A est medium r e Izhaja dvakrat na teden. i Velja *a celo leto $3.00 Published semy weekly. Subscription | $3.00 yearly. ♦piiHiatnutSHHin«»nmiiuuuif> ŠTEV. (No.) 45. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. Published and distributed under permit jtio. 3ao> authorised by th« Act of October 6- 1917, Q" file at the Post Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General. I svobodomiselstvo v zadnjih dveh le- NAJNOVEJŠE VESTI. DELAVSTVO, KAJ PRAVIŠ NA TO? V PUEBLO, COLO., JE 75 SLOVENSKIH DRUŽIN IZGUBI- Leta 1919 je odpotoval tudi ameriškim ^Slovencem dobro znani Anton Kristan kot minister prosvete v LO SVOJE DOMOVE. UTO-Bratislavo. Na potu se je mudil NIL NI NOBEDEN SLOVE-| okoli 2G dni. v tem času je dobi-NEC. CHICAGO, ILL., PETEK, 10. JUNIJA, 1921. Toda tam ni bilo nikakega skriva-! ZA KATOLIŠKI TISK. , . . Hči 'zato ni mogla dalje bežati. Ko <i ko smo zaslišali prvo poro-1 Danes je Anton Kristan večkratni čilo < strahoviti nesreči, ki je zade-1 milijonar v Ljubljani. Kaj ne, to je ki Pueblo, nas je takoj spreletela siromašni proletarec, ki mu ni nič misel združeno s tesnobno bojazni- drugega na srcu, kakor blaginja de-jo: kaj je z ondotno slovensko na- lavstva?! Da, resnica je, da ljubi selbino. z ondotnimi rojaki, kaj -e žuljevo roko, toda ljubi jo samo zaje je zgodilo z g. župnikom, kaj s to, ker mu ta žuljeva roka odšteva slovensko cerkvijo 111 šolo? Ali so cvenk.' ili tudi oni žrtev grozne povod- Nadalje mora biti amerikanskim nji ali n kal lili c firal 1 s h \ elo m v toda mienien za ni dev< ieli nestrpni ki se crlasi: morali tudi oni poginiti v! Slovencem znano, da je Etbin Kris-lovih, ki so nenadoma za-1 tan, ko je bival v Ameriki, stanoval vedno po prvovrstnih hotelih, in se je. ko se je vračal v domovino, vozil kajpada v prvem razredu. Zakaj pa se ni ta veliki prijatelj delavstva pomešal meet svoje pristaše, izmučene in zatirane delavce v tretji razred?! Etbin Kristanu gotovo ni dišala delavska hrana in zrak po ka- te prosim, samo živo me pusti! Jaz nočem še umreti!" Toda v tem je mož nastavil samokres na njeno glavo in jo ustrelil. Mrtva je padla žena na tla. Takoj na to je pa obrnil samokres na svoje srce. Še en strel in tudi mož je padel na mrtvo truplo žene s prestreljenim srcem. — Tako se končavajo sedajni moderni premladi zakoni. Resno svarilo naši mladini, ki prehitro tišči v "kurnik", katerega se tako hitro naje in potem umori in samomori. katera so sfovorila velike reci in. Številke govore več kot vse še tako zgovorne besede. V Sloveniji izhaja 5 svobodomisel- preklinjanja. In je odprla svoja u- nih dnevnikov (sedaj ob volitvah cesta ter preklinjala Boga, njegovo i- lo 7) najmanj v 45.000 izvodih na 22 me, in njegov šotor, in nje, kateri straneh — in dva katoliška v 15.000 v nebesih prebivajo. In ji je bilo izvodih na 3 straneh. Medtem ko je dano vojskovati se s svetimi. In ji naročen na svobodomiselni dnevnik ie bila dana oblast čez vsak rod. in vsak 31., pride "Slovenec", katoliški ljudstvo in jezik in narod". (Skr. dnevnik, šele na vsakega 93. Poraz. dobno je z "Večernim listom", ki Natančna in drastična slika svo- ga je treba širiti v delavskih kra-bodomiselnega časopisja, njegovega jih! ogromnega vpliva na mišljenje, živ- Xe dosti boljše je s tedniki. Pro- lede —j ljenje, na ves kulturni in ; ski razvoj človeštva. podar- ti trikrat na teden izhajajoči, zagrizeno in surovo protiverski "Domo- mo mor > bile ra lil iVt rl 11 11 včer pri Takoj smo telegra-nič manj kaTr šest •akati na odgovor,' ene same vse tele-mestom pretrgane, pa so rabili p redne za privatne za-j zjutraj smo pre-, PUEBLO VSTAJA. Nič čudnega: danzadnevom v mt-l.v Nesrečrrt-mu mestu skušajo sistematično pomagati. imel rdeči križ v l i se doirovorili o :akovano brzojavki bineh tretjega raz.reda, pač pa so nui toliko bolj dišali delavski dolarji, ki ie odnesel v domovino. jih PUEBLO, 9. junija.—Pri po-vodnji v Pueblo ni zgubil življenja nobeden Slovenec, pač pa je 75 rojakov zgubilo svoje domove. Cerkev ni veliko poškodovana. Na šoli in župnišču pa je nad $3^00 mozgal svoe milijončke iz ubogih ki še vedno nočejo spre- Omenjene trojice tie vidijo, pač pa se jeze nad duhovniki, češ, da škode. —P. Ciril. Oddahnili smo si. ko smo prebrali to brzojavko. Sreča v nesreči je. da ni nobeden Slovenec izgubil živ- Hilquitt ie milijonar in obenem vodja ne\vvorških socijalistov. Kaj mislite, da so mu kapitalisti znosili skupaj njegove milijone. O, niso 11111 jih ne kapitalisti, pač pa je iz- delavci crledati ljenja, vkljub temu pa je skrajno j^ ^ izmozgavajo. Tukaj imate de-pretresliiva vest, da je 75'sloven- j^nja in ne samo besede! Koliko skih družin zigubilo svoje domove, časa bo še minilo, da bo delavec To je velika nesreča sploh, poseb- spoznal. kdo hoče v resnici njemu no pa če pomislimo, v kako kritič nih časih živimo. Sedaj pa velja, Jemu žepu pokazati, da nam nesrečni rojaki ni- • so samo rojaki in bratje v besedah, DRUŽINSKA ŽALOIGRA. temveč v resnici. Dolžnost vsake-; dobro in kdor hoče samo dobro svo-» ga amerijkega Slovenca je, da bo skušal pomagati nesrečnim rojakom po svoji moči. STRAHOVIT PORAZ CENTRALIZMA. Po dosedaj znanih izidih je dobila SLS na Kranjskem od 194 obem na deželi v svoje roke 109, vsi nasprotniki 45- v 20 občinah imamo e-nako število odbornikov z nasprotji. _ Naših odbornikov je v teh občinah 1822, vseh nasprotnih 1270. _ Upoštevajoč po odstotkih tako občine kakor odbornike, znaša naša večina na Kranjskem dozdaj 60 proc. Na Štajerskem smo dozdaj dobili S827 odbornikov, vsi nasprotniki 20j 1, torej ima SLS dosedaj 69 proc. Če računamo ostale še neznane izide prav pesimistično, lahko z gotovostjo rečemo, da je SLS dobila v Sloveniji skupno 60 proc. vseh občin in odbornikov. Poraz policaj demokratov in samo-stojnežev je strahovit. Ako pa u-poštevamo se ostale protipolicaide-mokratske stranke, je poraz centra-listov naravnost katastrofalen. Proti centralizmu se je izreklo najmanj. 