Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Amerik* Iti glasilo K. S. K. Jednote. Stetilka 64 JOLIET, ILLINOIS, 10.^1 Lia^^U LETNIK XXIII PSENIDNA letina NAD VSE REKORDE, —o-- Letošnji pridelek pšenice bo znašal do 930,000,000 bušljev v Združ. Državah. PO NAJNOVEJŠEM POROČILU. Četvera glavna žita obetajo res ogromen obrodek. . Washington, D. C., 8. jul. — Odkar ,e Poljedelsko ministrstvo objavilo *v°je zadnje poročilo, se je upanje na fletošnjo letino še zboljšalo. Sijajnim imenskim pogojem v prošlem mese-cu je pripisati, da se je precenjenemu ^ Pridelku pšenične letine moglo dodati I manj nego trideset milijonov buš-Jfc )ev- Skupni pridelek pšenične letine |9 utegne, kakor je poljedelski urad da-■ naznanil, znašati okrog 930,000,-| bušljev, kar bi pomenilo nov re-" kord. Koruzna letina. . Glede koruze je bila obsejana površna letos le malo manjša nego lani, očim je stanje pričakovanega pridel-a Po cenitvi za odstotek boljše, nego pridelek zadnjih desetih let. ,kuPni koruzni pridelek utegne zna-Sati _2,868,000,000 bušljev. To bi poučni rekord zadnjih petih let prav 2natno preseglo. Četveri glavni pridelki. , četveri glavni žitni pridelki te de-e — pšenica, koruza, oves in ječ-?en — obetajo letošnjega pridelka 5,-^,000,000 bušljev, to je 700,000,000 "sijev več nego skupni lanski pride- ko d'" Z en° 'z-iemo najye^ji na re~ tobačna letina pa bo manjša nego at>ska. Precenjena je na 733,000,000 „Unt°v, okrog 200,000,000 funtov manj lani. >1» e 257 ct Brigadir Evans pokaran. jj^hlngton, D. C., 7. jul. — Pred-^ n( 'H'k Wilson misli pograjati brigad-u generala Evansa zaradi njegove ^"etavosti pismenim potom, iri sicer n 'ajnik Garrison opozoril Evansa j to» da mora častnik svoj jezik brz-■ 1 ler ne sme političnih vprašanj •oitf1 0 41» H Četvere osebe umorjene. Chicago, 111., 7. jul. — Strašno u-niorstvo je davi razburilo prebivaycc Blue Islanda, 111. Četvere osebe — en moški, dve ženski in en otrok — so bile najdene z razbitimi lobanjami v svojih posteljah. Edino oporišče, ki je ima policija glede storilca, tvori okrvavljena sekira, najdena v stanovanju umorjenih oseb in ki je bilo ž njo grozno dejanje izvršeno. Žrtve so: Jakob Mislich, 72 let star, mestni zaposlenec; ga. Mary Mislich, 65 let stara, njegova soproga; ga. Martha Mansfield, njena hči, ki je živela od svojega soproga ločena, in Mary, hčerka ge. Mansfield. .Prizorišče krvave žaloigre je bila hiša družine Mislicheve, 106 Broadway, v južnem delu Blue Islanda, kjer stanujejo večinoma nemški delavci. Dogovor o plačilni lestvici Springfield, 111., 6. jul. — Po pet-najsttedenskem pogajanju med illi-noiškim odborom zveze "United Mine Workers of America" in zastopniki združbe premogovniških posestnikov v državi Illinois je prišlo zdaj do ze-dimbe med obema strankama o plačilni lestvici za premog, spravljani na dan s strojem. Stavka v orožnici. Wollwich, 6. jul. — Vsi delavci tukajšnje vladne orožarnice, 12,000 mož, so danes zastavkali. Stavka je protest proti odstavi nekega civilnega inženerja, ki ni dovolil, da bi neunijski delavci zgradili neko podstavo. Razsodišče sprejeto. Charleston, W. Va., 7. jul. — Urad niki združenih rudarjev (United Mine Workers) so danes nažnanili, da so rudarji sprejeli poravnavo, ki jo je pri poročalo zavezno posredovalno obla-stvo, in da se prihodnji ponedeljek spet povrnejo na delo. Po novi pogodbi se bodo unijski prispevki takoj odštevali od zaslužka, čes. ne bodo znašali več nego $1.10 na mesec, in komisija treh mož ima potem rešiti mezd DVORSKE SPLETKE PRI POGREBU. Baje zakrivile, da je nemški cesar Viljem odklonil svojo udeležbo. Poslanik Williams moral odstopiti, ker je grajal velevlasti. Javn „ J10 razpravljati. °vodom nekega banketa, ki je bil J^avn° prirejen v New Yorku, je koa"s baje trdil, da nobena dežela ta-irii ne vtika svojega nosa v dru- 5 'iudi kašo, kakor Združene Dr- E litj^ans priznava, da je ameriško, po- Kov, ,)res°jal. a pristavlja, da so nje-0 besede krivo tolmačili. rudar? nž more Zediniti o volitvi tretjega člana, ima tajnik Williams od Združenih Držav delavskega depart-menta imenovati tretjega člana. Komisija mora v 30 dneh oddati svoj raz-sodek. Na vojnih vajah. Sarata, Wis., 5. jul. — Dva polka minnesotske narodne straže ter vsa južnodakotska milica prično jutri v tej okolici skupaj z oddelkom zaveznih čet vojne vaje v večjem obsegu. Vr hovno vodstvo je v rokah dejanskih častnikov zavezne armade. V ALBANIJI VSE NAROBE. pi Dunaj, 7. jul. — Pozornost vzbuja povratek cesarja Franc Jožefa na Dunaj, ko se je bil po dokončanju pogrebnih slovesnosti spet podal v letovišče Ischl. Kakor se govori, se je vladar več ur posvetoval z ministrom zunanjih stvari, grofom Berchtoldom, in državnim finančnim ministrom dr. Bilinskim. Od več strani se zatrjuje, da je šele cesar Viljem napotil starega cesarja k zavržbi načrta, po katerem bi se imeli trupli nadvojvode in njegove isoproge prepeljati ločeni. Ko je potem prvi dvorski nadupravnik knez Alfred Montenuovo odpovedal vojaški po grebni izprevod, je cesar Viljem sploh odklonil udeležbo na pogrebnih svečanostih. Tej inačici o izostanju nemškega cesarja so že iz Berlina odločno oporekali in je tudi na videz ovržena v lastnoročnem pismu cesarja Franc Jožefa na dvorskega riadupravnika, v katerem vladar ponovno poudarja požrtvovalno vdanost kneza Montenuova za cesarja in cesarsko hišo ter ga naj topleje zahvaljuje za izvrstno zvesto službo. To pismo so baje povzročili hudi napadi, naperjeni v zvezi s pogrebnimi svečanostmi proti veleple-menitnikom. Še en atentator prijet. V Semlinu je bil prijet gimnazijec Popovič, ki je bil deležen na zaroti za umoritev nadvojvode Franc Ferdinanda v Sarajevu Popovič. ki" se je nahajal na begu v Belgrad, je priznal, da mu je bila v neki slaščičarnici izroče- & "Flavosodje". Mobile, Ala., 2. jul. — Porota v pravdi črnca Frank Williamsa je tega spoznala leta 1894. krivim, da je nekemu ^oplemencu ukradel 50 c in ga obsodila za kazen na 50 let kaznilnico; in pravosodni uradnik je potrdil raz-sod ljudskih sodnikov. Guverner O'Neal je pomilostil sno-či črnca, ki je presedel 20 let v zaporu. St. Louis, 2. jul. — Šerif Chas. Nicholas je bil baje mnogo let zgo-vorjen z zločinci in je uplenjene stvari prodajal, zato je bil tožen in črnec William je včeraj nastopil kot priča proti njemu. Zadnji je izpovedal, da je obtoitijiec ponovno sprejel od njega ukradenih stvari, toda porotniki so se zedinili v tem, da so nabrana dokazila nezadostna in ne opravičujejo kaznitve. "Empress of Ireland". Montreal, 7. jul. — Komisija, ki preiskuje "Empress"-katastrofo, bo v soboto popoludne oddala svoj razsodek. Parnik "Storstad", ki je povzročil potop parnika "Empress of Ireland" pred ustjem veletoka sv. Lavrencija, je bil danes po admiralskem sodišču prodan za $175,000. Pravijo, da so ga kupili prvotni posestniki. Ladjo "Storstad" je Canadian Paci-fic-zeleznica, lastnica ladje "Empress" zaplenila, da služi kot delno pokritje za odškodninsko terjatev v znesku 2 milijonov dolarjev. VSTASl NOČEJO DOGOVORA S HUERTO, Nasprotujejo načrtu posredovateljev za konferenco z mehikanskim diktatorjem. HUERT0VE ČETE UHAJAJO. Bataljon posadke v Guaymasu se pridružil vstašem. Bankir samomorec. Peoria, 111., 6. jul. — Na farmi svojega sina se je nocoj ustrelil bankir Jerome Howe iz Wenone, 111. Obupno dejanje je izvršil bržkone vsled poloma Wenona-banke, zasebnega podjetja, ki je bilo Howejevo in se je moralo zadnjega marca izročiti oskrbniku imovine. no vprašanje. Če se ta komisij^ kateri sta. en rudniški poe-tnik. iaitii, w4ioi*j6a,'w rfcVdlVer v Šfrhd, da ju uporabi proti prestolonasledniku, do-čim je imela steklenička ciankalija občuvati njega samega po izvršenem atentatu pred vislicami. Popovič je vrgel prejeti orožji v stran, ko je Princip izvršil umor, in pobegnil. Po pri-znavi Principovi in dopolnilih Popo-vičevih se utegne brez ugovora dognati, da so bili načrti za umorstvo izdelani v belgrajskem kraljevskem konaku in v tamošnjih ministrstvih. Dober sklep. Washington, D. C., 6. jul. — Pred-ie<9pi Wilson- in voditelji v zbornici • iirezev.intov so se dogovorili, očr-akona, ki ima namen, po-;fiih«.'.. •« večjo ■racvo samo- i>. , ,.;ikoii Laredo, Tex., 8. jul. — Konstitucio-nalisti bržkone ne sprejmejo ponudbe niagarskih posredovateljev za konferenco z zastopniki Huertovimi v pri-pravljenje začasne vlade v Mehiki. To naznanilo iz najzanesljivejših virov je dospelo isemkaj danes. Generali konstitucionališke armade, katerim je general Carranza predložil vprašanje v presojo, odločno nasprotujejo taki konferenci. Federalci uhajajo k vstašem. Nogales, Sonora, Mehika, 8. jul. — General Alvarado, konstitucionališki poveljnik pred Guaymasom, je danes naznanil, da je ves peti bataljon federalne posadke v tej luki utekel in se pridružil vstaškim četam. Zapata in Carranza. Los Angeles, Cal., 8. jul. — Zastopajoč svojega brata Emiliana Zapato, se je general Eufemio Zapata ustavil danes tukaj na potovanju v Saltillo, Mehika, kjer bo ponudil gen. Carran-zi, prvemu poveljniku konstituciona-listov, podporo Zapatistov proti poroštvu, da se vse haciende, ki so zdaj v rokah Zapatistov, razdele samo mednje. Upor pri Vera Cruzu. Vera Cruz, 8. jul. — Samo štirideset mož je bilo zapletenih v upor mehi-kanske federalne predstraže pred ameriškimi linijami v ponedeljek, kakor poroča podpolkovnik Izunza, mehi-kanski poveljnik. Razbojništvo na Kitajskem. London,jim. — Brzojavka iz IZJAVA IN POZIV, V Chicagi nekaj govoričijo in čečka-jo zoper moje osebno poštenje. Primoran pozivljem vsakega in vse, naj v naših "slavnih" čikaških časopisih z debelimi črkami natisnejo vse moje grehe. Moje ime je: Anton So-jar, rojen 20. decembra leta 1881. v Spodnji Šiški, krščen v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, posvečen v mašni-ka dne 11. junija 1. 1904. Desetletnica! Moj gospodar je danes moj nadškof Most Reverend James Edward Quig-ley. Kdor želi, da naj se velikomest-ni župftik Anton Sojar preseli iz revne malomestne barake drugam, naj se oglasi pri našem nadškofu in Sojar bo rad odromal, kadar bo njegov nadškof zaukazal. Vam pa, ki ste govorili in verjeli, rečem samo: Sram vas bodi! Sram vas bodi! Anton Sojar, 1852 W. 22 Place, slovenski župnik v Chicagi. Drobtinice. Skoro bi se bile Združene Države po lastni neprevidnosti zamotale v strašne neprilike. Pomislite, taka lahkomiselnost, kakor jo je zagrešil Wilson! Wilson je namreč dne 1. jul. poslal avstrijskemu cesarju brzojavko, v kateri mu je izrekel sožalje in sočutje zaradi katastrofe v Sarajevu. To smo čitali že popoldne L jul. v vseh angleških chicaških in tudi lokalnih listih. Pa glej, grozo! Dne 3. jul. je zagrmel Lojze Pire: "Do danes še Wilson ni odposlal telegrama avstrijskemu cesarju." To se pravi: "Jaz Lojze Pire ne vem ničesar o kakem telegramu, jaz ga ne pripoznam, ker ga nisem prej jaz pregledal in odobril, za me ta telegram sploh ne eksistira." Naj bb torej za božjo voljo drugopot Wilson bolj previden in naj nikar ne začne kake večje državne akcije, ne da je prej vprašal za svet in dovoljenje g. Pirca.- stoinosti. Začetnik predloge je re- Shanghaia, ki jo je davi prejela "Ex-prezentant Jones iz Virginije. Pred-1 change Telegraph Company", poroča sidnik'pa izjavlja, da je malo upanja, I da je mejno mesto Kalgan, 125 milj da bi prišel nasvet zakona v sedanjem oddaljeno od Pekinga, naskočila in kongresnem zasedanju v razpravo. | oplenila tolpa razbojnikov. Brzojav- ___j ka pravi nadalje, da inostranci niso bili nadlegovani, a nadaljnje podrobnosti se ne poročajo. Kalgan je važno trgovinsko mesto s 60,000 prebivavci. Leži ob karavanski cesti, blizu kitajskega zidu, ki drži v Sibirijo. Gozdni požar. Vojna? Berlin, 5. jul. — Pozornost vzbuja poročilo nekega uglednega monakov-skega zdravnika. Kakor dotičnik izjavlja, sta ga obiskala na prehodu črnogorski kralj Nikita in prestolonaslednik ter je Nikiti svetoval zdravitev v Gasteinu. Kralj da je odgovoril, da sedaj ne more stopiti na avstrijska tla, ker se bliža vojna. Homatije v Albaniji. Drač, Albanija, 6. jul. — Govori se tukaj danes, da so prodirajoči moslem-ski vstaši zavzeli strategično važno mesto Korico. Dunaj, 3. jul. — Knez Viljem Wied re.sno misli na to, da se odpove albanskemu prestolu. Njegova soproga je danes že zapustila glavno mesto Drač, ker postaja tamošnji stvarni položaj zelo resen. Prejkone se poda v Bukarešt, Ru-munsko. Indianapolis, Ind., 5. jul. — Poguben gozdni požar razsaja po semkaj dospelih poročilih izza davi v severno-vzhodnem delu Brown countyja. O-gtnj se je baje razširil že čez ozemlje petih štirijaških milj. e Železničarji zastavkali. Pittsburgh, Kas., 7. jul. — Stoinpet-deset uslužbencev Joplin & Pittsburg-železnice je danes ustavilo delo. Zahtevajo povišbo plače. os 0ODyrl"ht. 1®U. by American Praaa AmocImUuii. LNl CrTI IZVEN VERA CRUZA, KJER VOJAKI STRAŽI-Tj JO VODNE NAPRAVE. ' »lih "ki sta 1 T »abakov 7. i.posne,i v okoli Vera Cruza. Zgornja kaže nekaj regtilar-lV' ko mer"1ZCnih Držnv v okopu na peščenini blizu eltejarskih vodnih 41(i aie «heKar'J0 "a. """Mjene mehlktnske federalce v podrasti. Spod-Pri °btdu a,neri*kih kenipov v okolišu prednjih straž t nekaterimi vo- Williams odstopil. Washington, D. C., 7. jul. — Predsednik Wilson je prejel danes ostavko ameriškega poslanika na Grškem in Črnogorskem, George Fred Williamsa, čegar izzivalno vedenje napram evropskim velevlastim in presojanje albanskih razmer je vzbudilo v Beli hiši tako veliko pozornost. Williamsova ostavka je dospela v državni department snoči, in državni tajnik jo je kmalu potem vročil predsedniku. Williams je utemeljil svojo ostavko s tem, da so razmere v Albaniji tako strašne, da jih ni smel prezirati. Njegova vest da je zahtevala, da vsaj poizkusi, spraviti stvarni položaj do splo šnc vednosti. Resnica jc, da je Williamsa predsednik pozval, naj opusti svojp službo; obenem so bile evropske velevlasti ob veščene, da Združene Države obžalujejo samovoljno ravnanje William-s<5vo, a da ne morejo prevzeti odgo vornosti. Protinemlke demonstracije. Dunaj, 4. jul. — Do protinemških demonstracij je prišlo v gališkem mestu Stanislavu. Na stotine broječa množica Poljakov je naskočila stanovanje župnika Zoecklerja, ki ga smatrajo za vodjo nemškega življa, ter razbila tudi vsa okna v cerkvi in šoli. Vlak skočil s tira. Toledo, O., 7. jul. — Lokomotiva Toledo, Ann Arbor & Jackson-želez-nice je skočila s tira tukaj davi in se prevrnila v jarek. Strojevodnik Frank Breitner iz Petersburga, Mich., star 35 let, je zgorel na smrt. Lokomotiva jc potegnila dva vagona v globino in 40 potnikov je bil? ranjenih, a nobeden smrtnonevarno. Pod kladivom. Wichita, Kan., 6. jul. — "Kansas City, Mexico & Orient"-železnica je bila tukaj danes prodana za ceno $6,-001,000. Edino ponudbo je podal A. Wickwire, New York, kot zastopnik neke družbe vzhodnih kapitalistov. Posvetovanje glede Albanije. Dunaj, 24. jun. — Minister zunanjih stvari, grof Belchtold, se je danes več ur posvetoval z italijanskim poslanikom na avstrijskem cesarskem dvoru, vojvodo Avarnskim. Predmet razgovoru je bilo albansko vprašanje in iz tega sklepajo na resen preobrat v albanski krizi. Ogri proti Nemčiji. Budimpešta, 26. jun. — Začudbo je vzbudil z veliko večino sprejeti sklep mestnih zastopnikov, s katerim se vlada poziva, odpovedati trgovinske pogodbe z Nemčijo. Tudi obrtne zveze nasprotujejo pogodbam. Razpust občinskega sveta. Gradec, 26. jun. — Cesarski namestnik štajerski je razpustil graški občinski svet, ker je večina združenih socialističnih odbornikov onemogočala sodelovanje z meščansko (nemškona-cionalno) manjšino. Izkušnje oproščeni. Washington, D. C., 6. jul. — Pred-ednik je danes izdal izvršilno odredbo, ki oprošča 14 trgovinskih pribočnikov pri po'slanistvih v Evropi in Južni Ameriki potrebe, napraviti izkušnjo o zavezni civilni službi. Izpopolnitev poslaništev po trgovinskih strokovnjakih je novost, ki ima namen, pridobiti ameriški prekomor-ski trgovini novih tržišč. Trije rojaki utonili. Pri mestu La Salle, 111., so dne 21. jun. t. 1. utonili rojaki Luka Pungrčič, 32 let star, Frank Zagorc, 24 let, in John Godina, 32 let. Z ribolova so se zvečer vračali po kanalu v čolnu, ki se je prevrnil, in ker niso znali plavali, so utonili. Njih trupla so našli in pokopali dne 23. jun. popoludne. Petras pred porotniki. Grško se pripravlja. Atene, 26. jun. — Sedem razredov grških pomorskih reservnikov je bilo danes sklicanih k službi. Kot povod se navajajo vojne vaje. Poluradno pa se razglaša, da pomorsko ministrstvo vpošteva verjetnost izbruha vojne s Turčijo in hoče biti za ta slučaj pripravljena. Koristen konj. Pariz, 5. jul. — Baron Maurice Rothschildov Sardanapal je dobil danes, brez težave nagrado predsednika ljudovlade (prix du president de la republique). Kljuse je zmagalo že zadnjo nedeljo v veliki dirki za pariški "grand prix". Sardanapal je pridobil svojemu posestniku v kakih desetih dirkah nad milijon frankov. Pire pravi isila učeno: "Fr. Ferdinand in žena sta žrtve razmer, in u-mor je treba obsojati, sistema pa, pod katerim sta padla, pa nikdar ne." Ali je v Ameriki kje kako dvonožno bitje, ki bi to razumelo? Kak sistem je to, ki- ga • nt-treba--obsojati?