika), prispeli tistega dne v Trst, kjer so hoteli prodajati olje, ki ga je bilo v Siciliji dovolj, medtem ko ga je v Trstu primanjkovalo. Kje naj bi se olje najbolje prodalo. je Alecci hotel zvedeti pri neki Pavli Sancin, stanujoči v Skednju, ki naj bi poročila nekega agenta javne varnosti, katerega je Alecci spoznal v svoji brivnici v Genovi in ga kasneje ponovno srečal v Cataniji. Alecci, Cannatella in Scinto so torej prišli v Skedenj in Pavle Sancinove, ki stanuje v Ul. Carpineto, niso našli doma. Zaradi tega so odšli proti vasi. V bližini škedeniskega pokopališča pa so se srečali s skupino ljudi, ki naj bi jih, vedno seveda po izjavah policijskega funkcionarja, ustavili. »Ker so domačini zaradi sicilijanskega naglasa, ugotovili !V Aurora. 16.00: ((Kruh. 0 in ljubosumnost#. gidn, V. De Sica Garibadi. 15.30: «Nevvy° likan«, W Matture. Ideale. 16.00: «Na m«nu liajev#, F. Latimore. .a^pev Irnpero. 16.00: «Kruh, in ljubosumnost«. « A ortfl giba aa V Italia.' 16.00: «Skoda. vihanka#. V. De Sica. S. Marco. 16.00: «Odkar # D. Morrovv. „ Kino ob morju. jj. razbojnik Rob RjSuijena * Moderno. 16.00: «Odd»u žela#. J Stewart. , ,113), * svrmo ism- «Np štren" Ssvcna. 15.30: «Ne - . ljubi me!», D. Dav. pt^ Viale. 16.00 »Grazie113’' Flore. ... .ijpof VUlorio Veneto. 15.15. Caini#. S. Bogart ujvrd" Azzurro. 16.00: »Dolin* J Havkins. ^.itin* Belvedere. 16.00: sPteor^ i\ka». J. Alljson. -ot» Marconi. 16.00: »Ščepec jii» D. Kaye. Izšla je prva letošnja številka revije za književnost in kulturo »* 1* o n i" Dobite jo v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici, Sesljanu in na Opčinah. Stane 100.— lir. Komorni koncert v Verdi V četrtek bo v gledališču Vedi koncert komornega orkestra gledališča pod vodstvom Adriana Lualdija. Program bo posvečen Sebastianu Bachu in bo obsega! ((Umetnost fuge# v simfonični interpretaciji Adriana Lualdija. Pri klavirju Rlocardo Castagnone: koncertni kvartet: Gianni Pavlo-vich, BaldasSare Simeon«. Fer-r.ando Ferretti, Marcello Viez-zoli. Pozneje bo celotni ansambel šti na gostovanje v Benetke, Firence, Rim. Milano, Genovo. Novaro in Livorno. Danes se začne prodaja vstopnic. Pl) l/f;i!R/USNJEM SESTANKU IMA SEDEŽI! ZVEZE Z AIIHIIK Delavci podjetja Kozmann bodo ustanovili zadrugo Fo ustanovitvi zadruge bodo zaprosili za posojilo pri komisiji vladnega komisariata, ki ima nalogo dodeljevati posojila industrijskim obratom Včeraj so se delšvci podjetja Kozmahn, ki so že več kot dva meseca brez dela. sestali lavske zbornice, kjer jim bodo sindikalisti poročali o poteku pogajanj in kjer bodo v prt na sedežu Zveze zadrug ter1 meru neuspeha teh pogajanj I D vnrntrl inli r\ lrm-ncun 111 note olzlannli n tazpravljali o vprašanju ustanovitve zadruge, ki naj bi prevzela tovarno in nadaljevala delo. Domenili so se o zadnjih pripravah za ustanovitev zadruge in določili razne podrobnosti. Kdnčno so sestavili začasni upravni svet. Danes pa pojdejo k notarju, ki bo sestavil ustanovni akt. Po ustanovitvi zadruge bodo delavci zaprosili za posojilo pri komisiji za posojila vladnega komisariata. ki bi morala že dodeliti posojilo tistim industrij-cem, ki so hoteli pred nedavnim prevzeti podjetje, pa so se zato, ker so se pogajanja z oblastmi predolgo zavlekla, premislili. Tovarna Kozmann. ki je zaradi krize v ladjedelništvu 0-pustila svojo običajno proizvodnjo in začela izdelovati predvsem plinske in druge peči in pečice, je v času. ko so jo zaprli, imela v delu za okoli 40 milijonov lir naročil 0-menjenih predmetov, ki so zato ostali neizgotovljeni. Za iz-gotovitev teh predmetov bi bilo potrebnih le 3 miljone lir za nabavo materiala ter seveda je drug denar za mezde delavcem in plače nameščencem. Ko bi pa te izdelke dokončali, bi začeli z redno proizvodnjo, ker se je medtem kriza v ladjedelništvu ublaži-in. Delavci so pokazali obilo dobre volje tudi s tem. da so sc odrekli polovici odpravnine, ki jim pritiče, ter jo namenili začetni glavnici nove zadruge. * * *■ Danes se bodo na uradu za dela nadaljevala pogajanja med peki in pekovskimi de sklepali o morebitni stavk * * * Včeraj so bile volitve voditeljev pristaniške družbe za nakladnje in razkladanje blaga. 2 volitvami so bili potrjeni prejšnji voditelji, to je Marcelo Zuiz, Giordano Ter-zon in Mario Segulin, ki so dobili 93 odstotkov glasov. IZPRED POROTNEGA SODISCA Odložena razprava proti mladini roparjem 6. novembra lani je Anna Osvaldella vd. Borba iz Ul. sv. Marka postala žrtev roparskega napada, med katerim ji je neko dekle odneslo torbo z 271.500 lirami medtem ko ji je neki mladenič držal zaprta usta. Policija je takoj uvedla preiskavo in že nekaj ur kasneje razčistila zadevo: dekle so namreč aretirali nedaleč od stavbo, kjer je bil izršen napad, in jo identificirali za 19-letno Carmen Vidman iz Stare istrske ceste. Ta je izdala imena svojih pajdašev. Mladeniča. 19-letni Tullio Baselli in 20-letni Claudio Bassich iz Ul. delle Campanelle sta zbežala iz Trsta, vendar sta se kasneje prijavila policiji, ki ju je hkrati z dekletom po končani preiskavi, med katero so prišle na dan tudi druge tatvine, prijavila sodišču. Večraj bi se morali vsi trije procesa, kar je sodišče kljub odporu tožilca sprejelo in razpravo do nadaljnjega odložilo. Fredš. - Rossi, tož. - Pascoli, zapisn. - Tessier, obramba -odv. Antonini, Presti in Moro. Z vespo v avto Inštalater Carlo Debernardi star 37 let, stanujoč v Ul. Sinico 30, je vozil včeraj popoldne svojo lambreto TS 6441 po Ul. Sinico, kjer se je zaletel v avto Fiat «500», izgubil oblast nad motorje in padel po cesti. Z avtomobilom RK so De-bernardija takoj odpeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki ugotovili Več ran po obrazu, živčni šok in verjetni pretres možganov. Zadržali so ga v bolnici, kjer se bo moral zdraviti 13 do 20 dni. GLEDALIŠČE V KRIŽU V soboto 26. marca 1955 ob 20.30 uri PROSVETNA PRIREDITEV Nastopijo gojenci Dijaškega doma v Trstu z veselim, pestrim sporedom. DIJAŠKA MATICA V TRSTU priredi r nedeljo 27. marca 1955 ob 16. uri v dvorani Konsumnega društva na KONTOVELU PROSVETNO PRIREDITEV pri kateri nastopijo gojenci Dijaškega doma z veselim, pestrim sporedom. Ljudska prosveta Redni občni zbor Prosvetnega društva v Križu bo v četrtek, 24, marca 1955 ob 20. url v dvorani Prosvetnega doma B. Sirk s sledečim dnevnim redeni: 1. otvoritev; 2. poročila (tajnika, blagajnika); 3, poedčilo nadzornikov in prtdiog za razreSnico; 4. volitve novega odbora; 5. razno. Od včeraj do danes HOJSTVA. SMKTI IN POHOKU zagovarjati pred porotnim sodiščem pod obtožbo roparske-Invci glede raztegnitve spora- ga napada, medtem ko sla bi* ziima o poenotenju mezd in plač ter raznih drugih nerešenih vprašanj. Jutri pa se bodo pekovski delavci sestali na e- Vespo so našli toda zažgano Gabriel Budiha. stanujoč v Ul. Bonomo št. 6 je 20. zjutraj javil policiji, da mu je izginila ponoči »vespa# TS 5474, katero je pustil čez noč pred vežnimi vrati hiše, v kateri stanuje- Agenti so vespo našli še isti dan na glavni cesti blizu Sesljana. Vespa je uničena, ker se je vnela. Prekop grobov Oblina obvešča, da bodo pre-kc pali grobove kripte Vil. drugem oddelka občinskega pokopališča pri Sv, Ani. kjer počivajo ostanki onih. ki so bili pokopani od 27 decembra 1944 do 10. aprila 1945. Tisti, ki nameravajo premestiti ostanke ix>kojmkov v drug grob. se morajo do 15. aprila zglasiti na oddelku /a [x>kopali66a v Ul. In mladeniču obtožen tudi | d ‘1 Teairo 5-111.. soba Slt*v. 4,‘L tatvine lambrete Sertia Ji). aprilu l>odo kosti pre- l* i u n i i» I mestili v skupno ramo in jih ne V zr 'etku razDrnve so zaeo- bo, V’C mogoče najii. Isto velja v z ei u razpi n\ e so žago t(jdf za Vbe pr8dine,le ar0. notni skupščini na sedežu De- verniki zahtevali odložitev novih. Dne 19., 20. in 21. marca 1935 s* je v Trsui rodilo 16 otrok, umrlo je 34 oeeb, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE: mehanik Giacomo Lorenzi in bolničarki Catmčn Toscam, upokojenec Antonio Silvani in gospod i n i a Gm-sčppma Cimadori, delavec H-ge-man CHtforU Kabph m gospodi.ija Apna Maria Fabbro. Zioar kito.v Mcdeot m gospodinja Luciana Menetto. UMRLI SO: 77-letna Lugenia Panteghini vd. FiCgi, 80-letna A-malia Bosero vd. ueaLO. 