80 proc. slovenskega ljudstva. Vlada je kar nehala priobčevati nadalj-ne rezultate, ker ji je katastrofa vladnih strank popolnoma zaprla sapo. Zdaj menda dr. Baltič noč in dan razglablja, kako bi se dal rezultat občinskih volitev na kak način potvoriti. Pa ne bo šlo, škoda za trud! _ Devetnajst letna žena AL Beard-slev, ki je bila že v tako zgodnji svoji mladosti ločena od svojega moža, ni okrasila groba svojega otroka na Spominski dan prejšni pondeljek. Mož je bil na pokopališču in je to videl. To ga je tako razjezilo, da jo je šel iskat. Žena je delala kot telefonistinja vsako noč do osmih zjutraj. Tako se je preteklo soboto zjutraj vračala s svojega dela domov, ko jo je srečal mož in jo ustavil. Ko sta nekaj časa stala skupaj, je žena naenkrat začela bežati in mož za njo. Da bi mu ušla je stekla v neki salon, ki je bil odprt. Dne 6. junija Pueblo sejo, kje posameznostih, kako pomagati mestu. Seda i so že sistema Učno začeli z delom. Najprej- bodo napravili popolni zapisnik vseh tistih, ki jih ie doletela kaka izguba ali nesreča: nadalje bodo postavili šoto-rišče za vse .tiste, ki so brez strehe in slednjič bodo postavili tudi zasilno bolnišnico. i Kakor so se izrazili zastopniki Rdečega križa bo imela nova bolnišnica prostora za 250 ljudi. V zapisnike bodo zapisali vse tiste. ki jih je zadela kakoršna koli nezgoda nastala vsled povodnji. — Vendar se dotična komisija, ki vodi zapisnike, ne zadovoljuje samo s tem, da posluša razne stranke, temveč sama obiskuje ponesrečene družine in preiskuje, koliko zlo je zadelo enega in druzega in kdo je vse potreben podpore. Dosedaj so dognali, da znaša šte-vio utopljenih 52. Preiskujejo Še vedno nadalje in najbrž bodo našli še več mrtvih. Vojaštvo kontrolira sedaj celo poplavljeno ozemlje. Stanje reke Arkansas se do sedaj še ni čisto nič spremenilo, pač se je iz mestnih u-lic že popolnoma odtekla voda in sedaj hite, da počedijo blato iz mesta. Pomagati mora vsak mož v mestu, ki je sposoben za delo, zato pa dobi vsak 43c plače na uro. V okolici mesta Pueblo je povo-denj dosedaj zahtevala 22 človeških življenj. Tudi mesto Denver je na nekaterih mestih deloma poplavljeno, vendar tamkaj škoda ni ravno znatna lijonih izvodov se zasmehuje Cerkev. njen nauk, njeni obredi in njeni služabniki, ter se nasprotno po j veličujejo in do neba povzdigujejo ljtide, ki so v zasebnem in socialnem življenju prave moralne propalice.— Vse, kar pride dobrega iz katoliških organizacij, se opljuje in osumniči i in ožigosa kot nazadnjaško in reakcionarno, slabo pa, ki prihaja iz svobodomiselnih vrst, se proslavlja kot čednost in junaštvo, nenravnost in moralna propalost se v listkih opravičuje in povišuje, po inseratih toplo priporoča. To je vsakdanja vsebina svobodomiselnega tiska,' ki brizga v neštetih izvodih danzadnem morje strupa med ljudstvo, ki ga željno in brez presojanja uživa. i'', "Kmetijskemu listu", 4'Novi pravdi", "Novi dobi", "Delavcu" (v 40.000 izvodih), * 'Ljudskemu glasu", "Rdečemu praporju" izhajajo "Domoljub", "Straža", "Slovenski gospodar", "Murska Straža"-in "Mir", izmed katerih sta pa slednja dva le mulo razširjena. Številke nam kažejo, da je slovensko svobodomiselno časopisje, ki je I bilo pred prevratom zelo majhno v primeri s katoliškim, tekom dveh let postalo ne le enako močno, temveč celo trikrat močnejše. Številke nam kažejo, da gre vsak teden okrog 350 tisoč izvodov svobodomiselnega časopisja med ljudstvo; to število se pri branju povprečno najmanj po-troji. Tako se najmanj milijonkrat na teden bero najgrše laži, zavija- 9®®®®®®®®0 biatenja, zasramovanja vsega, domiselcev, kako priti vernemu ljud- kar je v zvezi s katoliškim imenom, stvu kljub njegovim trdnim organi- {n to v deželi, ki šteje samo poldrug milijon ljudi, ki so v ogromni večini sedaj še globoko verni. Kakšne bodo, morajo biti posledice tekom nekaj let? Ali je mogoče misliti, da ta strup tekom časa ne bo imel tistega uspeha, ki ga je imel po drugih državah, na Francoskem in Češkem? Ali morejo naše organizacije po svojih sestankih in razgovorih sproti pobiti vse laži, pojasniti vsa sumničenja, izbrisati zacijam do živega in pomoriti njem vse, kar so mu vcepile dobrega verske in prosvetne katoliške organizacije. iztrgati mu smisel, za nravnost in resnico ter 11111 vcepiti v mišljenje sovraštvo do Cerkve, mr?-njo do katoliškega imena in do krščanskih organizacij in tako streti odporno moč katoliškega ljudstva. Preiskušeno sredstvo, katerega se je uspešno posluževal bivši francoski ministrski predsednik Combes, ki -Je , i,, , ivse blato, ki ga namece svobodomi- dosegel zloglasno, roparsko 111 na sil- .... . . .. , , * \ , . iselm tisk 11a nase orsramzaciie vsak no ločitev Cerkve od države. Izjavil je: '' Da sta dve tretjini, da, tri četrtine Francozov brez verne, se i- mamo zahvaliti našemu časopisju". Preskušeno sredstvo, ki se ga poslužujejo Judje, katerih znano geslo je: "Polastimo se časopisja, in svetovna vlada je naša". Tudi v Sloveniji, kjer je do prevrata svobodomiselni tisk igral precej majhno vlogo in je bil pritlikavec proti primeroma močni organizaciji katoliškega časopisja, se je 11a nase organizacije teden milijonkrat? Ali se je mogoče infanteriji brez topništva braniti proti armadi, ki je opremljena z najštevilnejšo in najmodernejšo artile-rijo? Ali more dober rokodelec brez strojev konkurirati z moderno urejeno tovarno? Vse naše organizacije, pa naj bodo na videz še tako trdne in neomajne, boder morale hirati, ker jim bo nasprotni tisk s strupom, ki ga v (Dalje na 3. strani.) Chicaški Slovenci! Hočete v jeseni šolo? Gotovo jo hočete in Vaši otročiči jo zahtevajo. Pa tudi vaš žep jo zahteva, ker je sedanje breme za šolnino preveliko za Vas. Dobro ! Sedaj treba, da se postavimo na noge in začnemo delati, kakor se v Chicagi še nikdar ni delalo, kakor se med nami še nikdar ni žrtvovalo! V soboto večer po večernicah se začne far ali bazar za naš<3 novo šolo. Ne pozabite! Vsak katoliški Slovenec Chicage je dolžan, ako je res Slovenec in ako je res katoliški Slovenec, da v soboto, v nedeljo tii dal;e pri vseh naših večerih, ko bomo imeli bazar, pride na bazar in sodeluje. Naša ženska društva in naši možje so bili krepko na delu že dolge tedne. Se daj treba da stopi na noge in prime za delo še vsakdo, kednr resno misli. Zato v soboto večer vsi chacaški SLOVENCI NA far!!! •'t,': " : -t" JL^ _ til da se mu vije okrog vratu vrvj na tako zabita in na spodnjem robu . , v f„ . zavisnosti od delavcev. Vodja, jim tako zavarovana z žaganjem, da ni da ste poslušali taksne obljube, je Z * ^ itiskalo roke -n ^ k EJ^f?