- Kaj--ko bi-mi sledili Lojzetovi logiki in takole sklepali: "Black hand" je "praktičen'' sistem za izsiljevanje denarja. Ti "blackhandovci" umorijo Lojzeta. Po Lojzetovi filozofiji smo potem opravičeni pisati: "Umor Lojzeta Pirca je treba obsojati, sistema "Črne roke," pod katerim je padel, pa ne." Torej sistem je dober, le praktično izvrševanje pravil tega sistema je slabo. Pire, Pire, pamet, pamet in zopet pamet! * Težko bi bilo najti bolj romantičen kraj, kakor je oni, kamor so položili nesrečnega nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo morganatično ženo, vojvodinjo Hohenberg. Njuni krsti ste položeni pod kapelo, oziroma cerkvijo, njegovega priljubljenega gradu Amstetten, kateri stoji na griču ob Donavi, nasproti starega mesta Poech-larn. Izdelava kripte je bila silno težavna in je stalo veliko denarja, ker so jo morali izsekati iz trde skale pod cerkvijo, ne da bi pri tem kaj poškodovali stoletja staro cerkev. Kripta ali žrf ima prostora za dvanajst krst. "Velikanska je razlika med tem mirnim mavzolejem, kjer niti najmanjši nemir ne moti mrtvecev, itt med kriptd pod kapucinsko cerkvijo na Dunaju, kjer so spravljeni ostanki vseh Habsburžanov, ki so umrli izza zadnjih dvesto let. Tu se sliši cestni hrup, zlasti vedno ropotanje in dr-dranje poulične in podzemske železnice. Ropot je tak, da človek skoraj ne sliši lastne hoje. Če kdo hoče kaj povedati, mora skoro zakričati, namesto da bi pošepetal, kakor se spodobi na kakem kraju, iz spoštovanja do mrtvih. * Kadarkoli je nadvojvoda zasebno ali službeno obiskal to kripto, se je vselej izrazil, da bi tu ne mogel spati smrtnega spanja, ker ni miru in pokoja. Zato je dal izdolbsti kripto pod grajsko cerkvijo, da bi v njo položili njega, njegovo ženo in otroke. Franc Ferdinand je dobro vedel, da družinski zakon ne dovoljuje, da bi položili posmrtne ostanke njegove mor-ganatične žene in otrok poleg njega v kapucinski cerkvi na Dunaju, na pokopališču izključno za prave ude habsburške rodovine. V Amstettenu pa lahko počiva poleg svoje ljubljene žene in poleg svojih otrok. Geneva, 111., 1, jul. — Anthony Petras, obtožen umora gospice Hollaen der, upa, da bo jutri oproščen. Danes je nastopila v porotni obravnavi kot priča ga. Mary Hollaender, mati u-1 milijon, a belokožcev je samo kakih morjenega dekleta. 15,000. Potres na Sumatri. Batavia, 26. jun. — Otok Sumatra je obiskal danes strašen potres, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. V Ben-koelenu, glavnem mestu, se je podrlo mnogo poslopij. Brzojavna zveza je bila pretrgana. Sumatra je največji otok v malajskem otočju. Na njem je mnogo ognjenikov, in v ravno tolikih je ogejaj ugasnil. Prebivavstvo šteje polčetrti V kripti pod kapucinsko cerkvijo na Dunaju je le eno truplo, ki ni spadalo k vladarski rodovini ali princem. To je truplo grofice Marie Fuchs, ki izhaja iz neznatne rodovine. Bila je guvernanta cesarice Marije Terezije, katero je vzgojila in s katero je bila v tesni zvezi celo življenje. Cesarica jo je spoštovala, kakor -svojo drugo mater, najboljšo prijateljico in svetovalko. Cesarica jo je povzdignila v grofico (Nadaljevanje na 8. strani.) Joliet, 111., 10. jul. — Letošnji dan slavnega Četrtega ostane v trajnem spominu vsem, ki so se udeležili sijajne parade in piknika naših slovenskih katoliških društev v prid naši novi župnijski šoli sv. Jožefa. Prelepa prireditev se je vršila pod vrhovnim vodstvom g. župnika, Rev. John Kranjca. Cerkveni in društveni odborniki, čla-■ nice Dekliške Marijine Družbe in nekatere vrle gospe so pripomogli k velikemu uspehu piknika v Theilerjevem parku po svojih najboljših močeh. Ob 9. uri dopoludne je bila sv. maša v naši cerkvi, ki je bila polna društvenikov in drugih domačinov. Po maši so se slavna društva razvrstila v parado z razvitimi zastavami in z godbo na čelu, pod vodstvom dveh maršalov na konjih, ki sta bila gg. Jos. Sitar in Jos. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. Parada je bila tako lepa in velika, da je škoda, ker se ni šla malo pokazat po ulicah notranjega mesta, nego je odkorakala naravnost v park. V parku se je brž razvila najlepša domača zabava, in popoludne je bila tamkaj zbrana tako rekoč vsa naša naselbina. Drugorodci, kakor alderman Ber-scheid, kontraktor Latz in drugi so kar strmeli nad prelepim redom vkljub velikanski udeležbi na tej slovenski veselici. Vreme je bilo divno, in za-dovoljnost z vsem splošna. Pa tudi gmotni uspeh veselice je bil prav po-voljen, da ni mogel biti lepši v teh flabih Časih, ki jih še noče biti konec. Vsem prirediteljem in pomočnikom «ev«4a čast! — G. Anton Sitar, brat dobro znanega jolietskega trgovca in posestnika g. Jos. Sitarja, je prišel zadnji petek, dne 3. t. m., zjutraj s celo svojo družino v Joliet, kjer se stalno naseli. G. Anton Sitar je bival mnogo let v Breckenridgu, Minn., kjer je imel veliko trgovino in je bil eden glavnih j deležnikov tamošnje banke. Letošnjo spomlad pa je prodal svoja tamošnja posestva in se preselil v San Jose, Cal., kjer se je mislil stalno nastaniti in se v zabavo pečati >s sadjerejo. Toda med samimi tujci se ni mogel udomačiti in hrepenenje ga je gnalo nazaj med rojake. Vabili so ga v Pue-blu, Colo., naj ostane v tamošnji slovenski naselbini, toda rajši je prišel v Joliet, kjer se mu zdi najlepše in najbolj domače. Saj ima tukaj tudi ljubljenega brata ter nebroj prijateljev in znancev, ki so vsi z veseljem pozdravili svojega novega sofarana. S svojo gospo soprogo Pavlino in trojimi o-troci — Helena, Uršula in Earl — stanuje začasno pri svojem bratu na N. Hickory st., dokler si ne kupi sam svoje hiše. Vrli slovenski rodbini kličemo: Dobro došli! — Dečki povzročili ogenj. V ponedeljek popoludne okoli S. ure je izbruhnil ogenj med starimi kolibami v ozadju Tony Boltetovega saloona, na -vpglu Jackson in Indiana cest. V ve-tiki nevarnosti so bile vse sosedne le-sefie hi&p. Toda vrli mestni ognje-gasci so prihiteli pa lice mesta o pravem času, da »o plamene zadušili in preprečili velik požar, Primerilo «c je pri tem, da je kara pweestne Scle/nlee na N.- Chicago streetu kar stekla čez jprfoženo Vdd'rio čev iri jt> pretrgala, vsled česar je bilo gašenje nekaj minut ovirano. Gledavcev se je zbralo na istotine. Zažgali so'baje dečki, ki »o se igrali s šibicami. škoda znaša do $200. Hišo lastuje g. Jos. Stukel, ki se nahaja na svoji farmi v Montani. Brockway, Minn., 5. jul. <— Cenjeno Uredništvo: — Sprejmi par vrstic v •voje cenjene predale. Vreme imamo lepo sedaj. 2ita in vse lepo raste. Pričenja se delo s senom. — Precej hudo je obolel rojak in eden izmed bolj prvih tukajšnjih naseljencev, Martin Legat. Obiskat so ga prišle tri hčere, čč. sestre Barbara, Elenora in Amata iz reda benediktink. Želimo mu zopet zdravje, ako je božja volja. — Slovenska dijaka Jožef Trobec in Mihael Oman sta prišla na počitnice. — Pozdrav rojakom Slovencem. John Poglajen. Chisholm, Minn., 4. jul. — Zopet žaloigra. Samoumor je izvršil neki Finec na železniškem tiru med rudnikoma Clark in Lenartom. Imel je v iepu listek. Napisano je bilo: "Ker nimam dela." Star je bil čez 30 let. V rodni domovini zapušča soprogo ter 3 otročiče. Kaj ko bi magnatje iz višin se nekoliko ozrli s krščansko ljubeznijo na revno ubogo ljudstvo? Gotovo bi ne bilo toliko neprilik. Poročevalec John Vesel. Milwaukee, Wi«u 3. jul. — Spoštovani A. Slovenec i Zopet želim sporočiti par vrstic iz" naše slov. naselbine. Z delom še gre vedno slabo; ne vem, kaj bod£, če se razmere nič ne zboljšajo. Pa moram pripomniti, da tudi bela žena pogosto pride v naSe mesto. Dne 27. junija je mirno zaspal fantek rojaka J. Remic, 29. pa so ga •pravili k večnemu počitku. Dne 30. junija pa so spravili k počitku soprogo Pucelnovo. Lahka jima bodi tuja žemljica, sorodnikom pa naše sožalje! John Vodovnik. Peoria, III., 6. jul. — Dragi mi A. Slovenec, vas prosim, da mi natisnete par vrstic v vaš list. Tukaj imamo hudo vročino, in delati moramo pa vsaki dan. En teden smo imeli zdaj počitek, zdaj smo pa spet začeli delati. In imamo tukaj 2 slovenska saloona in Slovencev pa nas ni veliko, pa kar nas je Slovencev, pa smo vsi "wire drawerji". Če pride kak "wire drawer" sem, koj dobi delo tukaj. Tudi imamo tukaj izvrstnega zemljiškega agenta, ki prodaja zemljo in farme v Floridi, kjer je izkušen ,v 9 razredu, da "žiher" farme prodaja. In zdaj pa druzega nič to pot, pa drugikrat kaj več. In pozdravljam vse znance po širni Ameriki, posebno pa v Jolietu in ostanem vaš naročnik John Kochevar. Pittsburg, Pa., 3. jul. — Umrl je dobro znani rojak Josip Lukman, v starosti 55 let. Nahajal se je približno 4 leta v bolnišnici, kjer je 25. junija v Gospodu zaspal. Pokojni Lukman je bil rojen v Toplicah na Dolenjskem. V Združenih Državah se je nahajal 20 let. Bil je več let odbornik tukajšnje slovenske cerkve. Bil je čLan in ustanovitelj dr. sv. Jožefa št. 41 K. S. K. Jednote. V stari domovini zapušča vdovo. Pogreb se je vršil 27. junija ob 9. uri dopoldne s sveto mašo. Bodi mu lahka zemlja! John Bojane. Pueblo, Colo., 1. jul. — Cenjeni u-rednik Amer. Slov.! Prosim, priobčite ta moj dbpis, ne zavržite ga v koš. Kar se tiče delavskih razmer, so slabe tukaj v naši naselbini. Mislim, da je znano vsem rojakom po Ameriki, da je velik štrajk premogokopov v Colo-radi. Res imamo par garjevcev ter to nesramno delo opravljajo bratje in rojaki. Nič se bati, zmaga je naša! Ne svetujem rojakom sem hoditi. Tukaj nas je dosti brez posla. Kakor se kaj na boljše obrne, hočem zopet v listu sporočiti. In hočem tudi sporočiti, da sem šel malo na "špas" ter sem šel brate in prijatelje in rojake obiskat v državi Illinois in Indiani. In hočem tudi malo poročati, kakšna huda vročina je tam v onih državah, tako da nisem mogel prebivati. Zmerom sem bil ves moker. To pa vem, žejen nisem bil, sem zmerom na mokrem jezik imel, hvala Bogu. Res moram malo popisati našo državo Colorado. Kar se tiče naše države, je res dobro, in lepe pridelke ima i« veliko govejo živinorejo, ker sem videl več čred živine na pašniku. Ta država ima velike pše-nične pridelke in prav izvrstno rmeno, kakor solnce se sveti to pšenično klasje. Bog jim daj srečo in dobre pridelke vsem skupaj "gruntarjem" in nam pa moko po ceni. Rojakom moram poročati, kar se tiče mesta Jolieta, 111. Je prav prijazen kraj, samo vročina je, tla se Bog usmili čez vse. In katoliško cerkev in šolo imajo Slovenci v Jolietu, 111. In moram tudi reči, da v Pueblu, Colo., nismo tako slabi: imamo tudi katoliško cerkev in šolo, in prav izvrstno napredujemo. In pozdlavil sem se z Rev. Kranjcem in z bratom Nema-nichem. Brat Nemanich mi je visa poslopja razkazal, in dobro postrežbo S4m odbil. Hvala fflU, braiu Ncma-nichu! Moram reči; da sem obiskal rojaka Sitar in njegovo trgovino ter ima izvrstno »icshied Itt groeerijo in dobro postrežbo. Povabljen sem bil od g. in gospe Sitar na kosilo, prav dobro so mi postregli. Na svidenje! Pozdravil sem se z bratom Josip Za-larjem, glavnim tajnikom K. S. K. J. v Jednotinem domu. Bratje in sestre K. S. K. J., res imamo krasen Jedno-tin dom. Bratje delegatje naše slavne K. S. K. J., pred nami imamo XII. glavno zborovanje, ki se bo vršilo 17. avgusta t. 1. v Milwaukee, Wis. Prosim vas, bratje delegatje, dobrosrčno došli na delovanje v korist Jednoti in društvom. V slogi je moč! Ne mlatite prazne slame, naš ča mnenja, di rabi naša napredujoča okolica še en bančni zavod. Naša banka je utemljena smislom postav države Illinois. Mi se želimo poslužiti pravic Federal Reserve Banking System-a in hočemo postati člani istega kaker hitro bo dovolila postava. To nam bo zajamčilo državno in zvezno nadzorstvo, česar še nima nobena banka ▼ tem okraju. Za varstvo denarja in bančne lastnine je najmoderneje preskrbljeno in možje, ki so v zvezi s to banko so najboljše jamstvo, da bo poslovanje tega zavoda upeljano smislom postave, ter da bodo vloge in drug denar popolnoma varno uložen. Na podlagi pravih in konservativnih bančnih metod, kojih je geslo: "Varnost Najprvo" se vam priporočamo naklonjenosti. Poleg navadnega bančnega poslovanja bomo imeli še sledeče: SAVINGS DEPARTMENT. 3 odstot. bomo plačali obresti na vlogah. REAL ESTATE LOAN DEPARTMENT. Posojevali bomo denar na zemljišča v Will Co. TRUST DEPARTMENT. Opravljali bomo posle eksekutorja, administratorja, varuha mladoletnim in namestnika ali trustee. Naš zavod ima veliko, jekleno popolnoma varno shrambe za vrednostne listine, denar in papirje, in naie varnostne skrinjice so popolnoma moderne. CesE skle kate da r ne e brat pose mor čati 23J fetilo nice nisti lodv Prip zače dan; 22. 6tvo reda nost dne nas Patij sicer zaci. bod, kols mu ie n kot bi b v L cele stva šne Tud dno vet* vanj Prip Te i Postali so "Ljubljančani". Sedaj jje Ljubljana 51,000 prebivalcev. 5i-vav San»a je štela okrog 6,000 prebite Cev in je bila največja vas na anJskem. LjuiiStrah in trePet na Koroškem »lijl ..nski "Slovenec" z dne 18. ju-Sopi Vse nemškonacionalno ča-Sje je polno strahu in trepeta, ki l, Povzročilo napovedano romanje de|aaipej Sveti, navaden izlet našega Vstva v Celovec in na Vrbsko je-Izlet je bil naznanjen drž. že- ru, ki je last koroške dežele, da se tako prepreči vsaka zloraba in poškodovanje tega starega zgodovinskega spomenika." — To je pač pravo pravcato abderitstvo. Ali ne čutijo koroški Nemci,, kako postanejo smešni, ako nasedajo nekaterim prenapetežem, ki jim slaba vest goni renegatsko kri? Ali je to veliki kulturni nemški narod? Na Koroško ne bi -smel napravljati izletov noben Slovenec, to je v deželo, kjer živi močna slovenska manjšina? Mi na Kranjskem pa bi prav nič ne imeli proti temu, če koroški Nemci vsak teden napravijo en poseben vlak v Postojno ali v Bohinj, če si hočejo naše lepe kraje ogledati. Smo pač nekoliko bolj kulturni kakor so nekateri celovški kričači. Mi smo namreč prepričani, da se razvoj našega naroda ne more ustaviti ob takih izletniških vlakih, če pa izvestni krogi proti našim izletom na Koroško kriče na vse grlo, se is tem sami blamirajo, ker le dokazujejo, da njihova stvar slabo stoji. Pravo nemštvo bi samo moralo nastopiti proti temu kričaštvu. V Draždanih n. pr. je te dni slavilo on-dotno sokolsko društvo "Fuegner" svojo 251etnico. Sokoli iz Češke so kroju smeli priti v Draždane in v kroju v Draždanih na cesti nastopiti. Tako v Nemčiji, kjer iso menda vendar najbolj nemški. Če bi pa obveljalo stališče nekaterih celovških kriča-čev, bi n. pr. v Sveto zemljo smel samo Turek, v Lurd samo Francoz, na Popokatepetel pa samo Mehikanec. Celovški kričači naj se pravočasno lepo pomirijo, sicer ustvarijo lahko pre-judic, ki bo tepel Nemce same, nikar naj pa tudi ne mislijo, da onega, kar napravijo oni na Koroškem, ne moremo Sloveni konsekventno poplačati drugod. Mi smo avstrijski državljani in kot takim nam avstrijske zemlje nobeno kričaštvo ne bo zapiralo. Deželno strojno dobavno zadrugo namerava ustanoviti zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem. Zadruga bi imela namen oskrbovati z združenimi močmi kranjskim obrtnikom nakup dobrih strojev pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Umrli so v Ljubljani: Frančiška Poka de Pokafalva, žena umirovljene-ga poštnega kontrolorja, 71 let. — Neža Štefan, bivša branjevka, 85 let. — Terezija Trontelj, zasebnica, 73 let.