78-leti a (da Mattel por. Famos, 80-letni Pio Sauli, 71-1 etn i Antonio Tomašiču, 69-letna Giuseppin« beu-sič vd, Brovedan, 54-letni Anio-nio Gordioji, 83-1 e t n i Franc Zni-daisič, 39-letna Marija Marušič Por. Huss gnan, 72-letn! Uiovanni Dussi, 87-ietni Marino Fabris. 86-lttna Anira Visiniin, 42-iemi For-lur.alo Rocsetto, 33-1 etn i Annrea Apcllinari, 81-letna Anionia To-ross. 52-letrll Lodovico Ste in, 61-letna Ivana Istenič vd. Zorman, ao-lctni Giorgio Fonda. Jl-letua Massimo. 16.00: ((Koci5S<,', R. Hudson _ - N*fl Novo cine. 16.00: «Ter^ cev#. D. Clark. Odcon. 16.00: «Ena tisu Mladoletnim prepove« Radio. 15.30: ((Zgodba , Millerja)), J. Stevvarr, Secolo. 16.30: «VoY*wl* . Kel.l,v. Vercezia. 15.30: «Lep P|e" Carlo. rrU »Čapricciov#; 20.00 V ba iz filmov; 21.0a dej, »Sončnice#, igra v a K «» I* V. H « 254 6 m »H ,y.7 6.3®« Slovenska poroclla-.,n3d-.,n * 1.30, 14.30. 19.30 1« 2 g S> Hrvaška poročila- v *°i00- miz' « l5, .i Italijanska poročil*- ^ liailjaiisha , jr. 17.00. 19.00 in 23.00. jš? Iz naših listov » ( dan (razen nedeUe ka) ob 14.36 Iz naših listov dan (razen nedelje ■ , > ka) ob 17.06. ...ho- 1. K in V* « ( leda ob l7'06 -iasbs: 1 11 45 Jutranja SlanaPoV'%,, ar - vremenska ranja glasba; 7-3“, _... ped in je; 11.00 ^oV*'’^',, ©DVObcPnve — telu jU ‘,5 »5 12.00 Ritmi »n pev 0d J lavna glasba; 1^00 jii jj o melodije; 14.40 ...rajo h pmih iiira rok: 16.«« -oj 11-. her»ih ugank; 16°* go«*,1',. jL Sčine; 16.15 Za vsa^lJ. #i«‘. 17.45 Virtuozi a rKPm«) Malino Moretti: “Ygj5 harmoniko; *u-'^->n zina-nih filmov; 20.3“ je»: 19.10 Šport; harmoniko; 20.1? Hlmov: zu.-- a v fisioleie#. j A ..-«** *'■ * ' ,i2.4 to: «jV!efiaioiciv». . ^ ■ m »A* J)* 327,1 m, 202.1 ,oO, Poročila ob 5 ?,?/0yC°' ''i 15.00. i7.oo m . 22‘uoied?rTi£l> 11.00 Radijski .k‘,,.15 rf , j j .D d jr Glasbena rocdttjfJi. 11.^, \Qk hon Mo; asoena n.*" n - dober d-a-n.* kiavlIrV;$ ' Mozart: Koncerl z jU k ester št. 20 * _d-fveti:J ircsicr st. ev ■ „..cvet':,.i -.f 12.00 Kmetijski h j 0(jc!- #,i LUSKI to1 Ul. Ciceron« ... I’}J i«—11 *;urbU’"’ SSST- "f^ Vpisovanj« d° 'Adria trgovske, o* • in 14 stične in zume. C§OSP©DARSTVO V SVETU Konkurenca v pomorstvu Zbornii -LCS P°mor»kih družb ostaja pri starem, razen tu pa "«« Britaniji ' je , »n,,:., > svojem tUvn' U 23 let° 1954 P°svetila knnt° pozt>rn°st vprašanjem iU.Ur*nce na tržišču pomoril'* . Prevoza, položaju in razv°ia novih kon- '«4» °V' kl S0 na tem- da '4l>> bolj H ogrozijo položaj 4rgovske mornarice. n«Jsk IHp, ,e Pomorske družbe ■*or i)(jj ** 7" 80 vznemirjene za-«***» n0vih Pu.'avov v #jTskem gospodarstvu, zla-0 gre za bližnjo bodoč- J10»t, Rt, čilo * .p in'a t0 P°ro' i- tl.Zna4a^ alarma: v njem tjjo s'ebr>o zahteva mobiliza-feir.tft Z* borbo Proti kon- ‘“ffntom itd. Brit: "»ibol ®nske pomorske družbe tiia c !-rb' Zahodna Nem- '»'tovnflldejStV*- da ie v 1, 1 trgovini spet zavze- lo ,aJe7£redv°jno tretje menijo L • in Veliko Brita-ie(ja: Je Zahodna Nemčija jy.; na p°ti. da zavzame spet . e nekdanje mesto, da po- itan, toyna, nevaren tekmec na sve-ročiu pomorskih progah. Po-čjja . Poudarja, da ima Nem-rtaihZe sedaj aktiven konku-dj ■ 1 Položaj v industriji in * na tem, da doseže tak tudi v pomorstvu. Po- b0 n,ems e mornarice pa se tuji oral negativno odražati prevnna br*’;ansko mornarico: ška Z1' bo dobila nem- il , ornarica bodo pomeni-•taie anie Prevoza za o- !rafiu°^n0nem8ke ladjedelnice tisoč'^ ,sedai 135 ladij s 440 »osilnf..:i °dnbsno 670.000 ton Predvi tlesku PredviH^1' Za to gradnjo je , dena pomoč države v ških ma^ St° mB'j°nov netn- tn žitv„°e ^ere in zaradi ubla- zaradi znižanja °- -itve v ,. , -------- ------- tgcii.v-k visokih amorti-"a 6« kvot' ki se določa dobe n°k' 16"'etne življenjske vlada v u ladie- sedaj je 1 PdlijarH ne Nembiie dala ntark do ln Pol nemških i.... za »k trgovske fc°tnarice. °bn°V0 taN konkurent, ki prav *or "v»o*a skrbi britanski tj«pa ^ > 3* Japonska. Tudi navij- m°rnarica se hitro ob-J<1, Po »V«*« a- - programu bi mo- Predv najkrajšem času dose- y°jno stanje in bi s ■*i »** aktivni polo- i J V i v flIV LlV ul pUl v leda a^dn' b'lanci dežele. V '^»tn*^ mora Japonska še 1 meri uporabljati tu '•nji* la Prevoze S, trgovini. v svoji Britanske 'Ponsk Vidii° v obnovi nsko ečj0 mornarice še mnogo Pdijidj. nevarnost, kot je to Nšk.*,Ponovno nevarnostjo Veje konk turence. One za- eni da zbornica pudvza- t».- 'ieTQlčnn rj9ldn° akcijo, ker ob-Uarno*t, da bi tnogla k*>*k0 Uporabiti tvojo tr-daltir°^nar*Co ^ot orodje -Vl ®e Vri tem ozirala da ^ trgovinske politike, Sin mednarodno l*Slnikov staliiče britanskih U do u dii i« prišlo zla- ,g „ - -- prišlo I^dUciij.1 aza v naslednji for-J*) , ' *fir‘tanslci lastniki J!udt>ali * enili, da ne bodo II*1' v Indijskem ioF n‘r nrni' °ni ntttiajo si-, P°nsi-. , Postopni obnovi je ‘rpoosk te . Povsem tam nekih manjših koncesij posameznim deželam ,t-. j., prepustitev določenih preVožOv njihovim mornaricam. Toda niti to ni vse kar vznemirja britanske lastnike ladij in delničarje pomorskih družb. Vznemirjeni so tudi. zaradi zahtev Peruja, Urugvaja in Cila, da bi vode njihovih obal v razdalji do 100 milj dobile status teritorialnih voda. V tem vidijo britanske družbe «najneva mejše posledice za britanske koristit), predvsem pa v dejstvu, da obstaja nevarnost, da se taka zahteva posploši, in da se z enakimi zahtevami v kratkem pojavijo še druge pomorske dežele, ki do sedaj niso uživale takih pravic. Končno so ti krogi zaskrbljeni tudi zaradi dogodkov v Suezu, ne glede na to, da je z novim sporazumom z Veliko Britanijo Egipt sprejel obvezo, da bo skrbel za odprto in varno plovbo skozi prekop. Britanski lastniki ladij spominjajo pri tem na nedavne do- godke, ko je Egipt podvzemal posebhe nadzorne ukrepe glede prometa v prekopu, ukrepe. ki so prizadejali britanske ladje. Lastnike ladij zlasti skrbi bodočnost Sueškega prekopa, ko bo zapadla koncesija družbe, to je čez 14 let. Lastniki ladij bi želeli, da bi v tem pogledu imeli nekaj trdnejšega v rokah, kar bi jim bolje zajamčilo, da do konca koncesije Egipt ne bo pod-vzel nobenih izjemnih ukrepov v prekopu in da bo prekop tudi potem ostal mednarodna pomorska pot, itd. Z obnovo starih konkurentov prehaja svetovno pomorsko gospodarstvo v novo fazo. S stališča koristi delničarjev in kapitalov, ki so vloženi v pomorstvo, obstajajo resni razlogi, zaradi katerih je britanska pomorska zbornica postavila to pot težišče na vprašanje konkurence. Vsekakor gre tu tudi za pretiravanja, a je tudi precej resnice. To pa prispeva k temu, da se poglablja tudi konkurenčna borba na svetovnem tržišču. Libanonski parlamentarci pri predsedniku j g 'v-S..',?. hm, >-. . „.• s.*x«e'. i j: lili! M' ' - ' * a. J _ m - Jfc ■>'. Predsednik Tito je sprejel 1*. t m. na Brionih libanonsko parlamentarno delegacijo, ki se je mudila deset dni na obisku v Jugoslaviji, ZANIMIV POLITIČNI Mier se sm sol požar Pierre Poujade je pozval vse trgovce Francije na upor - Za 28. marca je odredil popolno zaporo trgovskih in obrtniških obratov - Hud odpor sindikatov PARIZ, 21. — V soboto zjutraj so se sestali voditelji Poujadovega gibanja, ki nosi ime «Unija za obrambo trgovcev in obrtnikov». Kakor na drugih tako je tudi na tem sestanku imel glavno besedo Pierre Poujade, ki je rekel, da ni nobenega upanja za dosego kompromisa z vlado. Medtem pa je moral predsednik vlade Faure obljubiti, da bo do 28. marca predložen načrt, ki bo omilil zakonske določbe glede davčnih obveznosti. * * + Poujadovo gibanje se je začelo pravzaprav že pred dvema letoma, ko je nastal spor med finančnimi oblastmi ter malimi trgovci in obrtniki. Volivci so zahtevali v občini Saint Sair od občinskega sveta, da tudi on posreduje. Tedaj je prvič prišlo na dan Na svetu je 5 milijonov sužnjev Okoli pet milijonov mož, žena in otrok živi v sužnosti in so lastnina nekaj tisočev ljudi v desetih deželah Sužnji nimajo pravice na osebno lastnino, kupujejo jdi in prodajajo na javnih trgih ali na tajnih krajih na osnovi zakona o ponudbi in povpraševanju in veljajo toliko, kolikor so sposobni za delo in fizično odporni V znoju in krvi sužnjev so se rodila velika cesarstva in čudovite antične civilizacije. Za stari Egipt, Grčijo