« TmaluTe — £ ^aTa možici, da kdo Lnjo de- čnici. Ko je .stopil Brnot, so se bantiti, da je to vlom in nasilstvo in da se bo on maščeval. Loj za je jokala ob postelji in stiskala k sebi otroka, ki je zavijal oči in trepe „ tro .. .. ne hotel zadovoljiti z delom in trp tal v bozjasti. # ^ ^^ in z nekako £ast_| jo, katera se mu deli pogojno m nevoščljivo z godrnjanjem ka^or beraču miloščina. Brnot je bil nekako sit nehvalež- to ugaj la in trpi. Brezplačno seveda, zakaj plačilo za tuje delo in tuje trpljenje izgovarja množica sama sebi gleda pisano vsakega, kdor bi se m "Kaj jočeš?" se je obrnil Brnot do . Lojze, "Oh, zakaj neki!" je zastokala o-na in ga pogledala tako obupno, ta- ko očitajoče, da si ni upal počakati! ne&a vodstva, ki mu je bilo nako-mož nobene besede več. Hitro sit pai0 toliko težav, toliko stroškov m je oblekel suknjo in zapustil stano-j odgovornosti. Vse je gledalo nanj vanje, l>rez slovesa, da ga ne bi za- vse pričakovalo rešitve od njega ; on _ . -1 < t _ ' Lil držala Lojza. Sam in trezno je hotel preudarki in presoditi svoj položaj, uravnati potem svoj sklep in se nazadnje razvedriti v navadni večerni družbi. Čutil se je osramočenega. Napadel ga je bil preprost delavec; rešila ga je bila ženska, Lojza; kriva poraza je bila najbolj debela o vratni Pa je spoznaval, da se je bil uštel uprle vanj vse oči in na dveh straneh so se mu umikali možje. Vse je pričakovalo, da izve kaj važnega. Brnot je sedel na ogel mize, si po-gladil visoko čelo, zavihal brke in pogledal po tovariših. "Jaz slišim", je dejal malomarno, "da se hočejo nekateri upreti našim sklepom in pričeti delo na svojo roko". Delavci so molčali in gledali predse izpod čela. "'Brezvestno početje. Vpraša se, ali hočemo mi s silo preprečiti tak poskus, ali ukreniti skupno, kar bi 4'Tiho, ženske!" se je oglasil star delavec. "Ve tega ne umejete". 44 Samo vi umejete, da", sta ga zavrnili dve. "Zato se nam pa vsem tako godi. Oh!" "Ne mešajte se v naše stvari!" se je jezil oni. "I zakaj ne bi smela ona tudi govoriti!" se je vteknil v prepir drug delavec. "Saj dela kakor mi in trpi kakor mi". (Dalje prihodnjič.) DR. 0HLEND0RF0YA ZDRAVILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE. da bo težko izpeljal, kar je bil pri- ugajalo vsem čel, in da bo treba pripravljati de- «Tyornica ge ni- ne vdaja?» lavce k prijenljivosti. In proti komu se bo obrnila nejevolja, kadar se bodo morali vdati? Proti delodajal- cem? Oh, ne. Proti njemu. Njega bodo preklinjali, njega izročili z lahkim srcem in pohlepno zavistjo ca. Brnot je premišljeval, ali naj bij kot žrtvo zmagujočemu kapitalu. In naznanil sodišču nasilni napad ali če bi zahtevalo ravnateljstvo, da ga povedal samo tovarišem, v kakšni ubijejo, bi ga ubili za splošno korist. vprašal en delavec rezko, puhnil dim proti Brnotu in pljumil predse. Brnot je zmignil z ranami. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura cd katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj. KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. — JAKOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., N. E. Cleveland, O. 5 nevarnosti da živ; on, ko se poteguje zanje, kako bi ga bil kmalu u-moril delavec, ki nima zmisla za skupne- koristi, ki bi prelomil stavko rajši danes ko jutri, ki hoče uničiti voditelja, da bi potegnil zn se- Ostudna sebičnost druhali! Tako se jezi ve'ckrat zavedna sebičnost osebe na nezavedno sebičnost množice, kadar se izpreminja ta iz mrtvega orodja v živo silo, ki zgrabi voditelja, ga porabi kot orod-boj množico. Ali naj se maščuje] je svojih slepih namenov, ga polomi sam? A takšno maščevanje ni bilo, in zavrže. VINKO ARB A NAS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem. kakor tudi vsem Hrvatom in lahko. Kdor se ne meni za svoje življenje, je nevaren nasprotnik. Nehote se je potipal Brnot za vrat, ki ga je še vedno opominjal, in če bi bil zagleda oddaleč faneza. bi bil zavil najbrž na drugo pot. Sodna pot mu tudi ni ugajala, ker je vedel, kako brezobzirno radovedna da so so- Brnot je premišljeval, ali naj bi j Slovanom v Chicagi in okolici, se umeknil sebičnim, nehvaležnim ) 1320 West 18th St., Chicago, I1L ljudem, ali naj bi jim še naprej delal" tlako. Če bi se kar natihem izgubil, bi ravnal morebiti najpamet- Phone: Canal 4340. neje . Ušel bi vsem težavam, ki jih je prinesla stavka, in iznebil bi sej nalepem sitne ženske in bolehnega J dišča, kako brskajo ob vsaki novi otroka. Toda ugled in načela! Hu-zadevi po vseh starih, kako se toži-' dobni tovariši bi mu utegnili tudi telju večkrat slabše godi ko tožen- drugod T delati sitnosti. Takšen cu. Tudi ne bi rad tožil Lojzinega brata; zakaj vrivala se mu je neprijetna misel, da mu je Lojza rešila je svet. "Pa saj bi bil to zadnji po-moček", je sklenil; "in zanj je še vedno čas. Tako daleč še nismo. — življenje, in dozdevalo se mu je, da Delavci so se potegnili za mene ; bi ji bil on pravzaprav dolžan ne-, spodobi se. da se tudi jaz še pobri- koliko zahvale. Nekaj hvaležnosti bi ji tudi izkazal on rad; a trpeti ne bi smel njegov ugled, njegovo dostojanstvo, načela. S čim da bi ji ustregel najbolj, to ie čutil in vedel, če bi se namreč poročil ž njo. Toda načela, ki jih je zagovarjal doslej tako navdušen in prepričan, ali naj jih za'taji ? Mož je gubančil čela in mrščil obrvi, ko je premišljeval, kako sitna postajajo časi človeška načela, če jih je zagovarjal preveč navdušen in prepričan. Koliko priročneje je, če jih skriva v gani za njih korist, da se še žrtvujem, zdaj najprej s tem, da se poročim". Spomnil se je namreč, da je bil ravno to zahteval ravnatelj, preden ga je bil zapodil. Takrat je seveda on z moško brezpogojnostjo odbil žalečo zahtevo; a delavcem ni bil omenil o tem nič. da ne bi se zmanjšala v njih očeh kravičnost ravnateljevega postopanja proti njemu. Zdaj pa jim pove lahko naravnost, kaj da se je zahtevalo od njega in kako da je on pripravljen žrt- Prijatelj delavca PAIN EXPELLER TVorniška znamka reg. v pat. nr. Zdr. dr. Slaven že več kot 50 let. Glejte za tvoruiško znamko SIDRO. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN K ROT AC 6*17 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O. •e priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE Izdeluje M0.':KJ? OBLEKE po naročilu točno in ceno SE ®®®®®00©®0®0®®00® svojem srcu; nekako knjigovodstvo vovati osebno svobodo na oltarju brez sitnih prig-lednikov, kjer se lahko izpremeni vsak postavek in se končno na oko vendar ujame račun. O, lahko bi razveselil Lojzo, ki je imela tudi svoja načela, nič manj trdna od njegovih. Koliko je že on trpel za svoja, koliko zaradi njenih! Vzemimo, da se on poroči; ali se bodo kaj izpremenile zanj razmere? Ona bo prala in služila naprej in prispevala k stroškom družinskega življenja.. Oh, poroka! Malenkost. Njega ne bi stala nič, njej bi pa le ustregel. Da bi le ne bilo načel in ljudi, ki jih nadzorujejo! A načela se morajo vendar ravnati po razmerah, in če se izpremene razmere, se morajo pač tudi načela. Danes boj proti kapitalu, jutri premirje, poutroišnjem mir. Zahtevaj mnogo, da dosežeš nekaj! Ceni previsoko, da lahko popuščaš! Življenje je ved-na poravnava. Načela se rode v mislih, žive v besedah, umirajo v dejanju. Možu se je zazdelo, da so poglavitne sestavine načel pravzaprav ošabnost in trma. Ali so potemtakem načela res tako vzvišena in ne-dotična? Brnot bi jih bil najrajši obesil na bližnji kol. Toda bati se je bilo pohujšanja, in mož je začu- splošne koristi. Misel se mu je zdela imenitna. Lojzi bi se prikupil, nezadovoljnim tovarišem zamašil lista, ravnateljstvu izpodbil razlog sovražnosti in Lojzinega brata bi se odkrižal. Tak neizobražen človek je nevaren. Ta poslednji razlog je tako prepričal Brnota, da se je obrnil naravnost proti župnišču. "Naj napravim tudi župniku malo veselja", si je mislil v ošabni zadovoljnosti. "Morebiti mu pomorem do knezo-škofiskega svetništva". Oprezno se je ozrl okrog sebe in izginil v župnišču. O sprejemu se ni zmotil. S pri-h ulj en o ponižnostjo je napravil* župniku veliko veselje. Ko sta se bila pogovorila zastran poroke, sta začela govoriti o žalostnih razmerah delavcev. Župnik, ki je dobro poznal vso bedo, je prigovarjal Brnotu, da naj stori, kar more, da se konča grozni boj, in obetal, da se zavzame vnovič z vso vnemo za delavstvo sploh in za Brnota posebej. jZ enako opreznostjo se je izgubil Brnot zopet v mrzli megli in hitel med tovariše. V nizki sobi delavske krčme, kjer so bila majhna ok- Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem denarju v JUGOSLAVIJI. Pišite po cenik za pošiljanje denara, ŠIFKARTE za vse linije- EMIL KISS, BANKIR 133 Second Ave., New York. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovani- ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. NemeceK FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHONE: CANAL 2534. Pripravite se za neodvisnost Varna banka, kamor nalagate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. U: •».-.!»t'"^wttSfa EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz j aha dvakrat na teden. Slovenian Franciscan Press. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 9S. Chicago, ILL ADVERTISING RAT F S ON APPLICATION. Published Sumi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATH/TRS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL Entered as se.cond-clas* »natter Oct 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. In sedaj Pa še Proletarček Zajček,,Mrs. Markovich, Mr. Meglich in Mr./Ijanom priporočil naše liste. Dobri Kako se ti repenči in kako zavida • Čanzeln. Zahvaliti pa se Vam mo-j ^atoliški listi so vsakemu duhovni-1'Edinosti" odlikovanje, da 'je bilalram tudi za Vašo izborno postrež- ku največja pomoč .v njegovi župni- Značilna izjava uglednega državnika. Dr. Josip Goričar je dobil od enega vodilnih politikov, senatorja Me-dilla McCormicka značilno izjavo glede Srednje Evrope. — Senator Medill McCormick iz Illinoisa je bil pred kratkim izvoljen predsednikem senatorijalnega odbora. Ta odbor bo sodeloval z republikanskim narodnim odborom ter republikanskim narodnim — kampanjskim odborom pri volitvah leta 1922 ter pri vseh drugih volitvah, ki bi se vršile med sedanjim časom ter mesecem novembrom prihodnjega leta. Senator McCormick j,e bil tudi izvoljen članom ameriškega odbora za zunanje zadeve. Dr. Goričar ima od senatorja - v več kot enem ugotovilu, namreč, da se Združene države ne smejo vmešavati v določevanje spornih evropskih ozemelj, razen, če sta s tem zadovoljni obe stranki. V reškem sporu smo intervenirali, toda ne v dobro svrho. Iz Tirolske, od državljanov Čeho-slovaške, nasprotujočih tešinski 11-ravnavi, od evropskih prijateljev, ki so bili jako interesirani pri določitvi slezijske meje, so dobivali senatorji pozive, zakaj da Združene države ne posredujejo. Kar sem vam že večkrat povedal, dragi prijatelj, še enkrat ponavljam: velikemu načrtu, katerega je predložri dr. Wilson, sem v glavnem zato nasprotoval, ker sem prepovedana v Jugoslaviji. — Pa to bi še ne Uil o tako hudo. Toda, kar Zajčeka jezi je samo njegova kratka pamet, da e bil sam preneuraen, da bi bil znal izrabiti svojo lastno suspendacijo v svojo korist. — Sedaj se pa na Rev. Za-krajšeka jezi, ker ima sam zajčjo pamet. Smo mi krivi, če jo ima? Je Rev. Zakrajšek kriv, če imajo ne kateri uredniki vodo, drugi pa slamo mesto možgan v glavi? Kajne, Zajček: "Prokleto !" kako smo mi "za ana figa", da vsi skupaj enga meniha ne uženemo, da; mu še celo vlada daje priznanje, da je "nekaj", ko vendar vsi mi backi trdimo, da je "nič". — Da, listi, ki preplanka-vajo in prestavljajo iz raznih angleških rdečih listov svojo učenost, so Pač nekaj druzega, kakor list, ki ima več soli v enem članku kakor kaki Zajčki v celem letniku. Jugoslovanska vlada pravi tako. Mr. Kozlevčarju v Milwaukee, Wis. — Ta fante taji, da ni nikdar bo. Saj ga skoraj ni bilo dneva, da - Tega se Father Perše zaveda, za-ne bi gostovali sedaj tu, sedaj tam. tQ jnia v svoji župniji tudi tako "To niso bili samo trenutki dela,! j^p nijr jn rerav drago plačati. Upamo, da sej ni< neka i milj k Fa sebno dovoljenje, da objavi v listih' zagotovo vedel, da bi to napravil' spodnje pismo. Objava tega pisma! razkol med Amerikanci ter poveča oshkoškega junaka, ki je preje Po Chicagi pokvarjal mla-j kaj kmalu