— Fr. Potokar, bivši mizar-hiralec, 60 let. — Ivan Rus, dninar, 55 let. — Matija Slivnik, c. in kr. lovec, 24 let.— Terezija Gestrin, roj. Anderlič, stara 38 let. — Alojzija Čuk, soproga učitelja, stara 46 let. — Albin Ehmayer, bivši fotograf, 73 let. — Marjeta Ka-lan, mestna uboga, 72 let. — Marija Mencej, služkinja, 30 let. — Ivan Pav- — Propad nemških nacijonalcev. V graškem mestnem svetu so se združili soc. demokrati in zastopniki uradni-štva in tako dobili večino v obč. svetu. Vsled tega je moral župan dr. Fleischhacker odstopiti. Liberalno na-cijonalni odborniki so pripravili mesto tako daleč, da občinski voz ne gre naprej. Iz Gradca izhajajo najhujša hujskanja proti Slovencem. Ni čud-no| da ne gre gospodarstvo naprej, če se člani mestnega sveta bolj brigajo za "veleizdajstva" med Jugoslovani, kakor za upravo. — Letošnji novomašniki. Nove maše se bodo letos vršile po sledečem redu: Iz četrtega letnika: Dušič Josip, Pišese pri Brežicah; dne 2. avgusta. Hanžič Ivan, Sv. Jurij ob Taboru; 9. avgusta. Pridigar: dr. Franc naju ;n ;skal' pomoči za oškodovane. Lukman, prof. bog. Kožar Davorin, Sv. Anton v Slov. goricah; dne 16.1 —Pogreb Emilije Schnablegger, ve avgusta. Pridigar: Ognjeslav Škam-1 leposestnikove vdove se je vršil dne lec, župnik v Leskovcu. Kuk Josip, 9. jun. ob obilni asistenci. Kondukt je Konjice; dne 9. avgusta. Pridigar: I vodil dekan Kraut. — Dinamitne patrone je našel železniški čuvaj v predoru- pri znani trdnjavi Malborjet na Koroškem. Sumi se, da ima ta zadeva politično ozadje. — Kje je koroški deželni predsednik? Iz Celovca se poroča: Z našim deželnim predsednikom ni več mogoče govoriti. Kadarkoli bi radi slovenski odposlanci ž njim govorili, ga ni v Celovcu. Čudno je le, da vojaška straža ne ve nič za njegovo odsotnost, ker ga tudi takrat Straži, kadar Slovencem uide. Lepe reči se godijo na Koroškem. Ako kdo vidi kje po svetu našega Friessa, naj mu pove, da ga koroški Slovenci doma pričakujemo in iščemo! — Tom. Koschatu postavijo v Ve-trinju pri Celovcu spomenik. — Iz Šmohora poročajo, da škoda, ki jo je napravila zadnja povodenj, ni tako velika, kakor se je prvotno mislilo. Dež. predsednik je bil na Du- # NAŠIM SLOVENCEM! f Dobili smo iz starega kraja Ujf veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, ^ tinkture, mazila itd, za vsako- ™ vrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik 1 DOM. LEKARNA West Allis Sta. MILWAUKEE, WIS. dr. Anton Jerovšek, ravnatelj. Pavlic Vid, Št. Vid pri Pfanini; dne 15. avgusta. Pridigar: Andrej Fišer, župnik v Ribnici. Sajovic Jakob, Predoslje na Kranjskem; dne 9. avgusta. Pridigar: Franc Umnik, kanonik pri Gospej Sveti. Somrek Anton, v grajski kapeli na Falu; dne 2. avgusta. Pridigar: dr. Jožef Somrek, profesor bogoslovja. Slik Alojzij, na Gori pri Sv. Petru niže Maribora; dne 23. avgusta. Pridigar: Josip Weixl, župnik pri Sv. Križu pri Ljutomeru. — Iz tretjega letnika: tazbinšek Fran, Sv. Vid pri Planini; dne 2. avgusta. Pridigar: Marko Tomažič, dekan v Kozjem. Lorger Evgen, Ljubno v Savinjski dolini; dne 9. avgusta. Messner Iv., Muta; dne 9. avgusta. Pridigar: dr. Anton Medved, profesor. Petrovič Josip, Sv. Peter in Pavel v Ptuju; dne 23. avgusta. Pridigar: Janko Arnuš, župnik v Kotmarivasi pri Celovcu. Sternad Miroslav, Sveti Trije Kralji v Slov. gor., dne 15. avgusta. Pridigar: Matija Ljubša, kurat v pokoju. Šparl Avgust, Jarenina, dne 9. avgusta. Pridigar: Anton Šparl, kaplan v Pišecan. — Toča in neurje je dne 10. jun. napravilo v Pernicah na Pohorju o-gromno škode. Uničeni so vsi poljski pridelki. — Pesnica, Drvanja in Črnec (pritoki Drave) so napravili v Slovenskih Goricah veliko škodo. Preplavljeni so bili vsi nižjeležeči travniki, da je bilo seno vse blatno. — Iz mariborske porotne dvorane. — Za knezošktofijskega svetovalca je imenovan č. g. Valentin Limpel, župnik v Kapli ob Dravi v Rožu. — Slovenska šola v Trstu. Trst, 23. jun.: Mestni svet je sprejel predlog dr. Slavika, da se na novi šoli pri Sv. Magdaleni slovenski oddelek zgradi in otvori istočasno kakor italijanski. Volitve v Istri. Pri ožjih volitvah dne 14. jun. sta bila izvoljena 1 laški krščanski socijalec (s pomočjo Slovencev) in 1 laški liberalec (v Pu-lju), kateremu so pomagali Nemci na noge proti socijalistu. — Zopet amerikanski trik tržaških lopovov. Dne 20. jun, sta zopet nekemu mlademu lopovu nasedla dva zakonca iz neke vasi na Notranjskem, ki imata svojega sina v Ameriki. Neznanec je prišel k njima na dom ter jima kratko naznanil, da je sin prišel iz Ameiike v Trst in da je zadel na srečki 90,000 K. Pozval ju je, naj takoj odpotujeta v Trst. Vsi so prišli 20. jun. zjutraj v Trst. Zakonska ista se že veselila velike sreče, lepe brezskrbne bodočnosti in na tihem sta že sklenila, da prodajo sedanje uborno posestvo in si kupijo veliko, lepo kmetijo. Neznanec ju je nekaj časa vodil The Will County National Bank Dne 15. jun. sta se mariborsko poroto zaradi ropa neki Henr. Enčič in J. Spasso. Prvi je napadel neko učiteljico Frančiško Schett v Mariboru ter ji odvzel torbico, v kateri je imela shranjen denar in druge zagovarjala pred P° Trstu, nakar jima je izvabil na že le, raznašalec časopisov 41 let. — An- reči. Je bil spoznan krivim in obso ^it«~rfe Pretl mesec*' dokaz, da pri •'y5a Provocirati ki j Unij. poz"eje slučajno "ava.i- Iz,et je bil nan "de: '"on. "iso imeli niti najmanjšega proti nemškemu so ga napovedali tudi na 21. nameravan kot družabni ih romarski izlet, °vJi||!nstr,ativnega butnelna" po ce-«tr ^ u"cah pa ni nihče nameraval, š«daj neumni prireditelji niso. In 0 V« i nakrat nemški nacionalci Vred,.. *n*m vlomu na Koroško", "o stf4h Uživanju" itd. Ali ni ta Pt{(]8t 0 značilen za one, ki se vedno Ho r,v,Jajo 'svetu za močne? Navad- i- f,it romanje že pomenja ne-za "emštvo Koroške? In ce-bo imsnl>an soglaša, da romarjev 116 ' 111 v Celovec ter da bo dal ko-Čudno, da si celov-"c prisvaja celo oblasti, da mil nazaj, kajti v goto-Celovcu je menda res »na "inenje, da je Koroška poda »fi '0(1 Ski ^Preti. ' vi i «"••• vih Rl lak obrnil nazaj, kajti v goto- V ■■■■■MM sebt, 0 v državi. To kaže tudi, . lQbčtv. . n,sk«nacionalno časopisje Ce sa,, ' " na Gosposvelskcm po Pod,,: • zelema ugrajm i atevilni-, temvcž't,a sc jc i ; " trk j„?kl.stil sam poškodoval / Z di»to t0 uJT:,,\em k°»«v kamena lh je pren„ , luFmu odboru povod, U^toWal V vojvodske obkr«£ujočf»Mi <>r to ton Stražar, dninar, 46 let. — Družinska tragedija. V vasi Mrt-vice pri Krškem je bival kovaški mojster Anton Bučar. Znan je bil kot strasten alkoholik in pa kot hud nasprotnik cerkve in duhovnov. S svojo dobro ženo jožefo se je neprestano prepiral. Dne 20. junija popoldne je vzel revolver, šel na njivo, kjer je delala njegova žena, ter oddal nanjo v pričo ljudi dva strela, ki sta jo smrtno zadela. Ubogo ženo so odpeljali v krško bolnišnico, kjer je že drugi dan v nepopisnih bolečinah umrla. Morilec je po strašnem dejanju zbežal in se skrival po "Vrbini" ob Savi. Dne 21. jun. popoldne so ga občinski redarji izsledili v skrivališču. Ko je videl, da ne more vteči roki pravice, je skočil v deročo Savo in utonil. Valovi iso odnesli truplo proti Brežicam. Zapušča večje število nepreskrbljenih otrok. — V Krškem je umrl posestnik in gostilničar gosp. Ivan Vanič v starosti 70 let. Kot večletni poveljnik krške meščanske garde si je pridobil veliko zaslug za to korporacijo. Bil je stara dolenjska korenina. — Sv. Ana pod Ljubeljem. Pokojni vojni kurat Čarman je zapustil za novo župnijo precej tisočakov. Kakor Isc je izvedelo, je določilo škofijstvo, da se ta denar sedaj razdeli med sorodnike, ker se nova fara ne bo ustanovila. Pred nekaj dnevi se je razdelilo 42,595 K 15 v, razdeli sc pa še 3622 K 94 h. Samomorilni poizkus dijaka. — Amerikanski dvoboj? Dne 20. junija se je ustrelil na grobu svbjega očeta na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani lijak 6. razreda realke 181etni Drago-tin Fatur, stanujoč na Sredini št. 18. Ustrelil t>e jc z revolverjem dvakrat v levo stran prsi in sc smrtno nevarno i nil. Imel pa je še toliko moči, da je prilezel ob 2. uri ponoči domov, kjer se jc vlegel v posteljo, ne da bi kaj izpregovoril. Mati ga je seveda takoj prepeljala v bolnišnico. Fant je izpovedal, da se je svoječasno seznanil na plesu z nekim Amerikanccm "lordom" (bržkone pustolovcem I), » kate rim se je spri, ker je dvoril njegovi sestri. Fant mu je namreč dal klofuto. Napovedala sta si dvoboj, in sicer amerikanski. Šla sta v št. Vid v neko gostilno, kjer sta vlekla krogle. Fatur jc potegnil črno kroglico. Amerika-nec pa mu je doyolil dveletni rok, da uredi svoje razmere. Ker je imel preteči ta rok s dnem 21. junija, je šel jen na 3]/> leta težke ječe. Drugi je pa napadel natakarico Marijo Ritošek v Gornjem Boču, jo davil in ji hotel odvzeti torbico z denarjem. Toda pri tem se mu je izpodrsnilo in je padel na tla, nakar je napadena natakarica utekla. Ker je vse tajil in tudi druge okolščine niso bile popolnoma jasne, je 6 porotnikov pritrdilo vprašanje krivdoreka z "da" in 6 z "ne", nakar je bil Spasso oproščen. — Dne 16.' jun. jc pa sedel na zatožni klopi še le 141et ni fantalin Štefan Faleš iz Spodnje Polskave, zatožen hudodelstva posilstva. Prisodili so mu 18 mesecev tež ke ječe. — Dne 17. jun. sta se pa zagovarjala neki 191etni Mueller Janez iz Črešnjevc, ker je ubil dne 11. febr. na neki preži v Ivanjševcih, okraj omenjen način znesek 129 kron ter izginil brez sledu. Policija ga išče zaman. Slovensko gledališče v Trstu zaprto. Kakor doznajemo, je odbor Slo venskega dramatičnega društva v Tr stu sklenil, da za bodočo gledališko sezono ne angažira nobenega igral skega osobja. Tržaški Slovenci bodo torej v bodoči sezoni brez gledališča ako se ne pojavi kak nepričakovan mecen. HRVATSKO. — Zvodništvo na Hrvaškem preživ lja hude čase, ker mu je oblast od Grossove afere 'sem povsodi neusmi ljeno za petami. Dognalo se je, da je zvodništvo v bujnem cvetju tudi manjših mestih po Hrvaškem. Tako so te dni v Varaždinu aretirali ženo WALTER R. PADDOCK, lastnik. A. W. FLEXER, lekar. PADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL. Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil. Telefon Canal 32*7. SENO, SUHA, SENO! ^f^MOKA vseli vrst in zmes za kokoši ceneje kot kje drugje, Prodajem žagovino. W.H.Berst 201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520. of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne nlogi ter pošilja denar na vse dele ivetM. Kapital in preostanek $300,006.0P C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. Slovenkam in Hrvatloam se priporoča Slovenska Babica 1610 LOOMIS ST, CHICAGO, ILL. Kadar se mudite na rogalm Raby and Broadway n« pozabite rstopiti r MOJO GOSTILNO kjer iottt najbolje poiUtSmi. Fino ptto, najboljia vina in tmeik*. Wm. Metzger JSuJf mnd Breaduaf/ JOLIMT FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoprn ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street T novi hiši Joliet National Bank«. W. o. MOONET PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oelasite te pri meni aiuiuwuiuuiiiuiiiiiiiiiiiiiiimaiiiiuiiMUMiiiiniiiHiiiiiiiin A. NEMANICH, predi. M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA.blag'* S S i GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. lata 1910 Slovenian Liquor Co. 11 i — 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika, Jo^t • Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Gornja Radgona, 601etnega hlapca občinskega uradnika Delača, ki se je Franca Handla, Terezija Friedau pa, ker je zagovarjala Muellerja, naj zvali krivdo na druge. Muellerju je porota prisodila tri leta težke ječe, Friedau Terezija je pa bila oproščena. — Dne 18. jun. je pa sedela na zatožni klopi neka Marija Jerenec iz Brezovca obtožena detomora. Porota je pa spo- na veliko pečala z zvodništvom. Pričakuje se po raznih mestih še več aretacij. Krvave žrtve alkohola. V neki vasi blizu Gospiča sta se 14. jun. v gostilni spoprijela kmet Simo Obradovi-in logar Jovan Vujnovič ter je Obra-dovič Vujnoviča s šilom grdo zdelal. znala, da je zagrešila le hudodelstvo Vujnoviča so težko ranje„ega prepe-zoper varnost življenja, ne pa hudo-L.^ y bolnišnico in je nekaj nade, da delstvo detomora in sodisce ji je pri- ozdravi 17 jun s0 pa kmeta Obra sodilo 7 mesecev težke jece. dovjča našH ustre]je„ega pred njegovo — Novi odvetniki. Dr. F. Rosina kočo. Orožniki so kot morilca prijeli ml., sedaj odvetniški koncipient v Ma- 181etnega logarjevega sina Luko, ki je riboru, bo otvoril lastno odvetniško dejanje tudi takoj priznal, ces, da je pisarno v Kozjem. — Dr. J. pi. Fichte-1 maščeval očeta. Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iinunuiuiiuiuinuiiiniiuiiuiiiiiiiinimi Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,0» KRON. Vložen denar obrestiije po 41 % nau ml., odvetniški koncipient v Ptuju, otvori lastno pisarno v Gornji Radgoni. Požar. Na Spodnjem Hajdinu je pogorel posestnik Aver mlajši. Do mači ognjegasci so bili hitro na licu — Uradnik pred poroto. V Splitu se je vršila 7dnevna porotna razprava proti bivšemu poštnemu kontrolorju v Zadru v Dalmaciji, Ivanu Rešetki, ki je bil obtožen, da je poneveril 86,-000 K uradnega denarja. Zaslišanih mesta in so preprečili, da se ogenj ni je bilo 38 pnc. Rešetka je krivdo pn-razširil še na sosednja poslopja. znal, vendar so ga porotniki z enun glasom večine oprostili. Drz. pravilnik — Maribor. Dne 18. jun. so prijeli se je pritožil, nekega Angleža po imenu Jožef Ar-tene, doma iz Cardiffa na Angleškem O-sumljen je bil, da je v nekem hotelu na Tegetthoffovi cesti ukradel finančnemu stražniku J. Kalšek 50 K v gotovini, dve žepni uri, zlato verižico in več drugih predmetov. Pri telesni preiskavi so našli pri njem vse jkradene I predmete. Artene, ki je na glasu mednarodnega tatu po hotelih, so izročili] tukajšnji okrožni sodniji.. — Poskušeni umor. Dne 15. jun. so izročili sodniji ljutomerski orožniki 26letno viničarko Terezijo Gernjak, ker je osumljena, da jc nameravala zastrupiti svojega bolehnega moža, da bi bila na ta način obvarovana stroškov zdravljenja moža. brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD ' LADE IN CESj-A MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA t vsem svojim r emoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja —■ tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar. Chicago tel. 3592. L. H. EIB JUSTICE OF THE PEACE (Mirovni sodnik) 325 Jefferson st., nasproti sodišča, Joliet, Illinois. IZTIRJA DOLGOVE, SPREJEMA IN SODI TOŽBE, ZAVARUJE HIŠE, PRODAJE POSESTVA, ODDAJE V NAJEM IN TIRJA NAJEMNINO Kadar imate opraviti a tožbami ali drugimi sitnostmi se oglasite tu. j -STRANI OBSEGA-- 4 j()Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spitovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOTEKSKO-AM. TISKOVNA DIMA Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Z« Združ. države na leto..... Za Združ. države ga pol leta. Za Evropo na leto........... Za Evropo za pol leta........ Za Evropo za četrt leta....... PLAČUJE SE VNAPREJ. ..$2.00 ..$1.00 ..$3.00 ,.$1.50 ..$1.00 Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo na ""ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Hie first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. CERKVENI KOI KDAR. jul. Nedelja 6. pobink. Mohor. " Pondeljek Marjeta, dev.; An. " Torek Bonaventura, škof. " Sreda Henrik I., cesar. " Četrtek Devica Mar. Karm. " Petek Aleš, spoz.; Gener. " Sobota Kamil Lel., spozn. CERKVENI GOVOR ZA ŠESTO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. i Omizje grehov. Jezus je vzel sedem kruhov, je zahvalil, jih razlomil in , * jih dal naprej položiti. 1 Mark. 8, 6. 1. Poglejmo danes na zeleno planino, kako nebeški učitelj med štirimi tisoči poslušalcev ljubeznivo sedi, in najpoprej z nebeškim kruhom svojega nauka potem pa tudi s telesnim živežem nahrani. Kdo bo to gledal, premislil, in se ne bo veselja razjokal! 2. Poglejmo pa tudi po širokem in dolgem svetu nad tisoč milijonov ljudij, vse Oče nebeški ravno tako čudno živi, kakor Jezus štiri tisoč na gori. •"On odpre svojo roko, in napolni vse kar živi" itd. (Ps. 144). Milijoni ljudij božje dobrote vživajo, pa le malo jih Boga spodobno zahvali. 