in Rim so bili sužnji to, kar so za moderno družbo stroji. V zadnjih stoletjih rimskega cesarstva so na vsakega svobodnega človeka prišli trije sužnji. Na Bližnjem in Srednjem vzhodu je trgovina s sužnji cvetela skozi ves srednji vek. Trgovci s sužnji so lovili Svoj plen med primitivnimi črnskimi plemeni Vzhodne Afrike in so jih nato prevažali skozi Maroko, Saharo in Vzhodno Afriko v bogate severnoafriške dežele: Arabijo, Perzijo in Severno Indijo. Z odkritjem novega sveta, vzhodnih poti in s poživljanjem trgovine so evropskr kolonizatorji in trgovci ponovno vzpostavili suženjstvo, ki je £e zamrlo v svoji prvotni obliki. Spanci so v Ameriki takoj uvedli suženjstvo po rimskem vzoru, toda Indijanci so bili maloštevilni in neodporni. Od leta 1503 dalje so uvažali Črnce iz Afrike. Cenijo, da so v XV. in XVI. stoletju uvozili v Ameriko 32 milijonov Črncev, medtem ko se jih je 1790. leta uvozilo letno 75.000. Na enega Črnca, ki je prispel živ so štirje umrli v ogorčenih borbah v svoji domovini ali za časa prevoza. Z dekretom narodne skupščine leta 1794 je Francija, kot prva dežela, prepovedala trgovino s sužnji. Leta 1803 je isto napravila Danska, a dve leti pozneje Velika Britanija. Kljub temu. da je bila trgovina s sužnji uradno prepovedana. je suženjstvo še dolgo vladalo v Severni in Južni Ameriki. V ZDA so šele 1865. s posebnim amandmajem ustave, popolnoma in dokončno ukinili suženjstvo. Kazalo je, da je suženjstvo povsem izginilo, dejansko pa se mornarice, J k ’• tn „1.'" nekai drugega, Uk,- a obnoi .'ha j>nl'u’>0va /orsira, č; Giajj “Čaja mornarice za- Sno V posredn0 tr e obdržala skozi vse XIX. stoletje na Kitajskem, Japonskem, v Arabiji, Jemenu, Boliviji,, Kolumbiji in Etiopiji. - fi„ . —m nepo-i?be». ancno pomočjo dr-k b Brih ° sbališče britan-Nlo sluj0.rskib družb bi n., ‘tl kot povod tudi af>0 konk ^ retno akcijo na k Poskus'' ,Pven4ualn° za ne-vJhskej upnega ameriško-^rsaanje i nast°Pa itd. Toda ' il. u:_____i- a... "V b* neka ta- mogla za- -ttornaric JvPonske u'gov' °va „„ 4 • Vsekakor pa ta > Dom!-', mani P°slov io Seda^rnollf.r“Žbe' ki dopol •»» fponsk* ^ njevale lil,0 m°rnarice. njevale praz-Prav »k!0’ da b(TnJP0 Stb‘ razum 1* tftr... obnovl lnar*c Ljudi, ki jih je mogoče kupiti in prodati in ki so lastnina drugih ljudi, najdemo še danes v mnogih deželah, in suženjstvo je v nekaterih deželah, kot je to Arabija, celo uradno priznano. V Veliki Britaniji imamo še danes zelo aktivno Društvo z a botbo proti Suženjstvu, in Združeni narodi vodijo ogorčeno borbo proti ostankom tega nehumanega pojava. Britansko društvo je pred kratkim odkrilo prodajo velikega števila sužnjev, ki jo v Arabiji vršijo romarji, medtem ko sužnje plačujejo s čeki. Neki poročnik britanske mornarice je pred nekaj meseci pisal v »Manchester Guardianu«, da osebno pozna tri poti po katerih trgovci s sužnji prevažajo svoje blago: prva pot gre mimo Masovaha, druga v Edu (ta v Eritreji) a tretja vodi proti Supuri. Med sužnji imamo žene, ki jih nabirajo za hareme, in evnuhe. Močne, mlade ljudi, ki so določeni za straženje harema, skopijo, čim jih ulovijo; nato pa jih prepeljejo in prodajo v tisoč malih pristaniščih na južni in vzhodni obali Arabije. Trgovci s sužnji so zelo spretni, imajo vedno vse listine v redu in dobre zveze ter jim ni težko zbrati 20 do 40 sužnjev na dnu ladje. Izkrcavanje se vrši na samotnih krajih. Društvo narodov je leta 1919 izvedlo veliko akcijo proti suženjstvu in imehovalo anketno komisijo. Ugotovljeno je bilo, da je v Etiopiji še dva milijona sužnjev. Mladi etiopski cesar Haile Selasie se je pred kratkim postavil na čelo borbe proti suženjstvu in obljubil, da bo iztrebil ta ostanek preteklosti. Borba proti močnim krajevnim plemenskim poglavarjem in močno zakoreninjenim tradicijam v pustih in pogosto nedostopnih krajih dežele je bila zelo težka, a se je v glavnem končala z uspenom. Samo včasih se v nekaterih težko dostopnih krajih trgovcem posreči, z obljubami, umetno nahujskati neko pleme proti drugemu. Po bitki, ki iz tega sledi, zmagovito pleme proda premagance v sužnost. Včasih trgovci s sužnji oborožijo do zob četo pustolovcev, ki za njihov račun napadajo nezaščitena plemena in ugrabljajo otroke, može in žene. Nato se trgovci po tajnih poteh umaknejo s svojim ple- nom v Eritrejo, v skrivnih obalnih pristaniščih vkrcajo svoje blago na velike jadrnice in ga prepeljejo preko Rdečega morja do arabskih tržišč s sužnji. Britanski kon- nutek zahtevati azil in dobiti dokumente od predstavnika Združenih narodov, a to store zelo poredko, ker v teh deželah svobodnjak umira od gladu, a suženj ima vsaj je- zul v obmejni oblasti z Eri-c dačo. Tisoči sužnjev, ki jih trejo, ki je na tem mestu od vsako leto kupujejo v Ara- leta 1920, je zabeležil, da je kljub vsem ukrepom, ki so jih oblasti podvzele, število prebivalstva v mestu Magi, ki je leta 1920 štelo 300.000 oseb, padlo leta 1945, zaradi ugrabljenj, na 780. V Arabiji je sužnost dovoljena ustanova in uživa podporo oblasti in javnega mnenja. Tradicije so od pamti-veka tako močne, da si sužnji sploh ne morejo zamisliti drugačnega načina življenja in ne želijo spremeniti svoje usode. Okrog 5.000 najspret-nejših lovcev na -. bisere na svetu v Perzijskem zalivu so sužnji. Oni morejo vsak tre- Kaj pravi Mario Piccinini priča štev. 1 proti Piccioniju Ort je gotoV, da je Videl ministrovega sina z Wilmo mesec in pol pred njeno smrtjo na obali pri Ostii Kot smo že poročali, sledi | Na komisariatu sem povedal, skoro tri sto strani dolge obtožnice javnega tožilca dr. Scardie. da je glavna priča proti Pieru Piccioniju, sinu bivšega zunanjega ministra, mehanik Mario Piccinini. Zato so številni novinarji v zadnjih dneh mehanika obiskali in ga prosili naj jim pove podrobneje kako je videl pokojno Wilmo in piccionija. »Poudariti moram, je rekel Piccinini novinarjem, da sem dal svojo spontano izjavo zato, ker sem čital v časopisih, da se išče dobronamerna oseba, ki bi pomagala pravici najti morilca Wilme Montesi, ki so jo našli mrtvo v Tor-vajanici. Ker sem po fotografiji v nekem časopisu spoznal, da je dekle, ki sem ga videl mesec in pol prej, ko sem pomagal izvleči pri Ca-stelfusano neki avtomobil iz peska, sem si dejal; pomagajmo vsi pravici. Nekaj dni potem ko so našli truplo Wilme Montesi in sem opazil v dnevniku »Paese-sera« fotografijo Wilme, sem si rekel: Ta je gotovo ona iz Castelfusano in šel sem na komisariat v Ostii. da nbčem, da bi objavili moje ime in odgovorili so mi, da sem lahko brez skrbi, ker je to skrivnost kvesture.« Dogodek z avtomobilom v Castelfusano opisuje Piccinini takole; »Tisto jutro v mesecu febr. 1953, ob 4. ali 5. uri, je prišel k meni neki gospod v družbi nekega železničarja, da bi pomagal izvleči iz peska njegov avtomobil. Jaz sem namreč vršil službo čuvaja pull-manov in prej kot sem šel, sem vprašal za dovoljenje lastnika pullmana. Luči avtomobila so bile prižgane in tako sem lahko videl obraz dekleta, ki je bilo v avtomobilu « Dalje je izjavil Piccinini, da ga je preiskovalni sodnik dr. Sepe poklical k sebi in ga odvedel v zapore, kjer mu je pokazal več oseb in ga vprašal ali je med njimi oseba, ki ga je prosila februarja 1953 naj ji pomaga izvleči avtomobil. On je takoj pokazal na Piera piccionija. Razumlji. vo je, da odvetniki Uga Mon-tagne in Piera piccionija da- jejo izjave novinarjem, s ka-I kozji rog « terimi že sedaj, ko niti do sodne razprave še ni prišlo, pobijajo verodostojnost picci-ninijevih izjav. Tako je n. pr. izjavil Piccionijev branilec Augenti, da Piccinini ni bil nikoli v zaporu in da tudi nikoli ni spoznal Piccionija ter rekel: »Evo, to je on. Zelo dobro ga poznam « Glede ostalih zanimivosti, ki jih na široko objavlja iz dneva v dan italijansko časopisje v zvezi z zadevo Montesi, je ena izmed najvažnejših tista, ki se tiče prijateljskih zvez Uga Montagne z bivšim kve-storjem politom, ki je tudi obtožen. Dr. Sepe je hotel ugotoviti kakšne pogovore i-mata Montagna in Polito po telefonu. Zato je ukazal razgovore nadzorovati, kar je po zakonu dovoljeno. Iz teh pogovorov ki so jih registrirali na magnetofonu ižhaja da je kvestor Polito markiza Mon-tagno familiarno tikal in d« sta večkrat skupaj obedovala. Nekega dne pa je Polito ta-ko-le telefoniral markizu; »Dobro, dragi Ugo, zelo mi ugaja, da sva dr. Sepeja ugnala v jena japon-e prevoj prevzela tudi IUl' % P°Sle na P- Ud * i. p«a~takoZijskih de‘ Sh Pov"em razumt*rspektl" WJV‘J«host l ■, u m 1 j i v a zaiti . abU. = _ ar*skih lastni- h 'hu ni 7“ “'"Jsrvo, ftlQeir°4il° si t a°Ce izogniti-J 81 ‘Ud, to 8‘e za dejstvo, kaj, da J01. t0 Pot n* SriT'rddt,*nVkrina,,0pl10 ’*eiha katerih ^ lePom, na '' n» Prt)n*eta , dol°eena ko-kl ?r. plinaer 50 m°zem.stvom - *!