obrnilo ; dal Bog! j slavni roja dino, kar sedaj nadaljujejo v Mil- \"rcme imamo bolj vlažno iz vsa-' misijonar. Mr. Kozlevčarja škoda !]kega oblačka rosi. Kajpj trebovali boj gork od Can ter Pire, v.auket Mi ga rl n P, Ri • U mai t^k, . bo morala zatreti razne napačne 2:0- 1 , I vorice, ki so se pojavile, ko je Mc Cormick obiskal Evrppo. Tedaj se znano, je govorilo, da išče koncesijeaji tiena } m B« r b( < j i >n< eliei< ji mlini Kar pa asi m i -—"-.....v- *jv J 11 krat dobro ne enkrat, pa še na pr uslišal našo molitev! Mesec majnik je za nami. Wil&rdu smo i m inuirniško nobo; že 1« 1 In v k in ;e ;ti1 cerkvi na • nedeljo pi lei rada ki R umunsko. ni ■ L- f» 1 etic- 11 in zemljepisnem j nem, gospodar j oziru. Xe glede na to, če ie ta meja upravičena ali ne, ni naloga Združenih držav posredovati glede odo- Y t mi ;is m Mr. Kozlevčar, z Od zdaj naprej tem smo >1; računali bomo več omenjali. Bili st< na r in nan zdi. da Vam razšitila 1 naj bi se Mariia. r se naj o tira v-ebeška rit ve. Sedaj ni nobenega zname-Njemu: nja, da bi se ponovile sovražnosti v je Amerika prva. pri tem pa je ved-'Južni Centralni Evrdpi. Vsak govorni no pripravljen pomagati drugim na-! rodom. On je visoko izobražen ter rn madžarski uradnik, s kate-i m kol i sem govoril, nima noben govori francosko kot Parižan. On'drugega načrta kot notranje ustalje-je eden izmed najmlajših senatorjev,i nje in razvoj trgovinskih /vc. s so-neustrasen delavec, polen energije.1 sednjini državami. Zadnji teden Ko je dr. Goričar privatno občeval ž sem dobil iz Prage zanimivo poroči-njim, je lahko opazil, da ie jako na- lo o pogajanjih, kij klonjen Jugoslovanom, Čehoslova Buchsu med kom in Poljakom. Medill McCormick, Illinois Chairman !<-li?hg Hanson, Clerk-United States Senate Committee for Consideration of a National Budget Washington, D. C., April 22, 1912. Dr. Joseph Goričar, West End Ave., 435, New Vork City. Dragi doktor Goričar: — so se vršila v r. Benešom in madžarskim finančnim ministrom. Moj dopisnik mi zatrjuje, da bodo pogajanja ugodno izpadla. Če bo to resnic;-. bosta Madžarska 1*11 Češkoslovaška kmalu zmanjšali svoje armade. Ne glede na to, kakšne težkoče bo imela prihodna generacija z jezikovnimi težkočami v svoji državi. je jasno. da danes čehoslovaška republika prednjači vsem svojim sosedom na poti gospodarskemu izboljšan ju. ..... ..........................................V ^lasarvku, Benešii in d Prisrčno se vam zahvaljujem. ker; i^vanredne zmožnosti. i;r p< »treba u da bc ste začeli s svojimi 1 mozga r ii mi >1 it i in r-e ne dati izrab- j i jat i nil iomur z; 1 kake umazan ^job" J in da »oste sp oznali. kako strašno i Podli i: hudol.n ii znajo 1 /iti nekateri J ljudje. če tudi so v vrstah, kjer bi se kaj takega človeku niti ne sa- i njalo. ! To , >a iz sj oštovanja do \"aših • lohrih st ari še v — Pa, zdravi! Mr. Koz le včar! IZ SLOVENSKIH NASELBIN da i Kolikor mogoče saki dan majnik: 'e smarnice,. saj a1 jica, bo prjvrnila vse. Čislana nntm Mrs. Mor gal se je ra!a podvreči operaciji v Ku aire. Wis. - Kakor slišimo je že . -n nevarnosti. Njenemu sopro-[ in otročičem s etudi trii pridružu-mo z željo, naj ji On, ki vlada nad mi, t-cdeli ljubo zdravje in sko-; jšnjo vrnitev domov. Leo Stupica. idii; .an- ste me opozorili ha ugotovilo, tičo-če se smešnih govoric, da se bo po mojem mnenju s posredovanjem -magaj KSKJ ! Sedaj se društva kosajo med seboj, katero bode več naredilo. Vse ženske zaslužijo naše priznanje. Posebno veliko so nabrale raznih darov Mrs. Jakob Hab-jan m Mrs. Jakob Kučič. Prihodnjo soboto in nedeljo se bode fer nadaljeval. V tekmi do sedaj zmaguje društvo Sv. Neže Katol. Borštnaric. * / Frontenac, Kans., 31. maja. — Danes odhajava z Revv Winklerjein iz tega okrožja. Sv. misijon je rodil nepričakovan uspeh Stoteri so se povrnili nazaj na pot. ki jo odpira ljudstvu krščanstvo. Naši listi so dobili krepko četo novih naročnikov, kar je za tamkajšnjo naselbino velikega pomena. Dosedaj so zahajali med frontenaške rojake le listi krivih prerokov, katoliški list pa se je našel le redko, redkokje. Toda odslej naprej bodo dobivali tudi dobre katoliške liste. Vi naročniki pa glejte, da boste krepko širili naše liste, ki so v resnici pravi katoliški listi. Da pa se mi je posrečilo dobiti toliko naročnikov, se moram zahvaliti tamkajšnjim vrlim rojakom -in rojakinjam, i>osebno Mrs. Trlep, Kans&s City, Kans. — Kansas City je-žt stara slovenska naselbina in! rojaki sirom Amerike jo dobro poznajo. Kansas City je pa tudi dru-gače velepomembno mesto za Združene države Ameriške. Nahaja se ravna sredi Amerike. V tem mestu e nahajajo največje zaloge raznih: mesoih jestvin. V teh takozvanih cing 1 louses" so po večini za-p<»sijeni naši rojaki. Slovenci imajo ujcoraj vsi svoje lastne domove. Pos •:mo znamenit ie tisti del mesta, ki se nahaja v državi Missouri. ; a ™ krasnih Parkov še nisem vi-[hribi. qu 1 p t Hel ert Speclit. m a A, 1 1 c ne in še več drugih iid 1 f t UO Mc Gh m esc rGolr ipe\v ick v Duluthu te s« a Indijanske tnisijone ski mc -b P. c 1 i'K>7 na obiskuje Indij: ter n ko' •1 Millflilr . „ lu jinmesote moia 1 ko: -'.t. - Daljava je velika. O qui et do Grand Marais je 150 1 do Grai id Portage je 188 milj ko ima; m razprostrto* svojo " jo' Izr ned šesto duhovnik«.v \ nes ?oti 1 nisi i m nolien tako da ho« li ol- 1 s k0 v a t svojih 0 vč i c. sec lemk rat na. leto v te ner"d kr: ije. 1 :jer so gozdni požari n i i h šes tdesetih letih popolnoi koi nčali velike lepe smreke ir ga d rev esa. \a eni strani s< rl, del v svojem življenju. Da pa sem imH priHko ogledati si te parke, se moram zahvaliti prečastitemu g. T. I 'eršotu. slovenskemu župniku v 'vansas City in pa g. Stematzu, ki | krajih, nas je s svojim krasnim avtomobf- .1- sklaovje, peseK. p^ cirugi strani pa "\"elika "Kičigami" — kakor naši imenujejo Lake Superior, brih :urm lo d. Ker Duluthski idis tukaj n na m a-teh ikof nima duh V kraT -- TJ PSC 6eIe ,nesta- katerega bi imel stalno na-ta- me'tu ieC's P r" T™ v onih oddaljenih krajih se daKfo predle \Ctl ^ ' ^ ^ ^di, da umrje katoličan finančni m t • k"JCr ^ez svetih zakramentov. Tudi 111 e- "rv'Xp rOŽja' Le"|ŠanIh ie veliko, ker je ne- rejena 11 T HkatoHfan°v šestkrat več kot