3. Naj bi tropa lačnih beračev »a vaš prag za košček zmesnega kjuha prosit prišla, vi bi jih pa v hišo zaklicali, jim mizo pogrnili in prav lepo postregli, oni bi pa vas namestu hvale prav grdo izpesovali, vam ostanke v lice metali; kaj bi vi s takimi hudodelci učinili? Nehvaležnost močno boli. Ravno tako jih pa veliko dela tudi med vami, pa morda ne ve. Rad bi vam danes strašnih petero omiznih grehov povedal, ki so grdi otroci naše nehvaležnosti, pa še rajši vam hočem ob enem tudi pet svetih omiznih čednostij pokazati, ljubeznive hčerke hvaležnega srca. Jaz bom govoril, vi poslušali, ljubi Jezus pa nam svoj blagoslov daj t _____ I._____ Prva omizna pregreha je opuščanje molitve pred jedjo in po jedi. Povabili so me svoje dni v neki graščini na kosilo. Videl sem lepo šego, kako so gosposki otroci, gospodiči in gospodične po jedi žlahtnemu gospodu in gospej materi roko poljubili. Tako je prav, da otroci spoznajo, koliko dobrega od staršev imajo; naj bi pri kmetih tudi ta šega veljala, lepše bi mladi ljudi potem s svojimi starimi javnali. Ko sem pa pri posvetnih ljudeh na obedu bil, in videl brez vsake molitve k mizi in od mize iti, me je v Brce zabolelo. Pač po pravici se nad takimi dobri Bog pritožuje, rekoč: "Vol pozna jasli svojega gospoda" itd. (Iz. 1, 2—3). Kako pa pri vas kaj k mizi molite? Jedni še molijo, drugi le na pol poše-petajo, tretji se pa še prav ne pokri-žajo. "Kadar boš jedel, in se nasitil, varuj se pozabiti svojega Gospoda" (V. Mojz. 6, 12). Kakor se jedila kadijo, naj tudi naše molitve k dobremu Očetu puhtijo, rekoč: "Vseh oči" itd. Ravno tako po jedi: "Zahvalimo te" itd. Ravno tako je v današnjem sv. evangeliju usmiljeni Jezus storil, in ie celo po večerji s svojimi učenci zahvalno pesem zapel (Mat. 26, 30). Po-božnost molitve je prva omizna čednost, od koje sv. Krizostom govori: "Miza, ko ja se z molitvijo začne in konča, nikoli stradala ne bo." II. Drugi omizni grehi so slabi pogovori, ki jih pri jedi imate. Ko sem v nekem samostanu kosil, se je pri celem obedu čitalo, naj bi tudi duša svojo hrano imela; kajti človek ne živi od samega kruha itd. (Mat. 4, 4). Brati se pri kmetih ne da, pa kaj od poslednje pridige ali kršč. nauka se lahko pove, pa kaka zgodba sv. Pisma itd. Takih jedilcev, svojih otrok, bil bi Oče nebeški vesel. Kaki so pa vaši omizni Oh pogosto iz pekla doma: nesramno klafanje, kojega družina potem vse dni pozabiti ne more, otroci vse žive dni pomnijo. Ali ni tako kvasanje dušna morija? Pred nekimi leti so vojaškega beguna v samotno hišo v hribih pod streho vzeli, da ga po zimi ni konec bilo; hudobec pa za to neko nedeljo jutro gospodinjo in otroka doma zakolje. Razve se grozovitna nehvaležnost, in obesili so ga. Kaj pa hoče Bog z dušnimi ubijalci storiti? Bolje bi takemu bilo, naj bi se mu mlinski kamen na vrat obesil itd. (Mat. 18, 6). Oh očetje in matere! nesramnih pogovorov pri vaši mizi ne trpite! Pa tudi krade se pri mizi bližnjemu čast in dobro ime. Sv. Avguštin je dal ^v svoji obednici na steno debelo zapisati: Kdor itd. Kaj pa vi rečete, ako družina svoje poprejšnje gospodarje s černilom omivlje? od sosedov in tovarišev slabo govori? Taki tatje so hujši od onih, ki denarje kradejo; denar se povrne, dobro ime pa težko ali pa nikoli. Ne pomagajte, ne sme-jajte se, ne poslušajte obrekovalcev, opravljivcev itd. Tudi beseda človeka ubije. Slabe mame na lepo besedo obrnite, kaj nedolžnega vmes recite itd. III. Tretja omizna pregreha je prevzetna izbirljivost v jedilih. Ko je leta 1814—1819 tolika lakota bila, da se je vagan pšenice po 40 gld. prodal, in je veliko ljudij gladu pomrlo, je bila vsaka še tako trda škornjica kruha sladka; poprejšnja leta so pa prevzetni kopači cmoke po jeden drugemu metali. Malo bolje zdaj jeden ali drugi jedilcev zna. Ste čuli, kaj je poljski židov z francozom učinil, ki ni zmesnega kruha jesti hotel? Tako bo pravični Bog z nami storil, ki si v jestvi-nah zbiramo, akoravno kmetje, hočemo po gosposko živeti, vsak dan kavo piti, meso jesti itd. Pravite: je dober kup; ali vse je drago, kar doma ne pridelamo, vse potrata, kar človeka razvadi, nezadovoljnega in nesrečnega stori. Starši! ne razvajajte svojih o-trok, borno bodi njih kosilo. Kakor je ukazal Jezus kosce kruha pobrati, jim recite vi, drobtinice poljubiti, in zadovoljnim biti. Zadovoljnost je krščanske mize tretja čednost. IV. Četrta omizna pregreha je pozreš-nost. So požrešni ljudje, ki grozno veliko pojedo. Takim pravimo, da so boleni. Vsi nezmerneži bodo hitro zboleli in umrli, zakaj: "Veliko jesti naredi bolečine" itd. (Sirah 27, 32). Kaj pa ve matere delate, ki otroke posilem trušate, da so širji ko dolgi? Taki otroci bodo trepasti, in hudovolj-ni, poslednjič pa tudi siromaki. "Kaj j* to drugim mar, kako jaz svoje otrok« pasem?" lahko svojeglav-na mati poreče. Ako bi ti mati vekomaj živela; kaj pa z deco bo, kadar te-ne bo? Poznam bebca, ki po hišah prosit hodi; in kdo je ubožčeka izre-dil? Mati je po noči vstajala in sinku jesti dajala, ter se je bala, da bi lačen bil. Razvada je najhujša klada! Mlad lahko privadi potrpeti in ne imeti. Pa tudi odrasli imajo zmerno živeti, da bodo zdravi in veseli. Ne živimo za to, da bi le jedli in pili, ampak uživaj* mo tako, da bomo zdravi in pa dolgo živeli. Ljuba zmernost jc omizja četrta čednost. V. Peta pregreha omizna je pijanost, najgrša strast. Iyo se je v puščavi štiri tisoč ljudij kruha in ribic najedlo, so bili zadovoljni, ter so bržkone k bližnjemu studencu šli, in se čiste vode napili. Voda je najstarejša, najboljša, zdrava pijača. V sedanjih časih bi hoteli Stajarci vina, Korošci gruševca, in če bi tega ne bilo, pa žganja imeti. Bog je stvaril vino še le po splošnem potopu slabim za poživilo. Kdor ga premlad pije, olje na ogenj lije. Tepkovec ali jabeljkovec je za težake dobra pijača. Žganje pa je ljudem, kar jc mišnica konjem, smrtna, ognjena voda, gotov akoravno počasen strup. Blagor človeku, srečen 'je, kdor še pijanosti ne pozna, pijanci v nebeško kraljestvo ne pojdejo. Krščanska treznost je peta čednost poštene mize. Konec. Trojna miza jc vsakemu kristjanu pogrnena! Prva je vsa zemlja. Oče nebeški nam jo je pogrnil; vse stvari zaviivajo brez števila božjih dobrot. Druga je sveta božja miza, pri koji v podobi belega kruha uživamo, kar bodemo v nebesih uživali od obličja do obličja. Tretja miza nam je v nebesih pripravljena, in mi vsi povabljeni. — Oh skrbimo, da prave poti ne zgubimo; le hitimo, da nam drugi naših sedežev ne prevzamejo. Amen. ZAKAJ V LURDU NE OZDRAVIJO VSI? V Lurdu ozdravi mnogo ljudi na telesu, še mnogo več pa na duši. Zakaj pa ne ozdravijo na telesu vsi reveži, ki pridejo v Lurd z velikimi težavami in ob velikih stroških? Lurd ni niti bolnišnica, niti kako zdravilišče; Lurd ni tovarna za čudeže. Kaj je Kristus nameraval doseči s čudeži, katere je delal, ko je še živel na zemlji' Ali je ozdravljal bolnike samo iz u-smiljenja do bolnikov? Ali je Kristus bil samo zdravnik, ki je hotel bolnim telesom podariti zdravje za nekaj kratkih dni ali let iz sočutja do bolnikov Nikakor ne! S čudeži, s katerimi je ozdravljal bolna telesa je hotel bolni ke in očividce uveriti, da ima moč in oblast ozdravljati tudi duše — odpuščati grehe; hotel je izpričati, da je on pravi Bog. Kristus je oživil mrtvega Lazarja; ali morebiti zato, da bi ustregel žalostnima Lazarjevima sestrama in ju utolažil? Ne, temveč zato, da je mogel prisotnim farizejem in brezvercem zaklicati: "Jaz sem vstajenje in življenje; kdor veruje v me, živel bo, četudi umrje." Kristus je torej hotel dokazati, da ima oblast nad življenjem in smrtjo in da je torej resnični Bog. Ravno radi čudežev so judovske množice vrele za Kristusom in ga proslavljale za Boga. Taisto velja o lurdskih ozdravitvah? Iz kakega zapuščenega kraja ali velikega mesta pride neozdraven bolnik v Lurd, kjer je vpričo nepregledne množice hipno in trajno izlečen ne-ozdravne ali zastarele bolezni, katere niso mogli pregnati najbolj izvedeni zdravniki. Taki hipno in trajno o-zdravljeni možje in žene, katere občuduje ljudstvo, so znamenja božja, ki izpričujejo, da je Kristus pravi Bog in resnično pričujoč v zakramentu sv. Reš. telesa, in da je Marija Mati božja; take čudovite ozdravitve so krepke zaušnice, katere daje Bog materi-jalizmu in bogotajstvu. Dobro, porečeš, kaj pa neozdrav-ljeni bolniki? Ali ne mislijo le-ti, da je vera v Boga prazna in ničeva reč, ker se Bog za nekatere bolnike ne briga? Ali ne izgube vsled tega pre-ziranja neozdravljenci vere v Boga? O ne! Materijalizem, bogotajstvo, u-sodoverje in brezbožnost navdihnejo trpina s sovraštvom, obupom, z mrž-njo do življenja, s samomorom. To pa ne zadene lurdskih neozdrdvljenih bolnikov in trpinov. Tudi ti so prišli v Lurd od daleč in kleče z zaupanjem pred podobo presv. Device, a vendar božji Vzveličar ne položi svoje vsemogoče roke na nje. Toda ko vidijo, da so srečnejši nekateri njih tovariši, ki v hipu ozdravljeni poskočijo na svoje noge, neozdravljenim taki čudoviti dogodki vero v Boga in Kristusa tako ojačijo in pomnože, da kličejo: "Bog hoče, da se vrnem k svojemu Očetu v nebesih čez Kalvarijo, na katero je stopil tudi moj Vzveličar. Zgodi se njegova sv. volja" — in tračajo se domu, — če tudi še bolni — udani v voljo božjo, zadovoljni in bolj verni, da, srečni, če tudi so s svojim Bogom za zveličanje sveta še pribiti na križ trpljenja. Da, Lurd jači, krepi in množi vero v Boga! Zato so pa tudi romarski vlaki v Lurd vsako leto številnejši; množice v Lurd došlili romarjev vsako leto večje; število v Lurdu prisotnih bolnikov vsako leto više, in tudi zdravnikov je v 'Lurdu vsako leto več. Da, božji Vzveličar, ki v Lurdu zapusti tabernakelj in gre skoz nepregledne množice 30,000 romarjev in skoz vrste bolnikov, katerih je včasih pri eni procesiji 1500 — o-krepi, poživi in ozdravi hirajoče ali že umirajoče trpine, mrzla srca in otrple duše pa blagodejno pretrese, ogreje, zpreobrne in potegne za seboj. I a kdo more prešteti take čudeže dušnega ozdravljenja in izpreobrnjenja! Lurdske ozdravitve navdihnejo z močno vero. v . Prišel je sloveč doktor, profesor na medicinski fakulteti, v lurdsko pre-iskovalnico, kjer je opazoval ozdrav-Ijence. Čez nekaj časa je poslal sani svojega sina v Lurd. "Zdravniška veda ne more nič storiti zanj; Lurd ga more ozdraviti. Vsako leto ga bom poslal, da prosi za ozdravitev," jc pisal. Drugi zdravnik piše lurdskemu doktorju: "Pridem v Lurd; gotovo imam raka (cancer); od zdravniške vede ne moreni pričakovati ničesa; zelo mučna operacija'mi ni pomagala. Imam 45 let; moči mi pešajo. Prej kakor v enem mesecu se bom vlegel v postelj, iz katere ne bom vstal nikdar več. Prosil bom presveto Devico, nnj me ozdravi; če pa moja prošnja ne bo vslišana, podložil se bom vdano in ponižno volji božji." V Lurd je prišel prosit svoje ozdravitve doktor iz New Orleans (Amerika), Bil je popolnoma slepi Ko je zastonj iskal pomoči pri najboljših o-česnih zdravnikih, začel je misliti n» Lurd. V lurdski preiskovalnici se je sešel s slepo žensko, ki je trpela kakor on za atrofijo optične čutnice, ki je pa ravno tisti dan bila v enem hipu ozdravljena pri procesiji s sv. Reš. telesom. Oh, kako je bil ta gospod gi-njen, ko je poslušal to ozdravljerto ženo govoriti o njeni bolezni in -Jijem ozdravitvi. Tri dni je bival v Lurdu in se ni naveličal pogovarjati se ž njo in jo izpraševati. Natančno je opisal svojo bolezen in izjavil, da je neo-zdravna. "Če ne bom ozdravljen v Lurdu, ostal bom slep" je zdihnil in solze so tekle iz njegovih slepih oči, in ihtenje je dušilo njegovo govorjenje. Zapustil je Lurd — pa neozdrav-Ijen, toda s tisto vero, zaupanjem in tolažbo, kakor otide vsak izpreobrnje-nec iz Lurda. Ta zdravnik je veljak v Združenih državah v Ameriki; njegovi meščani so mu poklonili kupo v znak priznanja za njegovo dobrodelnost v New Orleans; francozka vlada pa ga je odlikovala s častniškim križcem častne legije v zahvalo za zasluge, katere si je stekel za francozke državljane. Izpreobrnjen protestant, Dr. Pion iz St. Gill-a (Sv. Egidij) je slišal o o-zdravitvi bolne žene, ki jo je videl skoro umirati v bolnišnici v Villepinte. Ta ozdravitev je naredila nanj tolik vtis, da se je izpreobrnil in doktor iz Sv. Gilla je danes redemptorist pater Gill (Egidij). Dr. Longo, prejšnji a-narhist se je v Lurdu izpreobrnil in postal frančiškan; tudi Dr. Buli, protestant se je izpreobrnil v Lurdu. Dr. Bulla izpreobrnjenje. Dr. Buli je spisal brošurico: "Zakaj sem postal katoličan" (Pourquoi je suis devenu catholique). Dr. Buli se je porodil v Hamilton-u, Canada, od protestantskih staršev, vnetih za svojo vero. Njegovi moški sorodniki so zaprisegli, da ne bodo imeli nikdar nič opraviti z duhovniki. Njegov ded je izdajal v Dublinu irski časnik "The Catholic Antidote", ki je napadal ka-toličanstvo. Dr. Buli se je medicine učil na McGill vseučilišču v Mont-realu. L. 1873 je prakticiral v državi Massachusetts, kjer je začutil prve znake prsne bolezni. Da bi si popravil zdravje, je odšel v Colorado Rocky Mountains. Malo boljši se je 1. 1883 nastanil v New Yorku, kjer je lečil samo oči. Tu se je odrekel protestan-tizmu in postal prostozidar. Popolnoma brezveren je 1. 1886 prišel v Pariz, da si ogleda klinike za očesne bolezni; pozneje pa se je odločil ostati v Parizu, kjer je začel prakticirati, ko je v francoščini dostal vse preizkušnje in dobil diplomo z odliko. "Kako sem postal katoličan?" "Najraje sem občeval s protestanti in judi; v mladosti sem pa čital zelo slabe knjige pisane zoper katoličanstvo. Da bi me izpreobrnil kak katoličan, ni se bilo bati. Toda zdravil sem z veliko prijaznostjo mnogo katoliških revežev, ki so mnogo molili za me; spoštoval sem vsako versko prepričanje in vselej sem poklical duhovnika k umirajočim katoličanom; tudi sem krstil več otrok v smrtni nevarnosti (Kunda!); mnogo so ljudje molili za me v cerkvi "Naše Gospe zmagovalke". Sam pa takrat še ni veroval v molitev. "Ne", rekel je, "v molitev ne verujem; moliti se pravi prositi kakor berač; molitev je poniževalno klečeplastvo." A ta brez-verni mož je mnogo čul o Lurdu; začel je brati sv. pismo; bral je mnogo knjig, katere so spisali protestantski duhovniki, ki so prestopili v katoliško cerkev; začel je verovati, da je Kristus pravi Bog in da je le katoliška cerkev prava Kristusova cerkev. Prejšnja bolezen se mu je v prsi povrnila 1. 1892; želel je biti krščen; predenj pa se je dal krstiti, prosil je dovoljenja svoje protestantske stariše; mati mu je dovolila; oče mu pa ni odgovoril, toda od tega dne ni več zasramoval in grdil katoliške vere. Dne 1. avg. 1. 1892 je Dr. Buli prišel v Lurd; bil je še zmerom bolan. 1. septembra je prejel v Lurdu prvo sv. obhajilo in naslednji' dan sv. birmo. Koncem septembra se je povrnil v Pariz skoro popolnoma ozdravljen. Dr. Buli je potem izpreobrnil mnogo protestantov in judov. Še to le. Nekateri brezverci se za-letujejo v Am. SI., ker piše o lurdskih dogodkih. Svoboda je prva začela pred nekaj meseci pisati o Lurdu; nihče se ni vanjo zakadil, zato ker je smešila Lurd. Če ima Svoboda svo-(Nadaljevanje na 5. strani.) Ta banka plača 3% j obresti \ na vlogah Joliet Trust & ] Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. Or, Prt It Hi Gla Pot fill! Dul Z»u Vrh tot Dražbena prodaja Podpisani zastopniki dedičev pokojnega Frank-a Winke, 1)0»« v sredo 22. julija 1914, ob J. uri pop na tu opisanem prostoru najavili dražbi razprodali sledeče P® sestvo, ležeče v občini Joliet, okraj Will in državi 111., kot sled1 To zemljišče leži vzhodno od Forest Parka na koneu Yfm ruff Road ENO MILJO VZHODNO OD DRŽAVNE KAZNILNICI kos ostanka je že subdiviziran, a ostalo pa je jako primerno za subdivizU" Posestvo se torej razproda na male kose, kakor bodo kupci hoteli, ali pa skup. To je krasna prilika, če hoče kdo imeti mal dom ali pa veliko poleg mesta. Dobri vodnjak z dobro tekočo vodo, lep mlad ovočnjak, gravel pit na južnem vogalu. Zapadnih 50 akrov zapadne polovice od severovzhodne četrtinke sekstf" št. 2; vzhodnih 48.66 akrov severovzhodne četrtinke sekšena št. 2; severnih* akrov od 60 akrov kot sledi: Zapadnih 30 akrov od vzhodnje polovice od ^ verovzhodne četrtinke in vzhodnih 30 akrov zapadne polovice od seveIt vzhodne četrtinke sekšna št. 2; lota št. 1 v subdiviziji zemljišč Edwaf Perkins, od severovzhodnje četrtinke severnozapadne četrtinke sekšena št in zapadna polovica severozapadne četrtinke od severozapadne četrtinke sekšena št. 1, vse v občini št. 35, severno, Range 10, vzhodno od tre«<8 principalnega meridiana. < TERMIN: — 10 odstotkov cene se vplača takoj; 50 odst. 1. marca 1»' ko se premeni gospodar, ostalo pa 1. aprila 1915 ko se pripravijo listine, terest po 5 odstotkov se računa od 1. marca 1915. Abstrakti in dokazovalni merchantable title se pripravi za preiska* Proda se če bo dež ali solnce, mora se razprodati. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: COL. T. J. CUNNINGHAM, Auctioneer. 601 S. Eastern Ave., Joliet, 111. N. W. Phone 372-JOHN H. SAVAGE, Attorney. . HENRY WINKE, FRANK WINKE, HENRY GOULD, Nc 1 osta Dies drtiš ti 8, I »elil «tev "rat Edini in dolgoletni slovenski in pols}" pogrebni zavod in konjušnica. Kočij® in ambulanci pripravljeni ponoči podnevi. Najboljša postrežba za ste, ženitve in pogrebe. Najlepše kf čije. Cene zmerne. — Ženske slučaj« oskrbuje soproga, ki je izkušena 1 tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. w. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. 8749 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO. IL^ College of Saint Thoma* SAINT PAUL, MINNESOTA Pod kontrilo in vprota nadikofa lrtlanda. KATOLIŠKI VOJAŠKI ZAVOD Collegiate Commercial Academic Preparat« Vtgoja uma, morale in religije. , Neststo-osemdeset dijakov iz osemnajstih držav vpisanih l««"' lete. Za kra»< n katalog pišite na Very Rev. H. MOYNIHAN, l). D., President COMMERCIAL BANK TRUST & SAYINGS Gospam in gospodičnam. Na dan naše otvoritve 11. julija 1914, bomo razdajali krasne suvenirje od 10. ure zj. do 9. ure zvečer. Gospe in gospodične! Imeli bomo krasno zmanj-ševalno ogledalo. Ta bodo imela številke in duplicate. Ko najdete osebo, ki bo imela duplikat ali iste številke ogledalo, jo pripeljite seboj v banko in vsako boste dobili hranilno vlogo za DVA DOLARJA. Pridite in dobite eden SUVENIR, potem pa najdite svoj duplikat. - K. S. K. JEDNOTA Bell phone 1048. Orf»nizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I »odpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D.^No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. H-podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St, Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, I1L ®t4ovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. z»upnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Ferest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., AHegheny, Pa. NADZORNIKI: *®ton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—-3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701. Chisholm, Minn. jOBlt Op e tf iledi ICE vizij® 33 V* farm« ak,"1 ■kš«"1 nib* od s* ever* warJ» ke * etje? PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkoviek. 720 Market St., Waukegan, III. Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111». PROŠNJA. Novo društvo Marije Majnika, Peoria, 111. prosi za vsprejem v K. S. K. Jed-noto. Imena prosilcev 'so: Frank Knapp, Josip Simončič, Ignac Trlep, Josip Škof, Janez Kočevar, Anton Podobnik, Stefan Lopich, Simon Vu-kich, Viljem Bujan, Matija Papich, Josip Kocian, Anton Berce. JOSIP ZALAR, gl. .tajnik K. S. K. Jednote. Društvo Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., ne pošlje delegata. Društvo sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: Frank Završnik, John Petritz. Društvo sv. Družine 109, Aliquippa, Pa.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 112, Ely, Minn, ne pošlje delegata. Društvo sv. Roka 113, Denver, Colo, zastopa podpreds. Frank Boje. Društvo Marije Mil. Polne 114, Steelton, Pa., ne pošlje delegata. Društvo sv. Veronike 115, Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Društvo sv^Pavla 118, Little Falls, N. Y., ne pošlje delegata. Društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, Pa., ne pošlje delegata. Društvo sv. Martina 126, Mineral, Kans::' M&rtin Oberžan. Društvo sv. Pavla 130, DeKalb, 111. ne pošlje delegata. Društvo sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn.: Frank Keržič. Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans.: Martin Katzman. Društvo Ime Marije 133, Ironwood, Mich., ne pošlje delegata. Društvo sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.: Anton Erchul. Društvo sv. Družine 136, Willard, Wis.: Ignac Česnik. Društvo sv. Ane 139, La Salle, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Rozalije 140, Springfield, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis.: Pavel Valentinčič, Rev. Jakob Černe. Društvo sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa.: Frank Brozič. Društvo sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan. Društvo sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn.: Rev. M. J. Golob. Društvo sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., ne pošlje delegata. Društvo sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., ne pošlje delegata. Opomba: Vsa društva, ki do danes še niso naznanila svojih delegatov in jih mislijo poslati na prihodnje Jednotino zborovanje, se prosijo, da to v najkrajšem času napravijo. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. t 191'' V skav» 372- Diski očije :i i" . kf , k o-ič»je ,a * 49. URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA K. S. K. J. Vsa ona društva, ki niso še poslala ases. za mesec junij ali poravnala zaostalega dolga se tem potom prosijo, da to storijo kakor hitro mogoče. Z ^secern junij se zaključi polletno poslovanje Jednote, radi tega je treba, da ^njštva poravnajo kakor hitro mogoče dolžne asesmente, da zamorem izdela-sestmesečno poročilo. Ker se bliža čas Jednotinega zborovanja in ker je ob tacih slučajih jako ji izvanrednega dela, radi tega prosim cenjene zastopnike(ice) da vpo-l ,tevajo predstoječe in pošljejo denar v najkrajšem času. S tem bodo storili ' "raru?tV:o sv. Alojzija 47, Chicago,' 111.: Martin Nemanich. brux'Vo Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa.: George Weselich. P Klir8lv.0 Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Frank Trempush, Jo-t>r„s° avič- Nikolaj Prokšelj. Ntv Vo SV. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich.: Frank Staniša. ru«t .ceira in I HVia JLlOll iviuuiliaui, mini,, n«ii» .huiu, t>r„. v° sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn.: Frank First, ml. E>ril-.V° Sv- Jožefa 55, Crested Butte, Colo, ne pošlje delegata, bruj, sv' Jožefa 56, Leadville, Colo.: Frank Mohar. > WtV° ISV' Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ ne pošlje delegata. Satie,, 0 sv- Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn,: Martin Shukle, Rafael »arni|l "tvo sv. Janeza Krst. 60, Wenona, III. ne pošlje delegata vsled de-Dr^Prek. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: John Jerman. ItUlty sv' Petra in Pavla 62, Bradley, 111.: Matija Stefanič. &h,it 0 sv- Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Frank Jernejčič. b CrUštv° SV' Jur'ia 64. Etna- Pa-: George Trpčič. Sv- Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.: Frank Frančič, Matevž vNštv SV' Franžiška 66, Cleveland, Ohio: ne pošlje delegata. nuštVo SV' Antona PaaKtj 78, Chicago, 111.: ne pošlje delegata. SštVo rjariie Pomagaj 79, Waukegan, III.: John Zalar, Math. Jereb, rruštVo Vtari.ie Čistega Spočetja 80, So. Chicago, III., ne pošlje delegata. >?rustVo ar,je Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich: ne pošlje delegata. {S*tv0 SV' Antona Pad. 87, Joliet, III.: Math. Judnich, Math. Vidmar. >tv0?- 1>etru in P»vla 89, Etna, Pa.: Matija Belavič. . Krnštv0 . Cir'la in Metoda 90, So. Omaha, Nebr.: Martin Derganc. >tv0 jI' ,.etra in Pavla 91. Rankin, Pa.: Josip Rudman. Kri<štv0 ariic Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wyo.: ne pošlje delegata. JNu-o ' A'ojzija 95, Broughton, l'a.: Jakob Brule. hfUJtVo sv Iarbare 97, Mount Olive, 111.: John Plesnik. t>fUitvo sv r:reh Kra,iev 58, Rockdale, 111.: ne po'lje delegata. r«tVo ; Yrila in Metoda 101, Lorain, Ohio: Josip Svete. • Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun, Frank Ancelj. fesorji: Huber, Friedrich, Reusch, Doellinger, Gieseler, Graeber, Ritter v. Lang, Harnack, Tschackert, Nip-pold, Janzenist Anton Arnauld, protestantska Frankfurter Zeitung, (št. 110 —1901) protijezuitski spis "Tuba magna", in celo protestantska zveza: "E-vangelischer Bund", h kateri pripada cvet protestantskih izobražencev. Ke-dar bo pa Kunda dokazal pravotnost imenovanih instrukcij, navedel bom jaz knjige imenovanih zgodovinarjev. Kunda, oboroži se z uma svitlim mečem, sicer pravijo protestantski, svo-bodnomiselni in napredni profesorji, da si lažnik in slepar, katerega namen je obrekovati in grditi poštene ljudi in si s tem podlim sredstvom služiti kruha. Koliko delavcem boš pa dobil dela ali večjo plačo s takimi lažmi? Kunda, brezposelnim delavcem ne ponujaj laži, ampak kruha — z neprestanim beračenjem si si pridobil tisočake. Daj = Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 g Uradne ure: §j 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. -m. \ | Ob nedeljah od 10. do 12. I Dr. S.Gasparovich I = Dentist Zobozdravnik = = Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. g j JOLIET, :-: ILLINOIS. | iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiaiiiiiiiiuiiiiiif Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257 Louis Wise 200 Jackson St JOLIET, ILL gostilničar VINO, ŽGANJE IN SM0DKE. Sobe v naiem in Lunch Room. MICHAEL CONWAY* 106 Leughran Bldg. Can« and Chicago Sts. JOLIET Posojnje denar na zemljišča. Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. POZOR1 POZOR1 Obleke za spomlad in leto. Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri. Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. Frank Juričlč 1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL. listke, da bodem potem jih odposlal na pristojno mesto. Kateri pa še niso detavceitf vsaj nekaj—to bo napredek opravili spovedi, pa naj pridejo tudi | gotovo na sejo, da se stvar ukrene, da jo bodo tudi oni opravili, ako bode mogoče. S sobratskim pozdravom sem Vam udani pobrat Frank Brence, tajnik. S S ^ PREDLOGI IN RAZPRAVE gi S ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. ffi m £ sasasa s s s ssssss Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J., namenjene v korist naj>i davni organizaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo meseca avgusta v Milwaukee, Wis. Moč in vpliv časopisja v Italiji. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J, & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Iz malenkostnega vzroka, ker je v Jakinu neki policijski civilni agent brez povelja streljal ž revolverjem, je nastal velik požar nemirov po vsej Italiji. Anarhistično časopisje, zlasti jakinska v'Volonta", dalje "Lucifero'' in "Foila", je porabilo malenkostni strel za podžiganje ljudskih strasti. Proslavljali so ti listi princip nasilja za edino socialni princip, sramotili in v najgnusnejših izrazih so pisali proti dinastiji^ državnim institucijam in proti militarizmu. Časopisju se je pridružila .agitacija raznih anarhističnih in sipdikalističnih govornikov, ki so na raznih shodih proslavljali "javno nasilje proti državnemu in družabnemu redu kot princip socialnega napredka", pridigali so "revolucijonarni proces proti dinastiji in policiji", poudarjali .so, "da je pretepanje policije (26. dopis.) ( postulat višje kulture", v svojih govo- Prosim, da teh par vrstic uvrstite,' rih so dalje zaslepljeno maso navdu-ako je mogoče, pod zaglavje priporo- J ševali za "tretjo Italijo", kjer bo vlačil v glasilo K. S. K. J. v prevdarek ; dala popolna svoboda. Anarhist Cor- Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Joliot Steal Dye House 2ff>|e»aional Cleaners and Dyer« STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Ca«» Oba telefona 48& mmmmmmmmi Chicago Phone 3556 1 JOS. KUHAR MESNICAin GROCERIJA SE PRIPOROČAM. 120 Moen Ave. Rockdale, Illinois. imimminmvmm ♦♦»♦GERMAN**** | Loan & Savings Bank] MARTIN WESTPHAL P 212 N. Bluff Street "JOLIET. ILL.' delegatom konvencije v Milwaukee, Wis. 1.) Bolniško podporo naj prevzame Jednota, kakor tudi asesment za bolniško podporo. Ako se natanko premisli in pregleda, član ni popolnoma zasiguran za bolniško podporo dokler društvo samo plačuje in je samo odgovorno za podporo. Ako pa bi skupnost, namreč Jednota skrbela za podporo, potem je pa vsaki član zavarovan, da bo imel podporo v bolezni. Ne bom za enkrat razkladal, zakaj to priporočam. V osmih letih kot tajnik društva imam zadostno izkušnjo. ridoni. ;jej dejal pobesneli množici: "Preskrbite temo po ulicah in pustite tatovom, ubogim revčkom, da store svoj pošel". — Vlada in javne oblasti so bile masproti vandalskemu besnenju brez vse moči. Razni prefekti so vsega krivi, ki se sedaj pošiljajo v pokoj. Tako je jakinski viceprefekt Cossu ž«, suspendiran od službe. Knezoškof težko ranjen. Dunaj, 23. jun. — Obžalovanja vredna nezgoda se je pripetila pri posve-čenju neke cerkve v Krakovu. Slo-2.) Volitev glavnega odbora naj bi ] vesnost vodečega knezoškofa krakov-se uredila tako kot iso državne volitve.' skega, princa Adama Sapieha, je spla-Meni se zdi to krivičnd, da nima član šen konj udaril s kopitom po trebuhu pravice voliti gl. odbor, ker vendar in mu prizadel težke notranje po-plačuje asesment vsaki mesec. Naj že škodbe. konvencija odbere kandidate, za vsaki urad potrebno število, potem naj pa člani in članice odločijo, kateri bo izvoljen. Pri tem bi izostalo vsako na-migavanje, ki se tolikrat primeri na konvencijah. .3.) Odobravam In priporočam otročji oddelek, ker to je velikega pomena za obstoj in napredek Jednote. 4.) Priporočam državno lestvico za plačevanje asesmenta, ker drugače v nekaterih državah bo treba s poslovanjem prenehati. Anton Skubitz, tajnik dr. št. 83, Fleming, Kans. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% tia prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pn>d«. CHAS. G. PEARCE, kaiir Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje Zakaj v Lurdu ne ozdravijo vsi? (Nadaljevanje s 4. strani.) bodo napadati Lurd, ali nimamo mi taiste svobode braniti Lurd? Pa pravite vi, socijalistični voditeljčki, da vam jc vera privatna stvari Oh, hinavci zalopanil Svobodi. Kunda prijavlja tajne instrukcije jezuitov, a teh instrukcij ni izumil in sestavil ne jezuitski red, ne kak jezuitski poglavar, ampak te instrukcije so se porodile v glavah jezuitskih sovražnikov, ki so jih potem na ime jezuitskega reda spisali in že večkrat obelodanili v zasmeh in zasramovanje tega reda, Tajne instrukcije so torej izmišljen sramopis jezuitskih nasprotnikov, ki ga pa podtikajo jezuitskemu redu. Tako trdijo protestantski, jer zuitom nasprotni zgodovinarji in pro- ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefona 405, S. Bluff St., Joliet Ul. Junaštvo in zvestoba. Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * (Dalje.) Tu ni bilo misliti na kak skriven beg. Poiskal sem majorja Bachmanna da bi mu predlagal, naj z oboroženo silo odvedemo kraljevo rodbino. Ce bi iz bližnjih vojašnic, pripeljali stot nije, ki so stale pripravljene na odhod bi lahko kmalu sčistili nabrežje reke in bližnja vrata bi branili tudi proti premoči toliko časa, da bi kralj ušel zadosti daleč. S tem načrtom sem hitel k majo ju. Ko sem hotel mimo Malteškega hotela, je planil iz hišnih vrat aldou leurjev sluga in mi zaklical: "Že dve uri vas iščem! Gospod marquis vas prosi, da pridete takoj k njemu." "Žalibog je nemogoče! Recite mu da me veže nujna kraljeva služba. A prišel bom, kakor hitro bom mogel." S temi besedami se modhitel v vojašnico, kjer sem majorju razložil na črt. "To je bila tudi moja misel," je rekel. "Baš sem prišel iz Tuilerij, kjer sem hotel kralja pregovoriti k temu, Zaman je. Kralj noče slišati ničesar o kaki sili. Zdaj je treba z vso nagli co združiti v vojašnice raztresene od delke na poti proti Evreux-u, kolikor jih je še mogoče dobiti. Glavnega oddelka 300 mož žalibog ni moči več poklicati nazaj. Jutri zvečer mora ves polk v Tuilerije; kajti gotovo je sedaj, da drhal naskoči Tuilerije. Odjezdite brž v drugi dve vojašnici in poskrbite, da bodo bataljoni za jutri zvečer, kolikor mogoče dobro pripravljeni." Skočil sem tedaj na konja in ponoči še oddirjal v vojašnici. XXXVIII. Tuilerije! Zvečer 8. avgusta so bili raztreseni pododdelki že zopet zbrani v vojašn cah; le oddelek, ki je odšel proti Evreux-u ni bilo več moči dohiteti. Ko je napočila noč, sem stal s patrom Sekundom pred vojašnico in povedal mi je, da so ga prejšnji večer vabili v Malteški hotel, da bi blagoslovil dve poroki. "Nisem imel časa za to," je rekel. "Spoved je zdaj važneja ko poroka! No, naši katoliški vojaki so to razumeli in v teh treh dneh sem skoro vse spovedal. Odprl sem jim nebeška vrata na stežaj, da se bo sv. Peter čudil. Rad bi bil le, da bi bili tudi gospodje častniki tako dobri ko vojaki. Toda tudi tu velja zopet: 'Ubogim se ozna-nuje evangelij!' Razun vas, Redinga in nekaj drugih iz Luzerna ni prišel skoro nihče k spovedi. No, ne bodo mi mogli reči na sodnji dan, da jih nisem vabil. Več ne stori navadno tudi Bog sam. Kdor ne sprejme ponujane roke, mota sam sebi pripisati pogubo, in kakor si postelješ, tako boš ležal, velja tudi za drugo življenje. Sicer pa polka ne bom zapustil, če pride do boja, in upam, da bom mogel pozneje rešiti kako ovčico." Tako je govoril oče Sekundus, ko se je na ulici zaslišal peket kopit in je prijezdil aidmajor Anton von Glatz. "Zaukažite takoj 'alarm'!" je zaklical. "Ves polk mora biti pred tremi zjutraj v Tuiierijah." "Bo že zopet kak prazen šum," sem rekel jaz. "Ne, to pot bo zares. Za jutri je določena razprava o kraljevi odstavitvi in jakobinci bodo s silo pomagali 6vojim poslancem v zbornici." Tedaj smo ukazali bobnati. Oba bataljona sta se postavila v bojni red. Razdelili smo municijo, kolikor je je bilo: le okrog 30 patron vsakemu možu. Ko je prikorakal še bataljon iz druge vojašnice, smo vsi. skupaj odšli. Le najpotrebnejša straža, za katero je major Bachmann odločil nekaj starejših vojakov, ki so imeli ženo in o-troke, je ostala z nekaterimi bolniki doma. * Odkorakali smo kakor skozi sovražno deželo s predstražo in ogledniki. Pričakovali smo namreč, da nam za-grade pot, in bi si jo morali odpreti. Vendar smo prišli brez boja do Tuilc-rijskega vrta, kjer smo našli že tudi naš prvi bataljon. V Tuilerijskein vrtu so še enkrat pogledali vse vrste; bilo nas je okoli 900: polk ni že tri leta dobival novincev, poleg tega je oddelek, ki je odšel v Normandijo i raznjmi drugimi stražami oslabil polk ».a več ko četrtino. ' Tuilerijski vrt je podolgast četvero-kotnik med trgom I.udovika XV. in gradom. Ravno pred njim je stalo poslopje postavodajalne skupščine. Radi njene varnosti, so bili narodni brambovci spravili precej topništva na eno stran vrta in ž njo bi lahko obvladali celi vrt in grad. To bi bila nevarnost, če bi se ne bilo več zanesti na narodno brambo. Ura je bila baš tri, ko smo molče prikorakali do Tuilerij in zasedli sredino palače. Bila je to velika dvorana s širokimi kamenitimi stopnicami, pokrita z veliko kupolo. Lahko smo se vsi postavili v njej. Proti Senini strani so bile slavnostne dvorane in sobane kraljeve obitelji. Na drugi strani se je nahajala velika kapela, kra ljevo gledišče in stanovanja daljnih kraljevih sorodnikov. Vse znotraj in zunaj velike palače je blestelo v kraljevski krasoti. Stene in stropi stopnišča, galerij in hodnikov so okrašeni z bogatim pozlatilom in slikami;, da niti ne govorim o razkoš nem lepotičju dvoran in soban. V tej kraljevski palači naj bi t^da.i branili življenje Ludovika XVI. in nje gove rodbine. Težka naloga, če bi na padalci mislili zares in če bi se nasko ku drhali pridružili tudi bataljoni na rodne brambe! Videti je bilo, da se bo glavni na skok izvršil od Karuseljskega trga, ne od vrtne strani. Tam so se nahajali štirje obsežni dvori, ki so bili med se boj in od Karuseljskega trga ločeni z Med njimi sem zagledal prvega vr visoko železno ograjo. Pred paviljo nom Flore je ležal Prinčev dvor; pred središčem Kraljev dvor, največji med vsemi; dalje je bil Švicarski dvor, ka teri je bil napolnjen s hlevi ^a orožni-štvo na konjih in s kolibami za naše vojake, in zraven mali dvor Marzan ter Brionski hotel, ki je bil za brambo zelo nepripraven. Vojake smo spravili čez noč v ome njene kolibe. Ko je napočil dan, je zbral Galiot de Mandat, začasni višji poveljnik narodne brambe, hraber in odločen mož, častnike k nekakemu vojnemu posvetu in nam razložil svoj načrt. Upornikov ni pustiti pred grad, marveč razkropiti jih že na poti. Zato je namerjal zapreti most čez Seno topništvom, da bi tako preprečil združenje predmestij na obeh brego vih. Glavna moč naj bi se postavila na Grevski trg, kamor vodi ulica iz predmestja Sv. Antona. Dobro razpostavljeni oddelki pa naj bi iz stranskih ulic prijeli napadavce od strani. Načrt je bil dober in pričakovati je bilo uspeha, če se je Mandat mogel zanesti na svoje ljudi. To pa je bila težava, kakor se je potem pokazalo. Od 12,000 mož narodne brambe, ki jih je imel postaviti pariški mer (župan) za varnost javnega reda, jih je prišlo komaj 2,000 in med temi je bilo največ nezanesljivih. Le en bataljon je bil popolnoma zvest kralju. In tudi od 2000 plemenitni kov, katerim so bili razdelili vstopnice, jih je prišlo zdaj v uri nevarnosti komaj 200. lega marquisa Valdouleurja. Oprt na palico, je težavno krevsal gori po stop nicah. Hitel sem k njemu in mu ponudil pazduho. "Ah, medved," je rekel. "Ni se ti treba opravičevati! Kraljeva služba! Vojska je vojska! Tudi kapucinarja ni bilo. In starega pisača ravno tako ne. Da bi ga zlomek!" In kaj hočete vi tukaj?" sem ga vprašal. "Saj se komaj držite po-koncu!" Tega ni treba za moje opravilo, medved! Poišči mi stol, če mogoče kak naslonjač, slišiš? In postavi ga blizu kraljevih vrat. Jaz sedem v naslonjač in položim v naročje oba samokresa in palico čez kolena. Potem pa naj pride ta drhal! Za Boga in lilije! Le'čez najmanj šest trupel, čez pet, ki upam podreti, in čez moje pelje pot v kraljevo sObo! še nekaj medved! Imam tudi neko pismo zate tu v žepu, — vzemi ga sam ven — neki list od Izabele. Lepo si jo uža-lostil s svojim pisanjem! Pojdi, medved, kdo bi zamenjal lepo Francosko s švicarskimi gorami? Tako. Tu sva na mestu. Tu hočem umreti za svojega kralja, če je božja volja. In slišiš, medved, zaupam tvoji in Reding-ovi časti, da bosta spoštovala mojo voljo, saj je podpisana in zapečatena ali ne, in da osrečita moja otroka. Zdaj pojdi, kamor te kliče dolžnost!" Pustil sem ga tedaj na stolici nasproti kraljevim sobam in stopil k bližnjemu oknu, kjer sem prečital Iza-belino pisemce. Ljubeznivo me je imenovala poredneža in rekla, da bi niti ne odgovorila na tako grdo pismo, ko bi me imela tako strašno rada. Kako morem pač misliti, da bi zapustila lepo Francijo? To je neusmiljena prošnja, in oče ima prav da mi pravi medved. Gotovo bi umrla radi do-motožja in to bi ini pač vendar ne bilo všeč! Toda predlagati mi hoče spo-razumljenje, ker me tako ljubi. Če bodo kralja res odstavili in zavladajo za v«;dno ti strašni ljudje — kar je seveda neumno misliti — tedaj hoče v božjem imenu oditi z menoj v Švico in umreti od domotožja. Če pa zmaga kralj in se zopet vpelje lepi stari red, tedaj pa se moram jaz žrtvovati in živeti ž njo v Parizu ali Versaillesu. To bo prekrasno! Dala bo napravili posebno, prijetno kočijo, nekako posteljo na kolesih in zmeteh, in v njej lahko »pravim svojo holno mater v Pariz. Ali ni tedaj dobra? Naj bom zato tudi jaz malo ljubezniv in naj ji ne pišem več takih pisem, kdkor zadnje, ki ji je storilo jokati. V tem u-panju je moja zvesta nevesta Izabcla Valdouleur. Potisnil sem pismo v žep. Ali se je vdala moji zahtevi? Le napol. Vedel sem sicer, da bo kralj odstavljen, a tudi potem bi je ne mogel siliti, da bi šla z mano tja, kjer bi - .utila nesrečno. Te misli so mi šle po glavi, ko sem it napotil k stražnici pri velikem stopnišču. Začudil sem se, ko sem našel tam starega polkovnika D'Affrija. Pri- nesli so ga bili tja v nosilnici in zabi-čeval jc navzočim častnikom in vojakom, da naj nastopimo z orožjem šele na pismen kraljev ukaz, ali pa na u-kaz poveljnika narodne brambe ali mestnega svetovalstva, in tudi tedaj naj se ne bojujemo sami, marveč naj le podpirajmo narodno brambo. Nekam jezno je pripomnil stotnik Erlach, da je pisala včeraj bernska vlada, naj storimo vse, kar zahteva kraljev blagor in čast polka. Saj je jasno, kako izdaja kralja narodna bramba in celo plemstvo. Kaj takega ne sme nihče kdaj reči o švicarskem polku. Če ne brani kralja nihče drugi, hočemo ostati mi zvesti prisegi. Tako so rekli tudi drugi častniki. Bili smo veseli, da je stari mož, ki ni hotel priti z nikomer navskriž, odšel, ker smo se bali, da ne bi premotil naših vrlih vojakov. Med tisoč razburljivimi novicami je prešel dan. Proti večeru smo razpostavili straže. Rezerva 300 mož je stala v Švicarskem dvoru in v bližnjem Brionskem hotelu. Oistali so stražili veliko stopnišče in kraljičine stopnice. "Sinovi sv. Tomaža", edini zanesljivi bataljon narodne brambe, so patruljirali po tuilerijskem vrtu. Kraljevska vrata, ki vodijo s Karuseljskega trga v Tuilerije, so zaprli in močno zastražili. Ob enajsti uri sem še spremljal majorja Bachmanna od straže do straže, in našla sva vse v redu. Soparno, oblačno nebo se je spenja lo nad gradom in mestom. Na dvoriščih ni bilo čuti ničesar kot le korakanje straž in udar kakega kopita na tlak. Od mesta sem se je oglašalo zamolklo bučanje in včasi v daljavi ro-potanje bobna in zmešano vpitje. Ali prihajajo? Potem se je vse zopet pogreznilo v navadno valovanje in šumenje velikega mesta. V gradu vse tiho. Med središčem in paviljonom Marzanom ni bilo razsvetljeno skoro nobeno okno. Le prostori južnega dela, kjer je bivala kraljeva rodbina, so bili svetili. Ko sva prišla pred kraljeve sobe, sva našla vrlega marquisa Valdouleurja na njegovem mestu. Stisnil mi je roko in rekel: "Ali že prihajajo iz predmestij?' Tedaj je prišel naš nadpoveljnik Mandat z Mailfardozom in nekaterimi gospodi po stopnicah navzgor. Bili so neki vojaški dostojanstveniki in nekateri mestni svetovalci. Maillar-doz je pozval mene, Bachmanna, majorja Glutza in nekaj drugih častnikov, naj gremo za njimi. Tako smo se napotili v dvorano, v kateri se je za mladoletnosti Ludovika XV. zbiral regentski svet. Tam smo našli vso kraljevo rodbino razun obeh otrok, ki so ju bili spravili počivat. Kralj in kraljica sta bila čudovito zbrana in sta izkušala tolažiti dvorjanke. Mandat in Roederer sta stopila k mizi in sta poročala o položaju. Oba sta se pritoževala nad Petionom, pariškim merom, da je premalo poskrbel za varnost gradu. Vendar, je mislil Mandat, bo tudi tako opravil s predmestno drhaljo. Kralj je ponovil svojo željo, da naj se kolikor mogoče ognemo prelivanju krvi. Mandat pa je rekel po pravici, da bi se Santerre in drugi kolovodje varovali prelivanja krvi, če bi bil grad zavarovan z močno posadko; tako pa postajajo predrzni, ker vedo, da smo šibki. Konečno je prišel Petion, kateremu je Mandat že ponovno poročal, da ga je treba v Tuiierijah. Srečal ni prijaznih pogledov, kakor si je lahko misliti, in v zadregi ni vedel, kako bi sc držal. "Zdi se, da je v mestu veliko razburjenje," ga je nagovoril kralj ne prav prijazno. Da, gospod, veliko," jc rekel Petion in hinavsko pristavil, da je čutil radi tega za svojo dolžnost, priti o-sebno v kraljevo bližino, da poskrbi za njegovo varnost. Mandat jc pripomnil, da bi bil to bolje storil, če bi mu pripravil zahtevanih 10,(XX) mož meščanske brambe; komaj petina teli je prišla in še tem manjka streliva. "Kako je to," sc je zadri na mera, "da niso dobili ljudje eč kot štiri, pet nabojev, nekateri celo nobenega, dočim so Marsejccm razdelili streliva v izobilju?" Petion si je obrisal pot s čela. To e morala biti kaka pomota, je jecljal. Potem je dejal, da je v dvorani "zelo soparno", in je prosil za dovoljenje, da se sme odstraniti. Pričakoval sem, la bo kralj tega moža, ki je tako stra-petno cincal zdaj k revolucijonarcem zdaj h kralju, dal takoj prijeti. A pu-til ga jo, da je odšel. Petion je pa čakal na vrtni terasi, da bi ga poklicali v postavodajalno skupščino, kakor je bilo dogovorjeno, da bi ga po revolucionarnem sklepu na videz odstavili od županstva. Tako je bil "krepostni" Petion varen, naj bi se naskoK na Tuilerije posrečil ali ne. Sicer pa jc bilo tudi drugim "junakom" revolucije to noč "soparno . Barbaroux jc imel strup pri sebi; Robespierre se je skril; Marat je tičal v neki kleti pri Dantonu. Vse se j« balo peščice Švicarjev 1 XXXIX. Odločilni boj. Malo pred polnočjo, ko se je kraljeva rodbina že odpravila k počitku, m» je Bachmann zapovedal pregledati straže na vrtni strani. Storil sem to Gibelinom in nekaj drugimi našimi grenadirji. Vse je bilo v redu. Nek" častnik iz bataljona »v. Tomaža mi Jc še rekel; "Ne upajo si priti!" Tedaj jc bilo dvanajst, ko smo ravno stopali po (Nadaljevanje na 7. itra": % E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago. III. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo%in vreme. George Lopartz & Son 400 Ohio Street JOLIET STARA GOSTILNA NAJBOLJŠA # POSTREŽBA. ZA Zavarovanje proti požaru, mala iu velika posojila pojdite k A SGHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, I1L Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3S01 E. 95th St. So. Chicago, 111. Oscar J. Stephen i a Sobe »1 In 802 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI I > <)TAR S Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Street« across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI! Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Phone Canal 49& August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. THE EH I. GoodSDBed Ai soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. -o- ZAVARUJE PROTI! POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVCS Hitro in ugodno uredi poškodb«. Emil Baohman 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime' ste se je premenilo. Najstarija slavensko-krščanska ka BARJAKA, BADŽA, KAPA; GALIJA, MARŠALSKIH ŠT/ VALti Prodajemo zlatne znakove za slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani p-j nik, tiskan u svih slavjanskih je«0 koji šaljemo na zahtjev svakome dava. Vlastnik je Čeh, ali govori sloven'" Imamo na stotine zahvalnih d o? sov od Vam poznatih slovanskih 1 štev. Metropolitan Drug Stor N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarni + JOHNSONOVI "BELLADONNA" OBLI* «U oaA B VO£JM v ustm m. REVMATEMU HROMOST1 BOLESTI » KOLKU BOLEST« . ČLENKIH NEVRALG1JL PROTTNU OTRPLOSTI M&C SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH . ČLENKIH PLJUČNIH M PISW UKAZEN JU . ŽIVOTU VNETJU OPRSfffl PREHLAJENJU BOLESTIH . LEDJIH BOLESTIH . KRIŽU HLBEH KA&JU umWJkWmwmvM mn)m vm STARI ČASI. Ml ^Sfi^WBiS^Sfi^K^ififfiifi^tfi^Sfi^ifi^W |k|H iffilSfil ISČilS Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem redu. Tak lek pa je slavnoznano Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Prvi namen tega leka je, da odstrani iz drobja vse one stvari, ki tam ne spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o-stanki zastrupijo celo telo. Drugi namen pa je, da okrepča drobje ter pre preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaju Želodčnih "bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih. Trincrjev Liniment je prav močno zdravilo, ki se naj ogladi s Oliv* oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide P° prvem rabljenju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, ce potreba. -Hfflffit- BITTCR-W1NE /S*?** TRINtROVO horke VIKO ""»kv.d b^JO&EPH TRINIR '»J SAakUd Avt. Ta lek navadno donese popolno zadovoljnost, ker prinese pomoč. Istotako povoljno deluje zoper različne .lerede, kakor: zabasanost, oslabenje živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje, slabočo, sapo v želodcu, zgubo okusa in spanja. JOSEPH TRINER, 1ZDEL0VATELJ.^= 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL- JUNAŠTVO IN ZVESTOBA. (Nadaljevanje s 6. strani.) Brneč Joliet, ill. PIVO V STEKLENICAH. ; C«f. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS slwnoznani SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cirn več ga piješ tembolj so ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje I izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Clii. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 domaČa naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Coiikord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord, rudeče vino, Salona........... 60c Catawba rumeno vino, galona............ Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. pH naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Raxpoiiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina »o popolnoma naravna, kar jamčim. EDINA SLOYENSXA TVRDKA Zastave, regallje, enake, kape, pečate in yse potrebščine z druftlva in jednote. )KLO PRVE VK8TK. CENE NIZKK. F. KERŽE CO. 2711 8. Millard Ate. CHICAGO, ILL. BLOVENBXE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ stopnicah v središču poslopja, zvon se je oglasil skozi noč. "To je plat zvona pri sv. Roku!" je rekel Gibelin. In takoj so se pridružili zvonovi mnogih, mnogih cerkva in so začeli klicati, ne k spravni daritvi, ampak h krvavemu uporu. "Sedaj zvone nagrobnico več kot enemu izmed nas," je rekel Reding, ki je stražil na stopnišču. "Vedno isti črnogled!" sem mu od- , govoril. Zdaj so tudi naši bobnarji udarili generalno koračnico. Brata Josta sta bobnala tako krepko in živo poleg starejših tovarišev, kakor da bi šli k slavnostni paradi. Ko sem šel mimo Jožka k velikim vratom, me je ta drzno pogledal z zvitim nasmehom, kakor bi hotel reči: "Kaj ne, jaz se ravno tako malo bojim ko drugi!" Vse je bilo v orožju. Stražo pri kraljevskih vratih smo ojačili. Ropotanje bobnov, rezgetanje konj, zamolklo drča-nje topov, vpitje neštevilne množice in nad vsem tem brneče zvonenje s skoro vseh mestnih zvonikov je donelo v noč. Bilo je grozno in ob enem lepo. Z neba pa je tisoč in tisoč zvezd v mili krasoti, kakor bi bila na zemlji le mir in edinost, gledalo na tisoče in tisoče, ki so se pripravljali na krvav boj. — Toda ure so še prešle, predno je boj začel. Bilo je to le znamenje za sovražnikovo zbiranje. V mirnem pričakovanju- so stali naši možje v bojnem redu. V gradu je skoro vse bedelo. Plemenitniki so se uvrstili v dve stotniji. Zdaj pa zdaj sem šel pogledat k staremu Valdouleurju. Sedel ie še vedno na svojem mestu. Mandat in njegovi častniki niso radi videli prostovoljcev in bi jih bili radi spravili iz gradu; bali so se namreč, da bi slabo oboroženi gospodje napravili več zmešnjave kakor pa pomagali. Toda kraljica je branila te stare, zveste služabnike prestola rekoč: "Bojevali se bodo pred vašimi vrstami, v sredini, ali pa za vami, kakor boste ukazali." Slednjič je napočil dan s krvavo-rdečo zarjo. Sel za slom je prišel klicat Mandata, naj gre brzo v mestno hišo. Končno se je vendar pustil pregovoriti, ker je upal, da bo lahko "komuno", ki je kakor revolucijska oblast nadomestila magistrat, pripravil^ do miru. Istočasno smo v naši stražnici podpisali poziv na postavodajalno skupščino, da naj posreduje. Vedno bolj se je videlo, kako nezanesljiva je narodna bramba, posebno pa topničar-ji, ki so v zadnji uri prinesli šest topov; sneti so stali v Kraljevem dvoru z ireli prini Karusclj.skcmu trgu. Toda moštvo pri njih se je pokazalo kralju tako sovražno, da je Bachmann u-kazal, postaviti pred nje številne straže, ki so imele nalogo zabraniti, da bi topničarji topov ne prepustili sovražniku. Da bi navdal narodno brambo z boljšim duhom, je sklenil kralj, da sam pregleda čete. Najprej se je pokazal nad balkonom nad velikimi vrati proti Karuseljskemu trgu. Glasen "ži-vio" ga jc pozdravil. S tem opogumljen je stopil doli na dvor. Hodniki, po katerih je šel s svojim spremstvom, so odmevali od klica: "Živio kralj!" Veliko spremstvo se mu je pridružilo. Toda že v stopnišču so ga sprejeli topničarji s temnimi pogledi in molče. Pogumno pa je ukazal spremstvu, naj ostane zadaj, ker je hotel, da so okoli njega samo častniki narodne brambe Tako je stopil med vrste narodne brambe, ki je izpočetka navdušeno pozdravljala kralja. Kraljica, nadvojvo-dinja Elizabeta in druge dvorjankc, ki so v strahu zrle z oken za kraljem, so bile zelo oveseljene radi pozdrava prvega bataljona in so dobile malo u-panja. Toda kmalu se je obrnilo na slabše. Čim dalje je nadaljeval kral svoj ogled, tem pogosteje je bil spre jet s kljubovalnim klicem: "Živio narod!" In zdaj so ga pozdravile ravno došle ojačevalne čete grozeče, vihteč sablje in puške: "2ivio Petion! Doli s kraljem 1 Živio narodi Živeli jakobin- ja v postavodajalno skupščino. Zdi se mi, da jo je predlagal mestni svetovalec Leroux. Po moji mi/sli je mož nameraval dobro; toda ni bil vojak. Bachman je rekel prav: "Kralj je izgubljen, če se uda." Po malem obotavljanju se je kralj res odločil za to, ker ga je spet navdajala misel, da tako lahko prepreči prelivanje krvi in bolj gotovo reši življenje žene in o-trok. Zato smo morali sestaviti v stopnišču številno stražo, ki naj bi krila kraljevo rodbino na poti v postavodajalno skupščino. Tvorili so to stražo grenadirji zvestega bataljona sv. Tomaža in Švicarji. V dvojni vrsti so se postavili oni na desni, mi na levi strani. Poveljeval je Erlach. Za kraljem hranilnica 19 e kraljeva rodbina umakne iz bo- in njegovim dvorjanstvom so šli le kraljica, otroka in nadvojvodinja Elizabeta. Pridružili so se jim še ministri, mestni svetovalci, d' Hervilly, Maillardoz in Bachmann. Seveda so ise hoteli takoj vrniti k nam, kakor hitro bo kraljeva rodbina na varnem. Med tem časom je poveljeval Henrik Salis, najstarejši polkovnik. "Kaj bo pa s temi vrlimi možmi tukaj zgoraj?" je rekel, ko se je začel pomikati sprevod. Mislil je plemenitnike. "Vsi imajo civilne obleke," mu je odgovoril Roederer. "Naj odložijo meče in naj mirno skozi vrt odidejo iz fcrada." Kralj je pritrdil. Major je ukazal meni, naj to kraljevo željo sporočim plemičem. Velika večina je poslušala. Njih vodja pa in ž njim še nekaj drugih, niso hoteli zapustiti svojih mest. Seveda je bil Val-douleur med njimi: "Tu sem in tu o-stanem, dokler ali ne zmaga kralj, ali pa me smrt spravi z mojega mesta!" Bilo je zaman, prigovarjati mu, naj se umakne. Velik šum s Karuseljskega trga me je zvabil k oknu in videl sem, kako je glavni tok ustašev zavil iz ulice Saint Nicaise na trg. Eni so tulili novo pesem Marsejcev, drugi so rjuli: "Doli s kraljem! Smrt tiranu! Smrt Švicarjem!" V hipu je bil trg preplavljen. Peljali so veliko število topov s seboj ter njih žrela obrnili proti velikim vratom. Nato so začeli upiti, naj takoj odpremo veliko železno ograjo, in ne da bi počakali odgovora, so jo poskušali s silo zlomiti. Glasno so zazve-nela na njo kovaška kladiva, in že so začeli predrzneži na desni in levi plezati na grajski zid. V istem času sem v strahu videl, kako so bataljoni narodne brambe zapuščali svoja mesta. "Kralj je proč," so rekli; "mi nimamo tukaj nič več opravila." Mnogo jih je prestopilo kar k Sovražniku, pred vsemi topničarji, ki so takoj obrnili topove proti gradu. Tedaj so zarožljala krila velikih vrat in padla iz tečajev na tla. Kriče se je valila množica v kraljev dvor. "Izgubljeni smo!" sem rekel ter hitel proti velikim stopnicam. Še enkrat sem zaklical Valdouleurju, naj se reši. Ko je hrup naznanjal prihod u-stašev, je bil prišel k meni do okna. Mesto odgovora je napel svoje samokrese in molče položil pred se a rob okna. Ko sem došel v stopnišče, je maršal Boisseu baš ukazal Švicarjem in maloštevilnim narodnim brambovcem, ki so bili še ostali na svojem mestu, da naj se umaknejo iz dvorišč v grad. Komaj, komaj se je to posrečilo polkovniku Duerlerju in njegovemu od delku. Rame ob ramenu so se postavili na stopnice pred portalom, v stopnišču in v vseh oknih pritličja in gornjih nadstropij. Celo visoki balkoni in strešni obzidki so bili napolnjeni s strelci. Boisseu je zapovedal Ruerler-ju, naj se ne pusti pregnati s svojega mesta. Trdna odločnost naših mož, bliščeči bajoneti in puškine cevi so zadrževale ustaše nekaj časa; niso si upali udariti. Porabili smo te trenot-ke in zagradili stopnice s tramovi. Še enkrat je poskusil maršal Boisseu, pogoditi se. Toda upitje drhali, ki je zahtevala, naj jo puste v grad, je prekričalo njegove besede. Tedaj so tudi orožniki, ki so še bili v stopnišču, prestopili k sovražniku. Nataknili so klobuke na svoje bajonete in zaklicali: Živio ljudstvo!" Vriskajoč jih je sprejela drhal. Naši možje so škripali z zobmi razsrjeni nad takim izdajstvom. Tedaj so začeli jakobinci, naj storimo isto kot orožniki, in ko ni bilo nobenega odgovora, je ustrelil neki Marsejec s samokresom proti nekemu oknu. Seržant Lcndi je brž dal nameriti puške, da odvrne to izzivanje Polkovnik Duerler mu je branil, ker nihče ni maral začeti moritve, ki je morala priti. Tedaj je stopil Westermann, vodja enega dela ustaških narodnih bram bovce'v, pred nas — "hrabri" Santerre se, je nalašč mudil v mestni hiši in je prepustil vrhovno poveljstvo prejšnje- »!.__1_____ »ai'm!L<« 17 Flzaciie. NAZNANILO. Kakor je že znano rojakom, da prodam zemljo v Sawyer County, Wisconsin, katera je last EDWARD HINES LUMBER CO. Zaradi prenapornega dela sem se preselil v Draper, Wis., da zamorem vsakemu rojaku ustreči, kateri pride pogledat naš svet. Sedaj se nudi izvrstna prilika, da si izberete zemljišče na kateri morete pridelati vse kakor v starem kraju. Companija katera proda to zemljo je ena največja lesna trgovina sveta. Ker je večji les posekan, prodamo 10,000 akrov po zelo nizki ceni in lahkimi pogoji. Pišite po knjižico, katera Vam če dati vse potrebne informacije kako lahko kupite zemljo. Vsaki, kateri od nas kupi zemljo dobi tudi delo, in kedor kupi 40 akrov, povrnemo vse vožne stroške. Za natančna pojasnila se obrnite na našega oskrbnika JOHN GESCHEL, P. O. Draper, Wis. PRYI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg Y AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročje^ bolezni; zdravi tudi YSE DRUGE B0LEZNI. Kadar ste bolui, pridite k meni osebno, Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telelon N. W. 1012, ali Chicago telefona.' C rad 1354 J. Dom 2182 L. A. R. CODE, Land Sales Manager, 1324 Otis Building, Chicago, Illinois. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom la Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna »ritljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parpbrodih Kaiser Fran« Joief I. in Martha Washington. Na ladijah »e govor« vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Za vsa nadaljna pojasnila »e obrni na glavne zastopnike: *>HELPS BROS. & CO. 2 Waanington St., New York, N. Y ali na njih pooblaščen« zastopnik« v Zjed. državah in Kanadi. Farme v Wisconsinu. Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake« mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO. VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu * najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošlil NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. STENSKI PAPIF Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. Joliti Grahek ... Gostilničar... 120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, in. Vljudno vabi vse rojake, Slovence u Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOSLII Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Ce bol kupoval od m*, ti bom« ▼»• lej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami. Mi imamo y zalogi vsakovrrt nega leta. Za stavbo hii in poslopij mehki u trdi les, lath, ctderne stebra, desk i« šinglne vsake vrst«. Naš prostor je na Desplainee blizu nevega kanala. Predne kupil LUMBER, oglasi « pri nas in oglej »i našo zalogo 1 Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denat niu občinskemu tajniku iz Elzacije Westermann je prijel Ducrlerjevo roko in rekel: "Pridružite se nam: Nic se vam ne zgodi! Morate se udati narodu!" Jezen je zavrnil Duerler to ponudbo: isto so storili Reding, Glutz in vsi drugi častniki, ki snio stali tam blizu. Tedaj je Elzačan potegnil svo-jo sabljo, zmerjal in grozil. Mimo ie rekel Duerler vojaku, ki je «tal zraven, po nemško: "Ce me mahne, u-streli ga I" Westermann je razumel to in sklonil sabljo. Potem se je obrnil k našim možem in jih pozval, na. položijo orožje; saj je vendar vsak boj zastonj. Stražnik Blaser mu je ponosno odgovoril: "Švicarji smo, m Švicarji dajo orožje le s svojim življenjem. Take sramote nečemo. Ce nečejo imeti našega polka več v službi, naj nas postavno odslovijo. Svojih mest pa ne zapustimo in ne položimo orožja." (Dalje prib.) Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premo«. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Pozor, i* o j h k i ! Dobil Sem iz Washin-toini za svoje zdravih serialno Številko liter. jainCi. da so zdravila pravu in koristna. Po dolgem (asu se mi je posrečilo iznajti firavo Alpen tinkture n Pomado proti izpadanju ln za rast las, kakorlne PedosedaJ na svetu ni bilo, od katera moškim lu ženskim gosti ln dolgi lasje resnično popolnoma zrastejo ln ne bodo več izpadali ter ne osiveli. Ravno tako zrastejo moSklm v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revm&tlzem v rokah ln nogab In krUicah v g dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge ln ozebline se popolnoma odstranijo Da je to resnica jamčim s tSOO. PlSite po cenik katere- m zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. J. W. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogW DES PLAINES IN CLINTON ST» Garn&ey, Wood & Lennee ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL JOSIJ? ZALAB JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne 1» stine in izvršuje vse v notarsko stroke »padajoče zadeve za Združene Držav in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom sto)« Mesnica Tel. 101 Joliet. U lite po poSije R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave, Telefon: South Chicago 579. Hrvatsko-Slovenski Dom. GEO. MIKAN SALUN 201 Ruby St, Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 125Z NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alley«) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli t Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. DVOBOJ. Rusko .spisal N. Telešov. Bilo .je zjjutraj zarana. Vladimir Borisovič Kladunov, vitki, šele dvaindvajsetletni mladi mož, še popolnoma mladeniške postave, krasnega lica, kodrastih svetlih las, opravljen v vojaško oficirsko uniformo, gologlav in brez plašča je stal kraj gozda na zasneženih tleh in gledal svojega nasprotnika, brkastega oficirja z rdečim obličjem, ki je ravnokar meril nanj s samokresom v oddaljenosti trideset korakov. Roke prekrižane na prsih, držeč svoj samokres v desnici je Kladunov docela mirno pričakoval strela; lahki nasmeh, izraz poguma, se je poigraval na njegovem nekoliko bledem licu. Nevarnost, ki mu je grozila, in neprimerna spretnost njegovega nasprotnika, napeta pozornost obeh sekundan-tov, ki sta molče stala ob strani, in možnost bližnje smrti je dajala temu trenutku značaj nečesa strašnega skrivnostnega, obenem tudi slavnostnega. Strel je počil. Visi so se stresli Kladunov je zakrilil z rokama, se zgrudil na kolena in padel vznak. £ prestreljeno glavo je ležal na snegu Njegov obraz, lasje in sneg, kjer je ležal, so bili rdeči od krvi. Sekun danta sta ga prijela in vzdignila, zdrav nik je konstatiral smrt in čast je bila rešena. Preostalo je samo še nazna niti to, kar se je dogodilo, polkovniku in obvestiti kolikor mogoče obzirno mater, ki bo isedaj sama na svetu, kajti ubili so ji edinega otroka, njen zaklad njen cvet in njeno radost — — — Prej ni nihče na to pomislil, zdaj pa so se vsi spomnili. Vsi so poznali in ljubili to ljubeznivo gospo in so se zavedali, da jo je treba počasi pripraviti na strašno novico. Izbrali iso za to poročnika Golubenka. Pelagija Petrovna je bila pravkar vstala in je kuhala čaj _za zajutrek, ko je vstopil Golubenko, potrt in zmešan, v sobo. "Ravno prav pridete za čaj, Ivai) Ivanovič," je zaklicala ljubeznivo in stopila proti gostu. "Prišli ste gotovo k Vladimiru?" Golubenko ni vedel, kaj bi dejal. "Ne, ne, samo tako---sem se tukaj ustavil." "Toda Vlado še spi. Mu morate pač odpustiti. Včeraj je skoro celo noč hodil po sobi in