• "a i* b0 odst. tovora. d’is^rVj,aJ za°m0Či tUjini '*vlia;e družbe v? aineriške Lm.. Jo, d,, ' zoorn ce Položa,°' da «ZnTrnice US0-J Dr,-„,'i A zavzemajo d. ^adV,eteSile v (Iq z*l«, le9a, lter°StaUm tu' li* Po n, *«r ‘oči radi ‘n^euutou f. atj SPeto«ne t*Ba Je ue-"ha»„. °“i ,,„a: Pavtrie na >ijo a a n3e,n od ,Po”ezan -.JU rita"ski , V‘Ce Zri a t0 še nSln,ki lad*j da daie Pra- Pr, °* ** Poi^ - - ni - To °te« Uti erij^Prot, Drv SV°j,b družb. niti !? »b J UkraJjnjen rad n ji vet “ raznit; <“pll>» hoiov^l. „dPlUlkab L 0 -a. * vse Članice ekipe ((baseballa*, stare 63—73 let. Eden izmed pobojev za članstvo najmani trije vnuki! (South Royalton Vermont) Kljub dejstvu, da se je Italija obvezala, da ne bo dopustila obnavljanja fašistične stranke in da obstaja celo poseben zakon, ki to prepoveduje, je fašistična stranka, ki se skriva pod imenom MSI dovoljena. Easisti so se pred kralkun zazijali sredi Rima knjige laijigarne iiHinascitan. — Na sliki: Mali praznik na neofašističnem sedežu okraja Centocelle v Kini u biji, prihajajo najpogosteje iz Centralne m Vzhodne Afrike in iz Beludžistana. pri tem gre običajno za otroke obeh spolov. ki jih sprta plemena kradejo drugo drugemu in nato prodajajo perzijskim in arabskim trgovcem s sužnji. Trgovci jih odvedejo na polotok Katar, kamor prihajajo najboljši kupci sužnjev", šejki iz Centralne Arabije. Sužnji hodijo ponoči peš ali jih prepeljejo z ladjami preko Perzijskega zaliva. Vsak konvoj ima tovor, čigar dvanajstino predstavljajo otroci. Neki Etiopijec, Olulu Ibn Šakalu, ki so ga nedavno osvobodili. pripoveduje kako so ga trgovci leta 1928 ugrabili iz njegove rojstne vasi, vkovali v verige okrog vratu in leve noge in ga nato vrgli med mnoge druge nesrečnike na dno jadrnice, prodali so ga nekemu arabskemu šejku. Prebil je več kot 20 let v razkošnem dvorcu kot v pravljici iz »Tisoč in ene noči«, toda mnogi njegovi tovariši niso imeli te sreče in so hitro umrli na težkem delu. Dva največja sejma s sužnji sta v Meki. Eden je v Ulici Suk El Abeb, drugi pa na Trgu Suk Al Sukvaika. .Poklic trgovcev s sužnji ali njihovih posrednikov se v Arabiji zelo ceni. Cena povprečnega sužnja znaša okrog 100.000 lir, a posamezne bele sužnje, ki so v Arabiji zelo redke, se pogosto prodajo tudi za pol milijona in celo za milijon lir. Suženjstvo je v francoskem Maroku po zakonu prepovedano, toda usanova domačih služabnikov, polsužnjev, je zelo razširjena. Dobro hranjeni in oblečeni, so pogosto zaupne osebe in se smatrajo skoro za člane družine, toda nikoli ne poznajo popolne svobode. Marokanski polsuženj, s katerim njegov lastnik slabo ravna, ima pravico obrniti se na Kaido in zahtevati, da mu ta menja gospodarja. Dogaja se, da ga gospodar, ki se mu ne splača več držati služabnika - sužnja, izuči kakega poklica in mu kupi hišico. slednji pa se mu zato obveže, da mu bo vračal odkupnino, ki pogosto ni majhna. V severnem Kamerufiu se je ohranila ustanovo kmetov-nesvobodnjakov. Služabniki - sužnji so vezani na zemljo, na kateri morajo obvezno delati za gospodarja, ki je njen lastnik. V srednjem Kongu je nekaj stotin pig-mejcev Bašinga v sužnosti »Velikih Črncev«, za katerimi zaostajajo v fizični moči in duševnem razvoju. Neuki v proizvodnji orožja in orodja, se ukvarjajo z lovom in izmenjavajo z »velikimi gospodarji« divjačino za kopja in nože. Japonska je ena modernih držav, v katerih se je nezakonito obdržala ena nehumanih oblik suženjstva. Japonsko pravosodno ministrstvo je nedavno uradno objavilo, da se v deželi proda letno 1500 dečkov in deklic in da so oblasti še vedno brez moči. da bi zatrle te neverjetne ostanke davno minulih časov. Trgovci z otroki so legalno organizirani v »podjetja za oskrbovu-nje z delovno silo«. Gospodar podjetja pošilja agente za novačenje delovne sile k revnim kmetom, ki prodajo za visoko ceno svoje lastne otroke. Nato pošljejo otroke v velike tovarne in rudnike, v katerih delajo za njihov račun. Gospodarji si pridržijo 90 odst. njihove mezde, dokler ne plačajo vsega dolga in obresti, ki so zelo visoke, pred oblastmi se ta podjetja predstav lja.io za dobronamerne posredniške agencije za oskrbovanje delovne sile, a dejansko se pečajo z nakupom in prodajo otrok. V nekaterih divjih in nedostopnih krajih pro- strane Indije so oblasti prav tako brez moči, da bi zatrle neko obliko trgovine s sužnji, ki tam še obstaja. V obmejnih oblasteh Asama in Burme, oborožene tolpe trgovcev s sužnji vdirajo preko meje, uničujejo cele vasi, organizirajo racije in odvajajo v sužnost vkovano prebivalstvo. Kdor se skuša upreti, se izpostavlja strahotnemu mučenju. Nekateri maharadže imajo vedno na desetine sužnjev. ime malega knjigarnarja Pier-ra Poujada izven meja njegove občine, ker je občinski svet sklenil, naj on rešuje spore z davčnimi organi. Pnu-jede pa je zadevo reševal na zelo originalen način: enostavno je prisilil davčne uradnike, da so morali pobrati šila in kopita in čimprej odpotovati, cdkoder so prišli. Pierre Poujade je postal junak dneva, zaščitnik zatiranih, simbol borbe proti komplicirani davčni upravi in proti birokratizmu. Poujadi-zem se širi od občine do občine, od mesta do mesta, od departmaja do departmaja — kot požar. Pierre Poujade potuje od mesta do mesta, organizira dnevno po več zborovanj, si izbira najožje sodelavce, formira gibanje, pobira članarino, napada z najbolj ostrimi in najbolj brutalnimi besedami vlado, poslance, grosiste, davčne uradnike. On je postal šef, absolutni šef, ki ga obdajajo vdani in ubogljivi adjutanti. Metode se izpopolnjujejo, denar leti z vseh strani. Metoda poujadizma je naslednja: fizični upor in za vsako ceno preprečitev' davčne kontrole ali zaplembe zaradi neplačanega davka, onemogočiti prodajo zaplenjenih predmetov na licitacijah. To se dela tako-le: ko neki trgovec ali obrtnik zve, da bo prišla k njemu davčna kontrola ali uradniki, ki imajo nalog izvršiti zaplembo, takoj obvesti krajevnega šefa, ki sporoči to šefu departmaja, ta pa glavnemu adjutantu ali pa njegovim adjutantom. Istočasno obvesti ogroženi najbližjega člana gibanja, ki širi vest dalje po sistemu; vsak član mora obvestiti v najkrajšem času še dva druga člana. In kot bi trenil, so komandosi skupaj. Ce gre za kontrolo, delo ni težko; uradnik se kaj r ZDRAVNIŠKI KOTIČEK .J Ali je tvoj način življenja pravilen? Drži se štirih pravil: jej pravilno, spi ara-vilno, dihaj pravilno in se pravilno veseli! Ce se počutiš bolnega, delaš navadno napake. Predpisana zdravila sicer zauživaj točno po zdravnikovem navodilu, vendar se pa ne potrudiš, da bi odstranil nevarne vplive, ki povzročajo obolenje. Na primer• kadilec dobi tako močen kašelj, da ga kar duši. Zdravnik mu predpiše zdravila in mu svetuje, da omeji kajenje. Kaj stori bolnik? Zdravila pridno in vestno jemlje, a kajenja ne opusti. »Peter je že st ar osemdeset let in je še vedno čil in zdrav, a kadi že skoraj vse življenje!» pravi, toda ne ve, da kar zmore Peter še ni rečeno, da zmore tudi Pavel in obratno. Drug primer; Ze malo tre-bušnata, sicer še lepa petdesetletna žena skuša z raznimi preparati zopet postati vitka, ker čuti, da jo trebuh — moti in ker ve, da je prevelika debelost nezdrava. Presenetljivo mnogo metod se poslužuje. Pridno telovadi, dela kure za potenje, jemlje odvajalna sredstva in klistirč, toda glavnih vzrokov ne odstrani: spi namreč zelo dolgo, je izredno sladkosnedna rada je in pije močno kavo ter je navajena vseh ugodnosti. Razumljivo je torej, da pri takem ravnanju ne more shujšati. r’ Ne posnemajmo teh dveh, temveč ravnajmo se po sledečih pravilih; jejmo pravilno, spimo pravilno, dihajmo pravilno, delajmo pravilno in se pravilno