katoli- ejena, temneč e tudi naravna. Na-jčanov. Zato bode misijon ta mesec v teh krajih. Molimo, da bi Bog dal svoj blagoslov. Rev. P. Simon Lampe OSB. rava sama ga namreč krasi s svojimi zalimi griči, ki so kaj mično razvrščeni v tem parku. Ta park je v resnici tako lep in napravi na vsakega kdor ga enkrat vidi, takšen utis. da ga ne more nikoli pozabiti Dolžnost me veže, da se pri tej priliki najlepše zahvalim družini Mr Majerleta, za izborno postrežbo in slovansko gostoljubnost, ki' sem jo vzival tekom mojega bivanja vKan- Petru Majerletu ml. za njegov trud ko me je ob večerih vodil okrog naših dobrih Slovencev. Nadalje se za zahvaljujem tudi Vam, prečasti-tt Father Perše, ker ste svojitn žup- Chicago, 111. — Obiskala nas je te dni Mrs. Angela Preglat iz Gilbert, Minn. Ona je ena izmed naših naj-marljivejših zastopnic. .Zadnjih šest tednov se je mudlia v Cleveland«, kamor je bila odšla na počitnice. Cerkveni, fer se je takoj ob svojem začetku izborno obnesel. To nam pa kaže, kakor so naši rojaki navdušenj 2a novo šolo in novo dvoran0 ter da se ne boje žrtev, ki so potrebne in tudi ne zogibne, ako h— jo svoj cilj doseči. Iz Jugoslavije. ka1 je sklenil jugoslo- venski ep IS K OP A T v ZAGREBU? Jugoslovanski škofje, ki so konfe rirali v Zagrebu pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauer j a od 30. aprila do 6. maja so napravili naslednje, za vse katoliške Jugoslo-\*atie važne sklepe: Jugoslovanski episkopat je predložil sv. Očetu po svojih rimskih odposlancih razne predloge, katerim ie kazal papež naklonjenost in dovolil, da se poje Po vseh jugoslovanskih škofijah latinskega obreda evangelij v narodnem jeziku. Vsi zakramenti se naj delijo po rimskem obredniku v narodnem jeziku. Da se upelje v bogoslužje narodni jezik, sta se zbrala dva odbora pod načelstvom dr. Jegliča in dr. Šariča, ki bosta izdelala edinstveni obrednik za celo našo kraljevino. Konferenca jugoslovanskega epis-kopata je razpravljala tudi o razmejitvi škofij v naši državi. Škofje so se sporazumeli z ozirom na omejitev onih škofij, ki so vsled ustanovitve naše. države izgubile na obsegu. Veliko škofij, katerih ordinariji bivajo sedaj v tujih državah, je zgubilo precej na teritoriju, za te dele -e vzpostavijo administratorji. Tozadevno se bodo izdelali predlogi, ki bodo predloženi Rimu in Beogradu. Naš episkopat je tudi ostro obsodil vladno Postopanje napram uki-■ j; nju verskega poduka v Vojvodini in ie tozadevni protest odposlal P-Aiču, Pribičeviču in predsedstvu ko nsti tuante. ter, wenn ich einmal slovenisch kon-nen werde" (pridite potem, ko bom enkrat znal slovensko), otrdci pa so mu morali prinesti napisan seznam grehov, ki ga je potem doma prestavljal s pomočji besednjaka v nemščino.. Verniki se nad tem zelo pohujšujejo. Letos ne morejo nobenega otroka peljati k birmi, ker župnik ni v stanu jih na birmo pripraviti. Med ljudstvom vlada zavoljo tega silno razburjenje. Ko so ga prišli prosit, da naj otroke "nauči" za birmo, jim je naročil, da naj se otroci sami učijo, saj imajo slovenski katekizem. Ko so mu nato ugovarjali: "Kdo pa bo otroke učil slovensko brati?" jih je napol obupane odslovil ter naročil, da naj počakajo še eno leto, obetajoč jim, da se bo do prihodnje birme naučil slovensko. Kam bo to peljalo, Ob pridigah je cerkev skoraj prizna — ena priča zatrjuje, da razume samo eno besedo, namreč "Herr". In tudi k spovedi polagoma nihče več ne bo šel. In merodajna oblast k temu molči . . . Naš obupni klic "Vi-deant consules . . ostal bo najbrž zopet "glas vpijočega v puščavi". "EDINOST = f — BORBA ZA KORITA. Belgrad, 11. maja. (Izv.).—Konference med radikalci in demokrati so se nadaljevale včeraj in danes. Radi nesporazumljenj, ki so nastala v (Nadaljevanje z 1. strani.) » vedno večji meri brizga v katoliške družine, pretrgal zvezo z ljudstvom in jim tako odtegnil nove sile in moči. Ali nima Orlovska organizacija tam najtežjega stališča, kjer je največ svobodomiselnega časopisja? — Ali nimajo ravno tam Orli največje in najtežje borbe Pr°ti najrazličnejšim, najneumnejšim predsodkom celo pri lastnih ljudeh, kjer je po družinah največ brezverskega tiska?— Ali ni razvoj orlovske inisli najbolj tam oviran, kjer gospoduje svobodomiselni časopis? Ali pa ni delo stokrat in tisočkrat lažje in uspešnejše tam, kjer naše časopisje nad-kriljuje svobodomiselne liste? Ali ni množica naših listov največja in najsilnejša agitatorica orlovske misli? Zato pa: Tri četrtine naših žrtev na slov. Štajerskem naravnost po-tvorili resnično politično pripadnost izvoljenih občinskih odbornikov celih občin. Tako je n. pr. ptujsko okr. glavarstvo vpisalo v uradni seznam, da so odborniki občine Sv. Lovrenc v Slov. goricah vsi pripadniki SKS, dasiravno je izmed šest- - in trudov za organizacijo in razmah orlovske in krščanske misli sq izgubljene, če ne bomo znali obvladati po-gubonosnega vpliva nasprotnega tiska in napram svobodomiselnemu časopisju postaviti številne armade lastnega tiska. Tri četrtine dela, truda in žrtev nam bodo prihranjene, če bomo znali svojemu časopisju pridobiti isti vpliv, isto moč, isto razširjenost kot jo ima nasprotno. — Trud, ki ga imamo za razširjanje našega časopisja, je malenkosten proti ogromnemu delu, ki ga moramo neprestano in velikokrat brez- svojega obstoja, ko je imel der precejšnjo veljavo, žrtvovala lijon kron samo za reklamo. Orli, če hočete trajnega temelja svoji organizaciji v župniji, ne ustrašite se nobenih žrtev, da bo naše časopisje, politično in nepolitično prišlo v sleherno hišo. Zato: > 1. Priredite čim prej -fantovski večer, ki naj bo posvečen samo našemu časopisju. Govori naj se o pomenu in važnosti časopisja ter o dolžnosti, ki jih ima katoličan do katoliškega tiska. 