zato ga nisem vzbudila, saj je tako in tako danes praznik? Mu imate morda kaj sporočiti?" "Ne, ne, jaz sem---" "Saj ga lahko vzbudim." "Ne, ne, nikar se ne trudite." Pelagija Petrovna pa se ni dala vzdržati in je šla budit sina. Golubenko je hodil po sobi gori in doli, ves razburjen mahaje z rokami in nevede, kako bi začel. Odločilni trenutek je bil tu, toda on je bil ves zmešan in preklinjal je usodo, ki ga je zapletla v to žalostno zadevo. "Pa naj še kdo kaj zaupa tej vrtoglavi mladosti!" je dejala Pelagija z uljudnim nasmehom, ko se je vrnila k gostu. "Tu kuham čaj in si na vse načine prizadevam, da se ne bi kam zadela in da ga ne bi tako prebudila, a on, Bog vedi, kje je. No vseeno, vsedite se, prosim, Ivan Ivanovič, in izpijte čašo čaja. Saj vas že tako dolgo ni bilo pri nas. Mislila sem, da ste na>s že popolnoma pozabili." In smehljaje je nadaljevala z glasom, ki se je tresel od radosti: "In vi ne veste, koliko novic je zadnji čas pri nas. Saj vam je gotovo Vlado že vse povedal. Morda sta se že vse domenila... Včeraj, ko je tako dolgo hodil po sobi, je brez dvoma zopet mislil na svojo Heleno. Zmirom je tako ž njim; kadar tako hodi po noči, vem, da odide zjutraj zarana k nji. Oh, Ivan Ivanovič, samo to prosim Boga, da bi mi dal na stare dni doživeti še to radost. Jaz sem stara ženska in ničesar ne potrebujem; edino hrepenenje moje je, da bi Vladimira in Heleno videla združena, drugega nimam, česar bi prosila dobrotnega Ro-srečna! Moj Vlado je vsa moja sreča in vse bi rada dala, samo da bi bil srečen!" Stara gospa je bila ginjena in si je brisala solze, ki so ji pritekle iz oči. "Morda se spominjate," je nadaljevala, "da se ta stvar dolgo ni hotela posrečiti---kar naenkrat sta prišla nekaj navskriž--pokazale so se denarne težkoče — ker vam, mladim oficirjem, ne puste, da bi se ženili brez kavcije — a sedaj je to vse^v redu; pet tisoč sem zbrala, kolikor je potrebno, tako da zdaj ni njuni zvezi nič na poti. In Helenica mi je poslala pisemce, tako ljubo pisemce, da mi ie srce razveselilo-- Tu je vzela Pelagija Petrovna pismo iz predalčka in ga pokazala Goluben-ku, nato pa ga je zopet spravila. "Tako ljubka, dobra deklica!" Golubenko pa je sedel kakor na žerjavici. Hotel ji je seči v besedo, hotel ji je povedati, da je zdaj vsega tega konec, da je Vlado ubit, da so prazne njene nade, toda vendar je poslušal njeno pripovedovanje in kadar je pogledal njeno ljubo, staro obličje, je čutil, kako se mu stiska grlo. "Toda kaj pa je danes z vami?" je vprašala končno starica. "Kako vendar izgledate?" Golubenko je hotel odgovoriti: "Kako boste šele vi izgledali, ko vam povem, kar vam imam posedati!" Toda namesto da bi kaj rekel, se je obrnil in začel vihati svoje brčice. Pelagija Petrovna tega ni zapazila in je nadaljevala, potopljena v svoje lastne misli: "Imam vam od Helenice izporočiti pozdrav; piše, da pridite enkrat z Vladimirom---Toda že vidim, da ni drugače, kakor da vam moram pokazati to pisemce. Poglejte, kako ljubo pisemce!" In Pelagija Petrovna je zopet odprla predal in vzela pismo venkaj; verno je vzela pismo iz kuverte in ga položila predenj. Golubenko je postajal v obraz čezda-lje bolj teman in je hotel list potisniti proč/ toda Pelagija Petrovna je bila začela že brati: "Draga Pelagija! O da bi kmalu prišel dan, ko mi Vas ne bo treba več tako imenovati, ampak ko Vas bom po pravici imenovala svojo drago, ljubljeno mater? S hrepenenjem čakam tistega dne in upam, da je vse to že tako blizo, tako silno blizu, da Vas že zdaj ne morem imenovati drugače, kakor isvojo mater--" Pelagija Petrovna je nehala čitati in je pogledala Golubenka s solznimi očmi. "Kaj pravite k temu, Ivan Ivanovič?" ga je vprašala; toda ko je videla, da se mu ustne tresejo in da ima solzne oči, je vstala, položila mu tresočo roko na glavo, poljubila ga lahno na čelo in zašepetala: "Zahvaljujem se Vam, Ivan Ivanovič" — vsa ganjena — "vedno sem bila prepričana, da si vidva z Vladom nista samo prijatelja, ampak ise ljubita kakor brata — --Odpustite mi--toda jaz sem tako neizmerno srečna!" Solze so ji kanile iz oči in Golubenko je bil tako ganjen, da je prijel njeno koščeno, mrzlo roko in jo poljubljal. Solze so ga dušile, tako da ni mogel izpregovoriti ne ene besede, toda v tem izlivu materinega srca je čutil strašno očitanje, tako strašno, da bi rajši sam ležal s prestreljeno glavo na bojišču, kakor da bi moral poslušati to hvalo o svojem prijateljstvu in bratovski ljubezni. Kaj poreče pa Pelagija Petrovna čez pol ure, ko izve popolno resnico, kako ga bo pa takrat imenovala? Da je on, najboljši njegov prijatelj, molče gledal in mirno stal, ko je bilo smrtonosno orožje na-merjeno na Vladimirja? Toda on je to storil — in sedaj sedi tu ta "prijatelj in brat", molči in nima niti toliko poguma, da bi opravičil svojo krivdo. Bil je ves zmešan; zaničeval je v tem trenutku samega sebe, toda besede ni mogel izpregovoriti. Njegova duša je bila kakor raztrgana na dvoje; tako neizrečeno bolne iso bile njegove misli. A čas je hitel... Spoznal je to, toda čim jasnejše je to spoznal, tem manj moči je čutil v sebi, da bi Palagiji Petrovni razdrl poslednje lepe sanje. Kaj naj ji reče? Kako naj jo pripravi na žalostno novico? Golubenko si ni znal na to odgovoriti. Tisočkrat je že v duhu proklel vse prepire, vse tisto namišljeno junaštvo in vso "čast"; končno je vstal, ne da bi si bil na jasnem, kaj hoče: aH vse povedati ali oditi brez besede. Molče je prijel Pelagijo Petrovno za desno roko, jo naglo dvignil k ustom in jo poljubil, nato pa je obrnil svoje obličje, ki je bilo naenkrat vse mokro od solz, proč in hitel kolikor je mogel v predsobo, zgrabil svoj plašč s klina in bežal iz hiše, ne da bi se niti z besedo poslovil... Pelagija Petrovna je gledala za njim začudeno in si je mislila: "Zares, tudi on mora biti zaljubljen, ubogi revež! To je še dobro, da tem ljudem po kratkem trpljenju naenkrat zašije sreča!" — In zopet se je zatopila v sen o svoji bližnji sreči, ki jo je smatrala za ne-izogibljivo, popolno--- Bolezen ali znak. Napihovanje, ali tvoritev plinov v želodcu in drobju, so navadno smatrali samo za znak bolezni, da je v nekaterih slučajih samoposebi bolezen. Napihovanje je navadno razdraženost želodca ali drobja, ali obeh. V takih slučajih izberite zdravilo, ki brzo prežene to neprijetno in bolestno stanje. Priporočamo vam lahko dobro znano Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To dostikrat odpravi vzrok bolezni s tem, da popolnoma izčisti prebavni ustroj, dovede drobje do njegovega naravnega delovanja, okrepi organe, napravi dobro slast in pospeši prebavo. Olajša vam zapeko in njene posledice. V lekarnah. Jos. Tri-ner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland vralgične bolečine navadno brž pre-ave., Chicago, 111. Revmatične in ne-žene Trineijev liniment. — Adv Priporočilo. Podpisani se zahvaljujem rojaku Johnu Prus-ii, ki mi jc prav dobro izdelal hišo na vogalu Elizabeth St. in Smith Ave. v Jolietu. Popolnoma sem zadovoljen z njegovim delom in štejem si v dolžnost, da ga ob tej priliki vsem rojakom priporočam, kot dobrega in zanesljivega podjetnika v njegovem poslu. Kateri rojak želi delati hišo naj sc obrne do g. Johna Prus-a, njegov telefon je N. VV. 170. 64-4t John Verščaj, Joliet. — Rojaki in rojakinje, zlasti hišni gospodarji in gospodinje, se opozarjajo na veliko razprodajo v naši, pristno slovenski veletrgovini The Eaglc, ki bo trajala prihodnja dva tedna. Zdaj imate najlepšo priliko, da si po izred1-no nizki ceni nakupite moške obleke, čevlje, pohištvo in peči. Ta naša trgovina je znana in tja hodijo kupovati poleg naših ljudi tudi drugorodci, ker vsakdo je prepričan, da bo z blagom in cenami iz te prodajalne zadovoljen. 1'odpirajmo domače podjetje. Spet sufragetke. Belfast, Irsko, 25. jun.—"Požigalni oddelek" bojnih sufragetk je izpreme-nil davi staro zgodovinsko cerkev v Ballylessenu skoro v razvaline. Popolno upepelitev je preprečila kar najhitreje poklicana požarna bramba. Vsa lesenina je bila namočena s petrolejem. Mnoge stare slike in druge dragocenosti so bile razdejane. Čuden zakon. Pariz, 25. jun. — Senat je danes brez razprave sprejel načrt zakona, ki dovoljuje ženitev med svaki in svakinjami. (Nadaljevanje s 1. strani.) in jo imela pri sebi do njene smrti. Ko je umrla, je cesarica prelomila vsa pravila cesarske etikete in šla osebno za pogrebom in zahtevala, da jo po-lože v kripto pod kapucinsko cerkvijo blizu kraja, kamor naj polože njo po njenem slavnem vladanju. * Tu lahko omenimo, da je veliki vojvoda Karol Friderik iz Saxen-Wei-mar napravil ravnotako zelo redko postmortem izjemo in čast nemškima pesnikoma Goethe-ju in Schiller-ju, katerih trupli je položil v slikovit kraljevski mavzolej v Fuerstengruftu, v predmestju Weimar-ja. Goethejevo truplo je še tam. Pred kakimi štirimi ali petimi leti pa so sprevideli, da so napravili napako in da niso položili tja Schillerjevega trupla, ampak ne kega neznanega tujca. Truplo so odstranili takoj; ker pa ni mogoče z natančnostjo dognati, katero okostje je Schillerjevo, so sčasoma tudi njegovo krsto odstranili. * Bilo bi napačno, če bi verjeli vsem govoricam, ki pripisujejo odgovornost umora Franca Ferdinanda visokim gla vam v srbskem glavnem mestu, vendar lahko sklepamo, da so nekaj slutili, ker je srbski kralj Peter nekaj dni preje prepustil vlado prestolonasledniku, princu Aleksandru z namenom, da mu kmalu prepusti vlado. Poslanik kralja Petra je svaril nadvojvodo in vojvodinjo, da naj ne gresta v Bosno in Hercegovino, ker so Srbi v teh pokrajinah hudi na avstrijsko vlado, posebno pa še na nadvojvodo. Srbski poslanik je tudi z vso močjo deloval na Dunaju, da prepreči ta obisk in šele, ko je kralj Peter slišal, da ni poslanik nič opravil, je ta prepustil vlado prestolonasledniku, češ- da je bolan. Nikdo ne bo verjel, da je kralj sam imel kaj opraviti z umorom; verjetno pa je, da je vedel za zaroto in ni imel moči niti da bi zaprl zarotnike niti da bi jih kaznoval po umoru. Peter ni bil nikoli prost, odkar je zasedel okrvavljeni prestol kralja A-leksandra, zadnjega Obrenoviča, pred enajstimi leti. Vedno se je moral bati morilcev nesrečnega vladarja. Dasiravno so ga večkrat opomnile tuje vlade, da naj kaznjuje morilce ali pa, da naj jih saj odstrani od dvora in jim vzame časti, s katerimi jih je nagradil, je sam pripoznal, da ne more ničesar storiti, zato je pa tudi moral trpeti posledice bojkota od strani sovladarjev. ' , Bal se je vsakega silovitega nastopa, da ne bi s tem odkril kakega skrivnega poglavja o mesarjenju kralja Aleksandra in kraljice Drage.' Nekaj let pozneje so odkrili v Ce-tinju zaroto proti kralju Nikolaju v Črnigori. Bombe, s katerimi so boli Nikolaja pognati v zrak, so bile narejene v Belgradu. Kakor so zvedeli iz nekih pisem, katera je črnogorska vlada konfiscirala in iz izpovedb jetnikov, so bile v zaroto zapletene visoke osebe v Belgradu, katere je kralj Peter sam spodbujal k dejanju. Četudi je Peter Nikolajev nečak, je pripoznal, da ne more kaznovati za rotnikov, tudi potem ne, ka je imel vte dokaze v roki. Diplomatska zve zh med Cetinjem in Belgradom jc bila pretrgana. Sele na posredovanje Ru sije ste se te obe državi zoptet zdru žili, ko se je šlo za skupno vojsko proti Turčiji. Naša velika razprodaja. Vsako poletje imamo svojo medletno razprodajo, da odstranimo letno blago in tako naredimo prostor Sa-. jesensko in zimsko. Naša navada je, da vsakega polleta očistimo prodajalno vsega blaga te sezone, da ga nadonuji,-stimo z novim za drugo sezono, tako je blago v naši prodajalni vedno sveže in novo. Ob taki priliki pa naredimo razprodajo v pravem času. Zdaj je pravi čas, da si kupite letne obleke, slamnilf in druge poletne potrebščine, ker vročina se je ravnokar začela. Zdaj dobite letno blago pri nas po sila znižani c«H Pazno prečitajte naše cene. Vseh ne moremo tu omeniti, ker ni prostora.. .Pridite k nam tekom te razprodaje, da prepričate, in čudili se boste, ker to je nekaj izvanrednega. — PRODAJA SE ZAČNE V SOBOTO. mali oglasi. £ — —*• g RAD BI ZVEDEL ZA MOJA DVA sinova Janeza in Franceta Zabuko-vec, doma iz Starega Trga pri Ložu na Notranjskem. Prvi je bil nekje v Michiganu, a drugi v Wisconsinu. Ker mi ni sedajno njih bivališče znano, zato jih prosim, da se mi zglasita, svojemu očetu, ker jima bom zelo hvaležen. Jernej Zabuko-vec, 530 Matthers St., Peoria, III. Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. Moške obleke. $25.00 vredne, zdaj po $19.50 22.50 " " 16.50 18.50 " " 13.50 16.50 " " 12.00 12.50 " " 8.50 Moške hlače. $ 6.00 vredne, zdaj' po $ 3.95 5.00 " " 2.95 2.50 in $3.00 " 1.95 2.00 " " 1.50 Deške obleke. $10.00 vredne, zdaj po $ 6.75 8.00 " " 4.50 6.00 " " 3.50 5.00 " " 2.50 2.50 in $3.50 " 1.95 Kratke hlače. $2.00 vrende, zdaj po • 1.00 " 50c in 75c Moške fine srajce, $1.50 vredne, "Ide" srajce 1.1 $1 vredne Silver srajce 69 75c vredne srajce, zdaj 69' 45 S Slamniki za polovico cene lira I°g ao; sv. ode •bra bori na, fini N, M tljn —^trei n^ti Trunki, Suit Čase« in Hand Bags ftor ari, K>dr jako nizke * cf KuDDenhei*. cene. "Swell Shod" r^^lii "Just Right" WCVIJI. ........$2.45 ........$2.95 ........$3.45 ........$3.65 ........$3.95 zalogi, vredni do $4.50, ......$2.95 zdaj... zdaj... zdaj... zdaj... zdaj... .00, zdaj... .$1.75 Navadno $3.00 vredni nizki čevlji, Navadno $3.50 vredni nizki čevlji, Navadno $4.00 vredni nizki čevlji, Navadno $4.50 vredni nizki čevlji, Navadno $5.00 vredni nizki čevlji, Vsi Patent leather nizki čevlji v zdaj po ......................... Vsi deški nizki čevlji, vredni do $3 Zaloga 200 parov moških delavnih Elk Skin Outing Bols čevljev navadna cena $2.50, zdaj po....... Zaloga 150 parov moških delovnih Mules Skin čevljev, vredni po $2.25, zdaj................................$1-65 Zaloga $4.00 vrednih nizkih čevljev, vsi trpežni in lični ter široki in vseh velikosti za moške, zdaj po...........$1.95 $1.95 RAZPRODAJA POHIŠTVA. Tekom te razprodaje, ki se bo obdržavala prihodnjih par tednov, dobite pri nas boljše in cenejše pohištvo kot kjerkoli v tem mestu ali v Chicagi. Kadar bodete videli naše cene na pohištvu boste kupili, če ga ravno nujno ne rabite, ker cene so jako znižane na vsem blagu. $2 železna postelj, zdaj za____$1.50 $5 železna postelj, zdaj za____$3.50 $8 železna pi^telj, zdaj za....$5.00 $12 Brass postelj, zdaj za____$7.00 $16 Brass postelj, zdaj za____$11.00 $25 Brass postelj, zdaj za....$18.00 $3.50 železni spring, zdaj za..$2.50 $3 Cotton top modroci, zdaj..$2.00 Najboljši cotton felt modroci, zdaj po ...........................$7.50 150 gugalnih stolov na izber po znižanih cenah. Gugalnik kot podoba, vreden $2.75, zdaj samo $1.75 $5.00 vreden gugalni stol za...$3.50 $8.00 vreden gugalni stol za.. .$5.00 $10.00 vreden gugalni stol za..$7.00 $16.50 vreden gugalni stol za.$10.50 LINOLEUM. Najboljše linoleum, šest raZ vrst na izber, 12 ft. široko, vtC ■ 65c, zdaj po 50c, a 6 ft. široko, 60c, zdaj po 45c. štiri vrste leum, fino blago, zdaj yard P° Ostanki v linoleum oddelk" sila nizki ceni. ZAVESE ZA OKNA. Imamo jih vseh vrst, velikosti in barv. Cene so jako znižane za to razprodajo. $1.35 in $1.50 vredne po........95c $2.50 do $3.00 vrfcdne po..... $1.85 $3.25 do $4.00 vredne po......$2.65 $4.25 do $5.00 vredne po......$3.65 $6.00 do $7.50 vredne po......$4.75 Druge do $15.00 vredne po... .$7.50 Znižane so cene tudi na vseh mizah, stolih, kuhinjskih mesto kasneje, ker le zdaj jih dobite mnogo ceneje. PREPROGE. Volnene in fibre preprog®« ' no blago za pod v spalnicah, J* 'S nih velikosti, cene od $13.50, a zdaj gredo po $2.95 '9x12 Axminster rug, prej $2R.'50, zdaj po ...........••'J 9x12 Velvet rug, prej $17' jjH.i L M, it>l v ^Hl dol; »"'...................:*i !'.\12 Tapestry rug, prej Sirijo,'' po ..........................™ Druge velikosti po priniC1 žani ceni. 36x63 Worsted Wilton, n»v»ay rt»\ A na $8.50, zdaj po ......... 27x54 All wool Axminstcr> na cena $2.00, zdaj .. — • • .. _ 24x48 extra heavy Axnii»st< jjf vadha cena $3.50, zdaj — vs 30x60 Rag rugs, za pr»nJe' j), barv po .................. ^ Ne opustite te prilike. Čas je zla" . jih'' pečeh, pečeh za gretje in pečeh na plin. Kup»'e 1 The N. Chicago St., Joliet, 111. Eagl M. Simonich, vo