veselimo! Večina vzrokov raznih bolezni temelji v napačnem vršenju navedenih življenjskih funkcij. V nekem biološkem raziskovalnem inštitutu so izračunali, da poje odrasel človek do svojega sedemdesetega leta starosti takšno množino živil, da bi jih komaj stlačil v štirideset vagonov dolg tovorni vlak. En sam človek porabi do sedemdesetega leta ob normalni prehrani 4000 kg masti, 5000 kg mesa, 8000 kg kruha, 0000 I mleka, 12.000 l kave, 300 stotov krompirja, 5000 jajc in 4000 kg sladkorja. Ce pa k temu prištejemo še močnate jedi, bonbone, čokolado in različne delikatese, vidimo, da porabi močan jedec dva do trikrat večjo množino hrane. Iz te ogromne množine hrane mora člo veškn telo izločevati brom jod, železo, svinec, baker, arzen, aluminij, soliter, žveplo, fluor, sol, fosfor, apnenec, a-moniak, aglje in vodo. Za tako ogromno delo, bi potrebovali ze veliko tovarno, toda Človek uporablja nekaj organov, ki delajo nepretrgoma, brez počitka in brez vsakrš-nje izmenjave. Srce, jetra, pljuča, ledvice, vranica in črevesje so organi, ki delajo noč ’n dan. Prav tako kot vsak stroj, lahko naši organi polagoma odpovedo, le od človeka samega je odvisno, če najde pravilna sredstva, ki so potrebna za življenje. Število dn^mih obrokov hrane bi se naj v interesu zdravja skrčilo na tri. Pravilo zdravemu življenju bodi ne preveč jesti in piti! Toda ne le množina "ponii-fega, tudi način, kako jemo m pijemo, je odočilen za naše počutje. Hrano moramo dovoljno prepojiti s slino zu-to, da črevesje pravilno predela v kašo zmleto hrano. Odrasel človek ima 32 2ob in vsak zob naj pri mletju sodeluje! Jesti pa moramo počasi i i redno ter brez vseh duševnih razburjanj. K pravilnemu načinu življenja spada tudi disciplinirano dihanje. S pravilnim dihanjem dajemo telesu možnost, da v kašo predelano hrano prebavi in jo pretvori v substance, ki jih telo potrebuje za svoj obstoj. Kakor lahko pridobivamo železo iz železne rude le s pomočjo premoga in ognja, tako ustvarja tudi telo iz hrane potrebno energijo in substance s pomočjo kisika. Pravilno dihanje olajšu-jt pri tem delovanje posameznih organov. To bi bilo tehnična prednost, toda pravilno dihanje ima tudi psihološke vrednote, ker ugodno vpliva na nespečnost. Telesu je neobliodno potrebno tudi spanje. Utrujene celice se obnavljajo le s : panjem in se na ta način osvežujejo. Otroci potrebujejo več spanja kot odrasli ljudje, dojenček potrebuje še enkrat toliko več spanja kot mladenič. Nasplošno zadostuje osem do deset ur spanja. Četrto pravilo pravi; pravilno delaj! Sem spada predvsem pravilna razdelitev čusa. Kdor dela brez načrta, ne konča sijpjega dela nikoli pravočasno. Majhna beležka nam bo včasih pomagala, da izgotovimo vse sistematično in ob pravem času■ Ljudje, ki nikoli nimajo časa so sitni, neprijazni, godrnjavi in muhasti. Ker se jim vedno mudi, postanejo nervozni. Vesel človek je tako rekoč neranljiv. Radost je najmočnejši impulz k resničnemu ustvarjanju. kmalu prepriča, da je sleherno vztrajanje zaman. Ce gre za javno prodajo, licitacijo (kdo da več — prvič, drugič, tretjič), komandosi Odstranijo vse ostale ljudi in začnejo sami «licitirati». Kako se konča, jo te prodaje, naj navedemo tale primer; Nekemu trgovcu je bil zaplenjen nov avtomobil. Na licitaciji so poujadisti tako dobro organizirali zadevo, da je po poteku zakonskega roka uradnik odstopil avtomobil za — en frank! Seveda je bil avtomobil nato vrnjen žrtvi z veličastno ceremonijo, ki se je spremenila v zborovanje. Poujade vedno skrbi, da o-stane v mejah zakona. V njegovih direktivah ni nikdar rečeno: «Ne plačujte davka«. To bi namreč bilo kaznivo. Zato pravi: «Vodovod je zaprt*. Njegovi strokovnjaki so znašli, da zakon Omogoča plačanja davka na obroke, pa davčnim uradnikom ponujajo na primer po en frank, za naslednji obrok pa jim obljubijo ravno toliko — vse po zakonu. Poujade ima svoj list —■ »Enotnost« — ki zadnje čas* izhaja v 400.000 izvodih. Lokalni tisk, ki je zelo hladn* in sovražno sprejel njegovo gibanje je Poujade kaj kmalu «spravil v ubogljivo stanje«, nato pa je zace! pripogibati hrbtenico tudi veli4 kim provincijskim časopisom. Metoda borbe proti tisku j* — bojkot, ko pa prenehajo trgovci in obrtniki — seveda vsi hkrati — kupovati določen časopis, potem ostane njegovemu uredništvu izbira: ali zapreti vrata ali pa prositi zi odpuščanje. Poujadtzem je dosegel takšen obseg, da dela preglavice tudi vladi. Prej, ko so bili sedanji ministri v opoziciji, je bilo seveda lahko hvaliti Poujada; toda kaj sedaj? Kako uresničiti obljube, ki so jih prej trosili z obema rokama? Včerajšnji zaveznik j* postal danes velika nevarnost, ki spravlja vlado ob ugled. Poujade je danes tako močan in objesten, da lahko grozi: «Za vsakega eventualno aretiranega sodelavca, bom aretiral po enega parlamentarca!« Toda kar je najhuje, bi vendar-le morali podvzeti neke ukrepe in sicer prav sedaj pred kantonalnimi in senatorskimi volitvami. Poujade nam-ieč zahteva, da mora vsak kandidat vnaprej povedati svoje stališče do poujadizma. Ni dolgo tega, ko se je govorilo samo o «primeru Pou-jade», danes pa je to že problem, ki resno ogroža vlado. Vse od trenutka, ko je ((Unija za zaščito trgovcev in obrt-nikovn vzela za geslo ksenofobijo, antiintelektualizem in antisemitizem, dokler je bila »Unija« na pozicijah odpora proti nerealnim in nepravičnim davkom, proti neverjetno komplicirani davčni upravi, je uživala precej simpatij v širokih ljudskih množicah. eUnijas je danes številčno najmočnejše gibanje (KP Francije ima nekaj čez 500.000 članov, «lini ja» pa že čez 800.000), ki ga vodijo ljudje, ki se vsak dan bolj navdihujejo s fašistično prakso. Ce ne bo vlada pod* vzela energičnih ukrepov (motali bi začeti z globokimi reformami davčnega sistema), se bo mali knjigarnar lahko pojavil po parlamentarnih volitvah v burbonski palača na čelu najmanj* 150 poslancev pbujadtstov. Se nekaj gesel iz njegovih govorov; »Kdo se goji na naših truplih? Kdb so krivci? Mrhovine! Gnoj! Grosisti! U-radniki! Intelektualci! Tujci!... Samo nam se ima Francija zahvaliti, če je našla samo sebe. Mi smo zadnja šansa naroda..! Zedinimo se za srečno bodočnost Francije! Obnoviti Francijo med Francozi! Cisti, častni, lojalni, zvesti!« Dr. S. B. PKEJELI SMO: • POHOD LAČNIH« — Mura Giovanni Antioco je napisal u-topistični roman z naslovom Po-Hod lačnih. Ni le utopistični roman. saj se dogaja okoli leta 1980, pač pa tudi politični roman. Pisatelj si je izbral kaj čudno področje: borba med sardinskimi delavskimi sindikati in med komu-nistido partijo. V tem je ta roman še celo utopističen. Sicer je v romanu skrita prenekatera resnica o Sardincih in o njihovih odnosih do Rima, kar velja tudi danes. Zgodba romana samega pa rti kdo ve kako posrečena, ker obravnava v podrobnostih samo borbo sardinskih delavskih sindikatov s partijo. Dolgovezno pripoveduje o pripravah za pohod lačnih. Čeprav je v tem romanu hotel pisatelj pokazati Sardinijo v čisto novi, doslej še neznani luči, vendar pogrešamo v njem slike pravega življenja sardinskega človeka. V tem je pisatelj še celo pogrešil, da si je izoral utopijo za svoj izrazhi način. Ob branju tega dolgočasnega opisovanja si človek na vsaki strani zaželi pisanja in opisovanja Grazie Deledde. Ali pa, kakšna razlika med Tavčarjevim «4000» in med tem romanom. • * * »POMORSTVO«, poiično-zabavnl časopis za propagando morja in pospeševanje pomorskega gospodarstva. — Stev 1—ž. — L. 1955. Odg. urednik Zdenko Knafel. — Reka, Obala Jugoslovanske mornarice 8. — Letna naročnina za inozemstvo 1.200 din. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 82. marCJ 1555 GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PO SPORAZUMU 0 REPARACIJAH MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Z dobavo kvalitetnega blaga Jugoslaviji si goriSka podielja lahko zsgoiovijo dobro tržišče Velika večina dobav pa bo seveda odpadla na ro varne iz Severne Italije, toda v poštev bi lahko prišla rudi podgorska predilnica in v nadaljnjem razvoju gospodarskih odnosov tudi ostala goriška podjetja Med jugoslovanskim in našim predstavništvom je bil sklenjen sporazum, po katerem bo morala naša vlada urediti reparacije do Jugoslavije, ki izhajajo iz določil mirovne pogodbe. Po tem sporazumu smo dolžni Jugoslaviji 30 milijonov dolarjev, katere bomo dali v blagu. Za 17 milijonov dolarjev bomo po pisanju italijanskega tiska dobavali razne stroje, za 13 milijonov pa izdelke in potrošniško blago. Tako bomo med drugim dobavili tudi za 300 tisoč dolarjev bombaževih tkanin. Za te dobave bo sedaj velika tekma med posameznimi podjetji in tovarnami, ki se bodo borile za to, da bi si zagotovile izdelavo in dobavo naročenega blaga, zlasti ker sp s tem nudijo možnosti našim podjetjem, da razširijo prodajo svojega blaga na jugoslovansko tržišče. Velika večina teh dobav bo odpadla na velike tovarne iz Severne ,Italije, vendar bi morale oblasti skrbeti tudi za manjša podjetja, predvsem pa za našo pokrajino, kjer je proizvodnja precej v zastoju zaradi krize. Kar se tiče dobave bombažnih tkanin imamo na primer v Gorici dobro opremljeno podgorsko predilnico, ki bi mogla sodelovati pri izdelavi tkanin, kar bi ji kasneje tudi koristilo za prodajo nadaljnjih izdelkov, če bi bili dobri in po konkurenčnih cenah. Podgorska predilnica, kakor tudi druge predilnice v Italiji, so še vedno v delni krizi in se še vedno borijo za tržišče, odkar so doživele veliko krizo pred dvema letoma, ki so italijanska podjetja druge države izrinile iz vrste polkolinialnih in kolonialnih držav, kjer so bili naši tekstilni izdelki zelo cenjeni. Ce bi se našim predilnicam nudila možnost dobave blaga v Jugoslavijo, bi temu sledila lahko pogodba o nadaljnjem sodelovanju, kar bi nudilo možnost večjega obratovanja in večje zaposlitve brezposelne delovne sile. Pri tem pa bi se moralo strogo paziti na kvaliteto izdelkov, da si ne bi pokvarili zaupanja in zaslužka. To omenjamo zaradi tega, ker smo prav zaradi slabega popravljanja jugoslovanskih tovornih avtomobilov zapravili možnost, da bi to še nadalje delali in s tem zaposlili veliko število gori-ških mehanikov. Sodelovanje pa ne velja samo za podgorsko predilnico, ampak tudi za livarno SA-FOG, ki so si jo svoj čas že ogledali jugoslovanski strokovnjaki in ki bi lahko pro- dajala svoje tekstilne in druge stroje na jugoslovanskem tržišču. S pametno politiko gospodarskega sodelovanja bi bilo mogoče našo industrijo popolnoma zaposliti, kar bi v veliki meri odpravilo tudi vprašanje brezposelnosti, ki predstavlja s svojimi 11 odstotki enega izmed najhujših socialnih vprašanj na Goriškem, proti kateremu se oblasti z nobenim do sedaj uporabljenih sredstvom niso mogle dovolj učinkovito boriti, ker se ni iskalo zadostnih gospodarskih stikov z Jugoslavijo in ker se m z denarjem proste cone zgradilo industrije, ki bi bila sposobna zaposliti brezposelno delovno silo in ki bo sposobna obratovati tudi takrat, ko se Rim ne bi več odpovedoval milijardam v korist področja proste cone. TRI HUDE NESREČE NA GORIŠKEM Smrtna nesreča m in dveh motoristov adega inženirja na Majnici na glavni cesti Tržič-Gorica DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. Na isti poti so V zadnji »Demokraciji« opažamo v poročilu o volitvah odborov vzajemnih bolniških blagajn na Goriškem neprikrito zadovoljstvo nad dejstvom, da so neposredni obdelovalci zemlje in živinorejci «nekomunistično usmerjenih. Z drugimi besedami povedano, se «Demokracijah popolnoma strinja z listo »neko-munističneh demokristjanske organizacije neposrednih obdelovalcev v Gorici, ki je na zadnjih volitvah zmagala, kar je prineslo bonomijevi organizaciji zagotovilo, da bo zaradi večine demokristjanskih zastopnikov v odboru izvajala silo nad manjšino slovenskih in naprednih članov odbora. S tem, da se «Demokracijah veseli zmage demokristjanskih neposrednih obdevalcev, pa dokazuje, da jo popolnoma nič ne moti dejstvo, da je prav voditelj demokristjanske organizacije neposrednih obdelovalcev Ballaben zagovarjal delovanje ustanove «Tre Veneziev, ki toži naše kmete, da bi jih spravila z njihove zemlje v Pevmi. Naj nam «Demokracijan odgovori, kako more torej brez škode za naše ljudstvo zagovarjati interese te demokristjanske m »nekomunističneh organizacije neposrednih obdelovalcev v Gorici! Kar se pa tiče enotne kandidatne liste v Doberdobu, pa naj se nikar ne trudi dokazovati, da »je preveč mladine v odboruh ker so se za listo sporazumeli Doberdobci sami! Tudi iz Genove točka za Triestino ::!•!! / • • J _ . -r- .•“« - - lallili I,- ::: .... .. J- ' :: i - ' •i’,!!*. ji: 'A- . • ... '' MNOGO NEODLOČENIH TEKEM ZADNJO NEDELJO V Vidmu tudi Fiorentina izgubila - Bologna odnesla Milanu točko REZULTATI: Atalanta - Sampdoria Genoa - Triestina Milan - Bologna Napoli - Juventus Novara - Catania (tekma v soboto 19.3.) Pro Patria - Spal Roma - Inter Torino - Lazio Udinese - Fiorentina LESTVICA: 24 14 7 3 V soboto so se na cestah go-riške pokrajine pripetile kar tri prometne nesreče, v katerih so izgubilo življenje tri osebe. Prva nesreča se je pripetila dopoldne ob 11.15 na Majnici in je zahtevala svojo žrtev v osebi komaj 24-letnega inženirja Pietra Bassanija iz Gradiške. Bassani se je vozil v avtomobilu fiat 500 GO 6684 proti Gorici; nenadoma pa mu je na Majnici počila zračnica in vozilo je zadelo v drevo. Sunek je bil zelo močan in Bassani je bil hudo poškodovan. Kljub hitri zdravniški pomoči, ki so mu jo nudili v bolnici Sv. Justa, kamor so ga odpeljali, je mladi inženir zaradi prejetih ran na glavi kmalu umrl. Ob 22.30 se je pripetila druga nronetna nesreča na cesti Iionke-Redipulja, 47-letni Cani-c.ano Cancianillo iz Škocjana se je hotel s svojim motorjem umakniti nekemu kolesarju, toda po nesreči je padel z motorja na asfalt. Padec je bil tako hud, da si je možak prebil lobanjo in je zaradi tega umrl v nedeljo zjutraj. Ko sta se 36-letni Zelindo I-upieri in 32-letni Tullio Dal Torre istega dne zvečer vra- Moški zbor s Peči pred poslopjem radijske postaje Trst A. čala domov v Romans, nista ob izhodu iz Gradiške pravočasno opazila pred seboj skupino vojakov, ki se je vračala v vojašnico. Zavozilo sta v vojake in tri podrla na tla. pri tem pa sta padla z motorja in se hudo potolkla. Najhuje je bi! ranjen Lupieri, ki je po nekaj trenutkih v bolnici v Tržiču, kamor so oba pripeljali, izdihnil, ne da bi prišel k sebi. Dal Torre bo ozdravel v nekaj dneh, vojaki pa so se po prejeti pomoči vrnili v vojašnico. Velik požar na ttsinem križišču Podgora-Grojna V soboto pozno zvečer se je na podstrešju poslopja štev. 1 v Vallone delle Acque, ki je last Antona Drufovke vnel precej velik požar, ki je povzročil okrog 6000tX) lir škode. Plamen je prihajal skozi streho in prvi ga je opazil neznanec okrog 22. ure. Takoj je obvestil stanovalce biše. ki stoj na cestnem križišču Podgora-Grojna; zatem pa so prihiteli gasilci. Ogenj je zajel podstrešje, uničil je 120 kv. m sre-he in je gasilcem šele po težavnem delu uspelo požar pogasiti okrog 3. ur ponoči. Poslopje je zavarovano. * * * Kmetijsko nadzorništvo v Gorici, Ul. Duca d’Aosta 55, obvešča, da ima na razpolago kontingent semenskega fižola, ki ga lahko dobijo kmetovalci naše pokrajine. Vsakdo lahko dobi največ do 4 kg fižola za seme. RIMO CORSO. 16.30: «Maska in srce«, barvni film, J. Crawford. VERDI. 16.30: variete’: »Rivi-stopoli«; film: »Proces ne- znancev«. CENTRALE. 17: »Odrešenje«, F. Marži. VITTORIA. 17.15: «Rasputin», I. Miranda in P. Drasseur. MODERNO. 17: »Mesto za- bave«. 