2. Skrbite, da se vrše podobna uspešno vršiti s tem, da z besedo predavanja tudi po vseh drugih or-sproti pobijamo vpliv dobro razšir-' ganizacijah. jenega svobodomiselnega tiska. Na Francoskem je znašalo oropa- 3. Iz vseh organizacij naj se sestavi časnikarski odsek iz najagilnej- sebni >dili 'menici .i... C skl< ra 1 > naši škof-in cel paragraf, ki krati erkve. j 11 go slovanskega e p i s-iri bogoslovni študij v .j ubij an i na pet let. od vzeli potrebne kora-za prihodnost omogo-:eno izvrševanje verskih >at< »liškega v< »jaštva. <» tudi obsodili dosedanje igrarn naperjeno <'> Cerk\ izgubo razni cerkveni zavo-piskopat pa se je tudi izrekel zri prodajo cerkvene posesti, koliko ta lie bi škodila kulturnim ter humanitarnim cerkvenim interesom. Navodila za praznovanje narodnih praznik samih vrstah vlade, so postale mrt-id ve tudi razprave v koi>stituanti. Te-' 'išče pogajanj med radikalci in demokrati je v izpopolnitvi praznih ministrskih mest in razdelitvi portfe-jljev, ki naj bi pripadli posameznim, klubom. Dosedaj so imeli radikalci-»par portfeljev več kakor demokrati,; Uedftj pa zahtevajo demokrati pari-teto, čemer se radikalci upirajo. To jje predmet sedanjih pogajanj. De- izračunali amerikanski listi, pol milijarde dolarjev. Ko bi katoličani ob pravem času žrtvovali majhen del te vsote za svoje časopisje, bi nikdar ne prišlo do take ločitve in bi si lahko prihranili to ogromno vsoto, ki je radi nemarnosti katoličanov izginila v žepe francoskih uradnikov. Dobro razširjeno časopisje je kapital, ki donaša najboljše n'ajtraj-nejše in največje obresti vsem našim organizacijam. najstih deset popolnoma naših. O-J Naložimo ta kapital! krajno glavarstvo Slovenjgradec je* Kako? Novo leto je skoro tukaj, izvoljene odbornike občin Kaplja in J Nasprotno časopisje že pošilja — svoje agen-od hiše do hiše. no cerkveno premoženje, kakor so ših članov in članic. Ta odsek naj Vbonje vpisalo vse za pristaše SKS, jkakor se nam poroča asiravno je v Kaplji tri četrtine iz- jte kraja v kraj, o voljenih odločno naših in dasiravno pridobivajo naročnikov. Z se je v Trbonjah glasila kandidatna novim naročnikom pridobijo sek, Ljubljana, Jugoslovanska tis vsa- čim prej izvede agitacijo od hiše do hiše in pobira naročnino. Bodo pa naj to samo ugledne in zanesljive osebe ter naj imajo pri nabiranju naročnikov potrdilo od društva ali župnega urada. 4. Pred nabiranjem naročnikov naj se raztrosi med ljudi tozadeven letak in na viden kraj nalepi lepak. Oboje se naroči pri časnikarskem odseku Kat. tisk. društva. 5. Časnikarski odsek naj bo stalen. Delo, ki ga ima izvrševati, bo popisano v posebni knjižici, ki kmalu izide. 6. Vsa vprašanja glede časopisja naj se naslavljajo na naslov: Kat, tiskovno društvo: časnikarski od- lista izrazito na ime krščanske kmet- najmanj tri nove nasprotnike orlovske stranke. ske organizacije in krščanske misli. --Jugoslavija" je v prvih mesecih Brez svojega duhovnika. Fašisti so pregnali hrvatskega župnika iz Sv. Lovreča Pazenatičke- S ga. Skof je poslal takoj italijanske-duhovnika. Sedaj imajo karna. Na isti naslov naj se naznani ustanovitev časnikarskega odse-. ka in označi natančen naslov. zup- I . nemi izvajanj ( • ni ok rat i bodo v slučaju, ako jim boi niji, ki šteje 85 odstotkov Jugoslo- j jv tem vprašanju uspelo pridobiti ra-; van o v, kar dva dušna pastirja, ki ne j rlikalce. skušali prodreti tudi s svo-l jo zahtevo, da naj pride Pribičevičj *ia Draškovičevo mesto. Demokrati prepričujejo radikalce, da je edi-| no Pribičevič sposoben, urediti razmere na Hrvatskem (!). Radi teh pogajanj ie odložena rešitev nekate-i ALI GRESTE V STARI KRAJ? razumeta hrvatskega jezika. Uve-'leii-i ie italijanska pridiga, ki je nihče ne razume. Tako govori novi župnik stenam namesto ljudem. ih praanj glede ustave, kakor tu-pogajanja z muslimani iz južne reforme, ki je di- [Srbije, tfi nočejo popustiti od svojih . da uniči lastninsko i žalitve, z in imaio vsled teca .m Smrtna kosa. — V noči med 4. in majem je nagloma umrl pri svo-£?n prijatelju v Rušah vpokojeni :unnik ----- Miško Horvat. N v m. p. velik A TRI VRSTE HVALE. I Colton pravi: "Hvala je trojne 1 vrste — prva je tista, ki jo izkazu-; ! jemo mogočnemu iz strahu, drug.il tista, ki jo dajamo slabotnemu vsled1 DEMOKRATSKA NASILSTVA NA SLOV. ŠTAJERSKEM. Maribor, 13. maja. ( Izv.) — O-krajna glavarstva na slovenskem ki risti, ki jo imamo od tega, tretja j pa je ona, ki jo dajamo tistemu, ki1 Ali ste tudi Vi med ki so namenjeni iti lete izmed teh potnikov je postrežen v New Vorl New York brez vsake-kn mora vsak potnik t.rdko, ki mu more in ti • 1 Jugoslovanov, stari kraj ? Za vsakeo-a vno vprašanje, kako bo > pride v ,1- lah ;tl uredit^ kov j< tovali bridke 1 vsega potr ■ Kri ilo že okrad< ozi tuje in 1 sfce tvrdke. coniti ne kesali, toda po toči POTNI LISTI. konzul v New Yorl Yor-ati pri roja- h, ker so po-Seveda so se pomaga. oseoo >magati •recej v 1 orku izda potni .1 državljanu, ki se f>ri > staro uradno listino. Vam bomo preskrbeli jo v resnici zasluži, iz hvaležnosti".' Štajerskem hočejo nasilnim potom potvoriti resnične rezultate o občin-se odslej ne bodo dostav-i skih volitvah, pri katerih so centra-i Sedaj pa berite pismo, ki nam ga je' poslal dne 4. aprila Mr. Michael! posi- Troha iz Avery, Idaho: ''Mislil sem,' da bom prisiljen iti v bolnišnico, toda Trinerevo grenko vino mi je po-j magalo in sedaj sem pri najboljšem zdravju; zopet zamorem hoditi na vse želodčne muke so mi-o je izborno zdravilo". — Nihče ne dvomi, da so napisane tej besede iz hvaležnosti in da je ta pohvala zaslužena^ pohvala, in sicer iz na ciunovscim od posvetne, am-j listi pogoreli kakor še nikdar nobe ik od duhovne oblasti. na stranka pri volitvah. Sedaj Na konferenci se je razpravljalo) tjajo orožnike k posameznim našim kat. društvenem življenju, ki sej izvoljenim odbornikom po vseli glavarstvih in orožniki jih izprašujejo kakor kake zločince, če so res pri nai času primerno reformira z ozi- i na sledeče smernice Epi- n:it želi. da se organizirajo vsi j SLS. V takih slučajih jih potem i delo in itoličani složno glede verskega de-, orožniki kar na lastno roko si^nira- 1 do 8 ur oddaljenih občin na sedež avarstva in tam jih referenti v vo- gnira 1« »vanja. 2. Vse verske organizacije! jo za somišljenike druge stranke. -e je ,a£e prcnašala ta voljen Brnot, "se ne da govoriti, ce,^. v doma-.ih krajih se Je od_ se ljudje vdajajo. Nekateri hocejQ,|prIa še dril£ra ' se ^v. »j—„—j-j-- - - ipna se uruga rana. Kjer nje ni da se začnemo mi pogajati z ravna- Lroznal nihče tam se ona pred niko. je nje V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150. $300. $500. $;ooo, $150« in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ara-^ pak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John j Vidervol (1153 East 61 st Street, Cleve-Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cle- land, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-veland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr- f šek, blagajnik Anton Bašča: nadzorniki dina. 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in i Anton Strniša. Jos. Zakrajšek, Viktor podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Nor- j Kompare. mer 111 posebno sramovala svojega john Stele, 6713 Edna Ave. življenja, tu. pa je stala pred znanci. sorodniki, starši, bratom 111 sestro kakor pred neizprosnim sodiščem in sram jo je bilo. O, da bi mogla ostati skrita in nepoznana! Toda zaman se je ogibala ljudi, zaman povešala oči, zaman zaklepala (Dalje prihodnjič.) NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ TE LIST "EDINOST"! teljem ; jaz pa sem za to, da se začne z nami pogajati ravnatelj. Da to ni vse eno, vendar umejete. A drugi so drugih misli, laz hočem le toliko povedati, da nočem dati povoda, da bi trpeli vsi delavci. Da ste stopili na mojo stran, to je bilo lepo in plemenito ravnanje. Toda časi se pokesa človek tudi lepega cle~jhišo janja, če mu ne prinese koristi. Odtod pregovor: Dobrota je sirota. Ali se vi kesate tega, kar ste storili?" Nihče ni izpregovoril besede. "No, skesate se jutri tudi -še lahko", je nadaljeval pikro Brnot. "In res. Kaj bi se vlekli za mene, če nimate nobenega zaupanja vame! Vi boste imeli eno izkušnjo več in jaz tudi. Kaj sem izkusil jaz, tega vam ne povem, ker vas nočem žaliti : vi pa boste izkusili, da je treba ali vdano služiti, ali pa se neomahljivo boriti. Siromak je upornik, kateremu upade pogum, ako izpodleti prvi poskus. Jaz odidem brez vsake zamere, ako je vam to v korist, ki ste mi bratje v delu in trpljenju. Povem vam še nekaj, o čemer sem molčal dozdaj. Kakor od mnogokate-rega izmed naših delavcev, tako je zahteval ravnatelj tudi od mene, da naj se poročim. Čudna zahteva, kajne? ki omejuje na srednjeveški na- __= A . . . J 3 »« 250.00 nose društvo placode $6m tc cm prostost 111 jemlje človeškemu ienske boL potpore- vvood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor .revske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v sta-Iri šoli sv. Vida. Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljt v mescu v šolski d\rorani. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plum bars ko stroko. — P.red vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: ; JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, neai: Hovne Ave., Chicago, 111. Tel.: Canal 4108 HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. j ____ Vsa dela izvršujem zanesljivo K + ^^ + ^Hl^HF^HF'vrS^ lin točno, po najnižjih cenah. Istotako izvršujem tudi krasne ol- I tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji. Se priporočam rojakom ši j rom Amerike. i DBTOTTO VIDA 25 B. K. J Ima svoj« ..«dn« mesečne tej« mu sako orro nedelj« v mesecu v Knausov Ivoraat. cor- St. Cleir Ave. and >tr. N K. Uradniki x& let« i Predsednik, Anton Grdinm 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonn* Are. N. E; zastopnik. Joscpb Drrin 1051 Addis«n Rd- W.; Drukrvci' fdrmvnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 S* ritir Avenue- Novi čl ami b*. sprejemaj« t drvitve >d lt-mn. leta d* 50-^a leta starasti i* e zavarujejo za posmrtnino $1 ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St., -Cleveland, O. srcu najprvotnejše pravice. Kaj cla mislim jaz o tej stvari, vam je vsem znano., Kdo sme siliti dva človeka v zakon, ki se ne marata vzeti! Še v cerkvi se vprašata pred poroko ženin in nevesta, če se marata". "Ej, če se ne marata vidva, zakaj pa živita skupaj?" je dejala zopet ženska z otrokom v naročju. Brnot se ni zmenil za tako puhel ugovor in nadaljeval slovesno, da se hoče celo poročiti, ako more s tem pomagati delavcem. "Da me niso samo besede, bom dokazal v par dneh. In če bi se zahtevala moja glava", se je vzdignil od mize, "bi jo položil z veseljem pod sekiro za brate delavce". "Od pete do ust ga je sama čeljust", je dejala ena delavka, ko je bil Brnot odšel. Delavci pa so ga nekateri zagovarjali in očitali tovarišem nehvaležnost, drugi so zmajevali z glavami in obupovali nad uspehom. Tiho so odhajali drug za drugim s težkimi glavami in težkimi nogami v strupeno zimsko noč, v gola, mrzla stanovanja. V Brnotovi sobi pa sta se držali tesno objeti mati in hči. Lojzika se je še tresla od prestane groze in pojemala v težkih vzdihih ; mati pa je jokala od žalosti in zapuščenosti, kakršne še ni bila začutila nikoli. "iZakaj je bil ta mož tako hud," je vprašala hčerka in se plaha ozrla po izvrnjenih in polomljenih stolih. "Prej mi je prinesel kruha in jabolk in jaz sem ga imela rada. Za- Nase društva sprejme tudi otroke * Mladinski oddelek od 1 do 1« leta staro i in e zavarujejo $10000: Otroci p« xt etu starosti prestopijo k aktivnim či* in se zavarujejo od $as«.«a do $1000 >lačevanje društvenih ase«, pri sejah o<< 1 nre dop. in do 5 are pop. Novi člani in članice morajo biti pre •km oi «d zdravnika naj kaaoeje do 15 ine vsacera meseca, vse nadaljna pojasnila se ebemi e na eorf imenovane uradnike tn Hrva k ifvno mesiKo. Vsaki dss sveže meso, lutkor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22od St-, Ckicac«, III. Pozor! — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po eeli Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! k. M. KAPSA - (General Hardwe store) 2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St Prepričajte se! Da mi resnično izdeluje mo najkrasnejše ženitovanj- ske slike. Da imamo na razpoka go za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. eK mec FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHONE: CANAL 2534. ^ o— H = Po znizani cent dobite pri nas sedaj najboljše moške in fantovske obleke. Obleke so fabricirane iz pristne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, "single or double breasted". Vse te obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00, $35-oo, $40.00, $45.00 in $50.00. Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko. Sistf, .« .! jbik* -. ufcfc