1-1 0-6 0-0 1-1 2-0 1-1 3-0 3-1 2-1 Milan 24 14 7 3 51 24 35 Poma 24 9 11 4 37 29 29 Bologna 24 11 7 6 42 33 29 Udinese 23 11 6 6 36 2» 28 Fiorentina 24 11 6 7 33 28 28 Juventus 24 9 9 6 41 36 27 Inter 24 9 8 7 37 33 26 Torino 24 10 6 8 28 29 26 Sampdoria 24 8 8 8 34 29 24 Napoli 24 7 10 7 30 27 24 Triestina 23 7 8 8 24 36 22 I azio 24 9 4 11 30 38 22 Catania 24 6 9 9 28 30 21 Genoa 24 5 11 8 22 25 21 Novara 24 8 4 12 25 33 20 Atalanta 24 4 11 9 21 27 19 Spal 24 3 11 10 15 27 17 Pro Patria 24 3 6 15 17 39 12 Pet neodločenih tekem, štiri domače zmage (od teh ena že v soboto) in nobene zunanje zmage, to je rezultat XXIV. kola italijanskega nogometnega prvenstva v seriji A (Serija B in C sta vendar imeli tudi vsaj po eno zunanjo zmago). Lahko rečemo, da sme biti Triestina zadovoljna, da je. tudi med tistimi, ki so prinesli domov točko. Igrala je v Genovi proti nasprotniku, ki zna biti doma vedno dovolj nevaren. In gotovo ne more Tržačanom nihče zameriti, če so se v nedeljo poslužili taktike, ki občinstvu ni posebno všeč, ker ne more nuditi lepe igre. to je tako imenovanega »zapaha« ali »verižne obrambe«. Ne dobiti gela in s tem ohraniti rezultat neodločen, zlasti če v napadu manjkata dva boljša napadalca. — kaj si je treba lepšega želeti. In Triestini je načrt uspel. Seveda ji je ta načrt lahko uspel zaradi zelo dobre cbrambe. Nay je bil absoluten gospodar svojega področja in mu Madžar Mike ni mogel ničesar. Tudi vratar je rešil v r.ekem trenutku gol s svojo prisebnostjo in odločnostjo. Genoa je napadala, toda napadi so se ob tržaški obrambi razbijali. Točka iz Genove je dragocena. Do konca prvenstva je še ravno deset tekem, za Triestino in Udinese pa erajst. Seveda si je težko misliti. da bi mogla Triestina tudi iz Vidma prinesti domov točko. (Zaostalo tekmo bosta moštvi igrali, kot znano, 6. a-prila). V nedeljo je bila mogoče najbolj privlačna tekma v Vidmu, kjer je gostovala Fiorentina. Na tamkajšnjem stadionu še res ni bilo toliko ljudi kot v nedeljo: 23.000. Slo je Končno za prestiž; Fiorentina je bila do nedelje še pred Udi-rese za dve toqki. Sedaj sta si vštric, oziroma Udinese je celo pred Fiorentino zaradi boljšega razmerja golov. V nedeljo so si Videmčani priborili zmago z dvema enajstmetrov-k. ma. Toda je skoraj logično, da je lahko prišlo do enajstmetrovk, ko pa je tudi Fiorentina, moštvo, ki se je skoraj vedno odlikovalo z lepo igro. v nedeljo tudi igralo po »verižnem« sistemu. Videmčani so bili skoraj ves čas pred nasprotnikovim golom, marsikateri strel je končal v prečki in stebrih, drugo pa je odlično branil Costagliola; kakor da se hoče izkazati v bližini mednarodne tekme (pozvan je res s kandidati za reprezentanco). Irva enajstmetrovka je bila taka, da nihče ni imel časa prigovarjati, medtem ko je bila druga nekoliko bolj proble- •tnatična. Chiappella se je v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko. Verjetno je to napravil povsem podzavestno, ne da bi mislil na posledice, pa tudi ne na eventualno korist take geste, ko žoga mogoče niti m šla proti golu. Toda sodnik je bil zraven in dosodil je najstrožjo kazen. Ker je bilo dve minuti pred koncem, ko so Florentinci že mislili, da bodo srečno spravili domov točko, je razumljivo, da jih je to pogrelo in so se pri tem precej spozabili: pokazali so, da ne znajo ohraniti mirnih živcev. Posledica je bila, da je sodnik izključil Chiappello, Segata in se trenerja je pognal z igrišča, ker je prišel protestirat na polje. Skoda za Fiorentino je s tem dvojna, ker omenjena igralca vsaj ene tekme ne bosta smela igrati. Udinese je sedaj poleg Fiorentine eno samo točko za Bologno in Romo, ki sta na drugem mestu. Bologna je imela mnogo sreče, da je dobila točko v Milami. Čeprav se je posluževala taktike, ki bi onemogočila Milanu gol, je vendar napad Milana večkrat razbil o-brambo Bologne, toda gola ni hotelo biti, dasi se je večkrat zdelo, da je žoga že v mreži. Roma je pa doma igrala proti Interju. Mogoče je bilo za Inter usodno med drugim prav to. da ni imel svojega stalnega vratarja. Pa tudi sicer moštvo prvaka (!) ni pokazalo niče-1 sar, medtem ko se je Roma po ; depresiji, ki se je je nekoliko casa držala, močno popravila. Juventus je iz dolgočasne tekme v Neaplju prinesla točko, medtem ko je Torino doma razmeroma lahko opravil z La-zicm. Atalanta je imela v gosteh Sampdorio in potruditi se ! je morala, da je rešila neodločen rezultat, potem ko so go-stje po prvem polčasu že vo-| dili. Catania, ki je igrala že v 1 soboto, je z Novaro doživela poraz; zdi se, da so se Sicilci nekoliko utrudili in niso več tisto moštvo, ki doseza uspehe , tudi na zunanjih igriščih. Mo-j štvu iz Ferrare gre tudi za ' nohte in uvidelo je. da se s samimi «zaporami» ne doseže j mnogo. Razumljivo je, da je 1 hotelo vsaj proti slabemu na-I sprotniku v nedeljo kaj dose-] ri. čeprav na tujem igrišču. In ! res je v prvem polčasu in še I pol drugega polčasa vodilo, toda končno je le prišlo izenačenje. I Kot stvari sedaj stojijo, je I seveda usoda Pro Patrie zapečatena. Spal se pa lahko reši ' kvečjemu na račun drugih: to se pravi, da bi moral odslej skoraj vse dobiti, drugi pa mnogo izgubiti. Pozvoni igralci za sestavo reprezentanc RIM, 21. — Tajništvo italijanske nogometne zveze sporoča, da se morajo zbrati v Fi-renzah ob 21. uri 22. t. m. za tekmo mladih reprezentanc med Južno Nemčijo in Severno Italijo, ki bo 29. marca v Muenchenu, sledeči igralci: Bologna: Rota; Fiorentina: Bizzarri, Mariani, Orzan. Vir-gili: Juventus: Montico; Lane-rossi Vicenza: Luison; Milan: Maldini: Sampdoria: Berna- Mulej si je tretjič osvojil ssŠdrplaninski poka[_ Med ženskami je zmagala Lotte Blattl, ki je dosegla prvo mesto v smuku in slalom11 S tekmovanjem v smuku, ki je bilo v nedeljo dopoldne na Popovi Šapki, je bilo končano IX. tradicionalno tekmovanje scord, Conti; Spal: Morin? To- j za «Saiplaninski pokal«, ki so rino: Molino; Udinese: Bettini, I Romano. I Za tekmo proti Nemčiji, ki I bo 30. marca v Stuttgartu, pa se morajo zbrati istočasno prav ; tam tile nogometaši: Bologna: : Ballacci: Fiorentina: Chiappella, Costagliola. Magnini; Inter-Inazionale: Giacomazzi; Juveh- se ga udeležili smučarji Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije in Jugoslavije. — Proga v smuku za moške je bila dolga 5500 m z višinsko razliko 550 m. Sodelovalo je 37 smučarjev. Rezultati: 1. Zauner (A.) 1:48.2; 2. Lip- I t.is: Boniperti, Ferrario. Vio- ?«un* „ 1:490: T1?; Mulej S la: Milan: Frignani; Roma: I 1:49 3: 4• Ih^a Galli. Celio; Torino: Moltra ' sio; Udinese: Menegotti | Vendar pa namerava komisija za sestavo reprezentanc v _ ,.T . , „ n sredo pozvati še nekatere i ! :56'6; 10' °swald 1:57 0 igralce. Izbira bo padla naj1, . , i j » „ - i • * j V skupni razvrstitvi (smuk sledeče nogometaše, ki so ze I . , , . . - T j bili opozorjeni, naj bodo pri- , na- pravljeni za eventualni poziv: tf’ ' I 1:51.0; 5. Lammer (A.) 1:51.5; 16. Hellmut (A.) 1:53.0; 7. Ga-con (Fr.) 1:53.3; 8. Krmelj (Jug.) 1:53.4: 9. Mayer (Nemč.) Za reprezentanco A: Beraldo, j Bergamaschi (Milan). Lucen- Zmagovitl stolpec Totocalcia: XXXXX111X1211 .1607.000 za 13; 141.500 za 12. lini (Triestina). (Roma). Pozzan (Bologna). — Za mlado reprezentanco: Bacci (Torino), Turchi (Juventus). Tine Mulej z 0.96 točke. S to zmago je že tretjič postal prvak tega tekmovanja. Pandolfini Dru°' ie bil Avstrijec Zauner, ostalih tekmovalk: 2. 11,78; 3. Grosse (F) 22.39: * Amort (N) 25,58; 5. Mosla« (A) 31,26 itd. * * * . t tab- Na skakalni tekmi v J rem v Gornji Savinjski do ( je spet zmagal Janez ^ skokoma 54 in 55 m (215' R Zidar je skočil najprej a je padel; pri drugem P su pa je dosegel najdalj" dneva 55,5 m. Na drugo ® se je plasiral Rogelj z A stilom, a nekoliko krar skoki (53, 52). Sledili so da. Podlogar, Gašperšič. tulj, Zidar pa je bil šele sed®' Cavicchi zmagal k. o. v prvi rundi - Na bo»£ C«’ buri*' ki je dosegel 1,62 točke, tretji j kdo ye kaj ker se je zakU® PARMA. 21. ski prireditvi je ta ve vicchi premagal Lukseffl ^ ra Serresa s k. o. v 1- r. .j Gledalci od dvoboja nls°V|iujil ijok Alt Hellmut (Avstrija) 4.10. prehitr0. Cavicchi je nasPr , Ostali tekmovalci so se raz- I njka že y prv; rundi trlK vrstili takole: 4. Jože Ilija 7,94; 5. Lammer 10.53; 6. Mayer 10.57; 7. Lippaunt 13,12; 8. Dor- zagnal na tla; tretjič defi»‘' KOŠARKA Zaostalo tekmo z Reyerjem mk 14.74; 9. Nograšek 15.69: 10. Gacon 17.86 itd. V skupni razvrstitvi za ženske je zmagala Avstrijka Lotte Blattl brez točke. Razvrstitev je Virtus odločila v svojo korist z rezultatom 71:55. Sedaj ima 26 točk in tekmo manj kot Triestina, ki ima 27 točk. iNOKOMHT M til) NAŠIMI SREDNJEŠOLCI USPEH GOSTOV V JUGOSLOVANSKEM PRVENSTVU ija-Višja gimnazija 3: Igra je bila na skromni višini in je gledalce dolgočasila Trgovska akademija; Sosič, Tomšič, Pilat, Tence, Bonač, Stoka. Sedmak, Bogateč, Meden, Pertot, Sluga. Višja gimnazija; Podreka, Sosič, Vremec, Meršnik, Braj-kovtč, Del/ar, Kozler, Kralj, Košuta, Bradač, Petronio. Sodnik: proj. B. Pavletič. 0 Dinamo se je utrdil v vodstvu Po dolgem času sta se pred j dnevi na stadionu «Prvi maj« j spet pomerila dva večna nasprotnika: Trgovska akademija in višja gimnazija. Ze več let, od ustanovitve slovenskih šol na Tržaškem, se »trgovci« in gimnazijci merijo na nogometnem igrišču za ugled in slavo. Do sedaj so že igrali sedem tekem, od katerih so šle v prid gimnazije kar štiri, ena pa trgovske, dve tekmi pa sta se končali neodločeno. V zadnji tekmi pa so si «trgovci» spet priborili zmago. Igra sama po sebi ni bila zanimiva in odkrito lahko rečemo, da se niso ne eni ne drugi povsem vživeli v potek igre. Na koncu pa so igralci kazali vidne znake utrujenosti, bodisi zaradi blatnega igrišča, ki je zelo oviralo posamezne akcije, bodisi zaradi pomanjkanja treninga. Začetek je bil zelo mlahav; igralci si ne dajo sile, kljub temu se morajo gimnazijci braniti že v 2. minuti pred «trgovci». Potem pa sami pridejo v napad, toda igra je slaba; med posamezniki ni povezave. zelo nerodno podajajo in mečejo žoge v aut; v 7. in 12. minuti izgubijo krasni priložnosti za gol. Tudi «trgovci» niso nič boljši. Pozna se jim, da so nekoliko bolj v formi kot gimnazijci, toda v perečih trenutkih preidejo v surovo igro, kateri sledi prerivanje. Čeprav so hitri in se nekoliko znajdejo, vseeno izgubljajo krasne priložnosti za gol. Sosič in Podreka imata izmenično še precej dela, da branita ostre strele Kozlerja in Medena. ‘ V začetku drugega polčasa | pride do resnejših akcij in gimnazijci se težko branijo. Občinstvo izraža nezadovoljstvo nad igralci. V 8. minuti pa pride do nevarne akcije «trgovcev«. Meršnik dobi žogo in da bi se rešil nasprotnika, jo poda nazaj Podreki. Vratar zgubi žogo in to priliko izkoristi Meden, ki strelja v prosta vrata, »trgovci« so navdušeni, končno jim je uspelo. V nadaljnjih petnaj-stin minutah izguoe napadalci obeh moštev krasne prilike zi gol. Gimnazijci so utrujeni, «trgovci» pa so se spet razživeli. Pozna se, da v njihovem moštvu igrajo nekateri dobri igralci in da imajo boljši trening. V 42. so »trgovci« spet v napadu. Tence poda Medenu, ta Bonaču, ki ostro strelja v mrežo. 2-0 za trgovsko. Gimnazijci so že obupali. Dve minuti pred koncem doseže Bonač še tretji gol. Sodnikov žvižg napravi konec dolgočasni igri. To pot so gimnazijci odšli z igrišča razočarani. Čeprav je bila njihova igra tehnično bolj dovršena, niso mogli prodreti nasprotnikove obrambe, »trgovci« pa so imeli precej sreče, ker pri njih ne moremo govoriti o lepi igri. Dosegli so več z rokami kot z nogami. Med vsemi pa so bili najboljši Podreka, Kozler, Brajkovič in Delfar, izmed »trgovcev« pa Meden, Tence in Sosič. Tudi gledalci, med katerimi je vladalo veliko zanimanje za to tekmo, so bili razočarani, od svojih ljubljencev so namreč pričakovali več borbenosti in boljše igre. LOUIS ABRAM Hajduk in Crvena zvezda sta prinesla domov po eno točko, Partizan, Spartak m BSK pa po dve REZULTATI: 'zelo temeljito Ognjanov odlo- BSK - Zagreb «•’ 1 Radnički - Dinamo Lokomotiva-Spartak železničar - Partizan 1:3 (0:2) i Vardar - Crv. zvezda 0:0 Proleter - Hajduk 0:0 Vojvodina - Sarajevo 3:1 (1:0) LESTVICA : Dinamo Hajduk BSK Sarajevo Partizan Vojvodina Crv. zvezda Zagreb Proleter Spartak Radnicki Vardar Železničar Lokomotiva 15 5:2 (3:0) , cil v korist Spartaka s tem, 1:2 (1:0) i da je v dveh minutah dosegel 4:5 (2:3) ■ dva gola (enega pa že prej). 15 11 2 2 36:24 24 15 8 5 2 35:17 21 15 10 1 4 311:27 121 15 7 4 4 29:17 18 15 7 3 5 34:22 17 15 7 3 5 34:22 17 15 6 4 5 28:21 16 15 5 5 5 20:23 15 15 5 4 6 19:22 14 15 6 2 7 32:36 14 15 4 2 9 14:18 10 15 2 5 8 13:23 9 15 3 1 11 17:39 7 15 3 1 11 18:51 7 igral v Beogradu čkemu, ki mu je tivno. Občinstvo je kemu hitremu koncu protestiralo. dvo iboj* n, - l*'- ALEKSANDRIJA, 21. w,. kateri rezultati teniškež8 nirja: _ .,orti- Četrtfinale - ženske. mer (Vel. Brit.) — /ttK (Eg.) 6:0, 6:1; Lazzarino t Mathieu (Eg.) 6:0. 6:1- . . --Moški: Huber (AVstrh y Peten (Belg.) 6:4. 6:4; » 6;). (Eg.) - Khalil (Eg.) 6-a:,adi* Kovaleski (ZDA) "" 7«) ' tEg.) 6:2, 6:3; Merlo (/&t. Moubarek (Eg.) 6:3, ■ pj, dini (It.) — Coen (Eg ) ’ S A H Na šahovskem Mar del Plati je po na drugem mestu poleg ^|jl. tudi Argentinec Panno. Čeprav napad Vojvodine ni 1 igral učinkovito in je mnogo priložnosti za gol zapravil, je | vendar dosegel tri gele; to | predvsem po zaslugi mladega Tudi druga tekma v Zagrebu Brez golov sta se končali tekmi v Osijeku in Skoplju. V Osijeku je igral Hajduk, ki je zlasti v drugem času močno napadal, a Proleterjeva obram- [ ba je vzdržala. V Skoplju pa | so imeli igralci Crvene zvezde kolu je Ivkov z IdigoraS”J|tiit* mo remiziral. (Ostale VII. in VIII. kola bom0 vili jutri). oacovorni uredi"* STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZT* bil precej enakovreden. Lahko nosti za gol. a so jih upropa-bi se celo končalo neugodno | stili. V drugem polčasu, ko so za Dinamo, če ne bi ta imel izvrstnega vratarja Kralja. Pri tem je še zanimivo, da je Osoj-nak zastreljal enajstmetrovko, s katero bi lahko dosegel za Ihnamo izenačenje. Dinamo je izenačil šele sedem minut pred koncem in tri minute pred koncem je dosegel še zmagoviti gol. kar se sicer za prvaka spodobi, vendar bi bil po igri bolj primeren neodločen re-1 zultat. Partizan je zmagal v Sara- 1 jevu. Njegov nasprotnik Želez- ' ničar sicer ni bil posebno nevaren. vendar pa je bila tek- . ma zanimiva. Odličen je bil ' zlasti Milutinovič. Tudi Spartak iz Subotice je zmagal na tujem igrišču. Na tekmi ni manjkalo golov. Ko je v drugem polčasu Lokomo- J tiva po enajstmetrovki dosegla I izenačenje, se je zopet razvne- j la srdita borba, ki jo je potem I e igralci Vardarja otresli nervoznosti, pa je Crvena zvezda sploh razočarala. KINO ŠKEllrf _ * itt’ predvaja danes 22. •• o z začetkom ob film : Igralci: ROD COMERON ADELE MARA ADRIAN B°' 1 Qi$ TjmejmbUJbuA predvaja danes 22. in jutri 23. f. m. z začetkom ob 18. uri film: »Otoški uporniki'' Igralci : JOHNNY WEISSMUE LLER (Jim iz džungle) in ANGELA STEVE izkuS, Ura X na otoku Dangor — prvi atomski P01!'"7, b«* džungli — laze je boriti se proti zveri kakor Pr° lim nasprotnikom. Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR 4VLJIC IN ČAROVNIJE 50. = Tretje poglavje * PRAZNIKI. IGRE, STAROllTNOSTI Italijanska stranka se je namreč prestrašila, ko je videla, da so se slovenski okoličani narodnostno prebudili ter izvolili Nabergoja za svojega kandidata. Da bi dosegla skupnost mesta z okolico in s tem prevlado italijanstva, je italijanska stranka postavila za svojega kandidata Mauronerja, računajoč na njegovo nekdanjo popularnost v okolici. Pri politiki je tako kakor pri znanosti ali literaturi: ena sama Jasnovidna formula (n. pr. Einsteinova E = m c 2, ki je bila podlaga za razvoj nuklearne fizike), e

■ luje, ne, naravnost objokuje njegov konec: «.-.Po . se bo gotovo že v kratkem vse pozgubilo, kar je tu ‘>aSK0' skega. Ako bi se ne bil tukaišnn riomači ali slo1 v_. pol 111 prava cast irsta in njegove ' ogtu. ga niso nespametno rabili za policijsko službo v m »1 mu je pa tudi leta 1868 konec pripravilo, — vteS Igcis^ vendar bilo še za naprej obdržati, kar je dozdaj 21 ^ zastran nošnje ostalo; šel je pa, žalibog! in za hJ gotovo tudi še to malo. Skoda velika!«*) $e uL Na drugem mestu pa poroča o bataljonu, k<5 orto)8 razpuščen: «... Oni (okoličani) so vrtlani (vrtnarji. a poljedelci, vinorejci, zidarji in kamnotesici. Zraven_ k Kj1 mlajši možje celo tudi izurjeni in vrli vojaci. 0. „veS'ti vemo, po domače ali po narodiski, in pa v potrebi zlice, l-niki tržaškega mesta ali tudi njegove bližnje ponoči. Mnogokrat si vzame mladenič in tudi 12, mož, brž ko se je na večer, morda celo po eni uri « jn gf domu vrnil in kaj malega pojedel, puško na ianVoo b9 na stražo čez noč, čeravno drugi dan dela kakor Komaj bi kdo kaj tacega verjel...« **) 1 *) J. Goditi a Vrdelskil: »Zgodovina Trsta In okoli«'1’’ **) Ljubljanske »Novice«, leto 1863, ste. 354, opazka k Vrdelskega; «U opisa Patonovega potovanja...«. . flo! , J« ae** POPRAVEK: V nedeljskem nadaljevanju (5e-iet", „ napravit v 24. podpoglavju, 3. koloni »podaj Iz dr-Josipa, Kar so števil«! tiUtelji gotovo šariti opazili. /It1 lNadaUeva111 41).