Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10-—. Mesečno K S’SO.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni*. Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 76.
V Ljubljani, nedelja dne 29. septembra 1918.
Leto 1.
Premirje med Bolgarijo in antanto.
Nova obravnava proti drž. poslancu Grafenauerju.
V težki uri.
Kriza svetovne vojske je dosegla svoj dramatični višek. Kakor hipnotizirani smo strmeli doslej samo na zapadno fronto, kjer se je med ropotom tankov, gromenjem topov in razpoka-vanjem granat v meglah dušečih plinov odloče-čala usoda starega sveta na s krvjo neštetih tiso-čev prepojenih tleh. Vsi narodi sveta so se združili v velikansko falango, da naskočijo nemško bojno črto od Flandrije do Alzacije. Divja borba traja že nepretrgoma cele tedne, toda le korak za korakom, jarek za jarkom prepuščajo Nemci svojim sovražnikom in kamor napreduje sovražnik, stopi povsod na z ognjem in mečem uničena in opustošena tla. Nemška fronta še stoji; potisnjena je sicer nekoliko nazaj, a prebita še ni. Tudi sovražniki priznavajo hrabrost nemških čet in občudujejo odporno silo ljudstva, ki od vseh strani zaprto in odrezano od sveta prenaša vojno silo že peto leto z neustrašeno močjo.
Kar ni zmogla jeklena energija Angležev in Amerikancev na zapadu, to se je posrečilo nepričakovano hitro v čisto drugem kotu zemlje, od katerega smo svoj pogled že zdavnaj odvrnili, namreč na balkanskem bojišču. Tri leta se je ustavljala in upirala bolgarska armada solunski armadi, odbila je nebroj napadov in naskekov, dokler ni končno podlegla sovražni premoči in kakor pravijo v Berlinu, tudi spretni angleški diplomaciji Bolgarska fronta je prebita, z bolgarsko fronto vred pa tudi celotna fronta od Flandrije do Mezopotamije.
Ne samo po mnenju lajikov, ampak tudi po mnenju trezno mislečih in položaj mirno presojajočih vojaških krogov je položaj resen. Našo albansko fronto bo treba preložiti nazaj. Uposta-viti bo treba novo bolgarsko fronto, da se obdrži in ohrani zveza s Turčijo in z orijentom in da ne bo prepuščena Bolgarija svoji slepi usodi. To SO težki problemi, a neizvedljivi niso. Treba bo sicer ogromnega dela in napora, da se izgube nadomeste, treba bo napeti vse sile in moči, ampak šlo bo. Avstrija še ni izgubljena.
Razumljivo je, da se je polastila v prvem hipu mogoče tudi merodajnih krogov neka nervoznost in duševni nemir, pod čegar vtisom položaja niso presojali spočetka tako hladnokrvno kakor bi to bilo želeti.
Obupane oči so že gledale angleške čete korakati proti Donavi, gledale so rumunske glave vzdigovati se preko obmejnega gorovja v Zalesju in gledale so blesk srbskih in črnogorskih hand-žarjev nad Belgradom, če ne že nad Budimpešto. Take in še groznejše slike je slikal na steno prvi strah. Toda strah se umika treznemu presojeva-nju. Mir in hladna kri sta najboljše sredstvo v nesreči. Nesreča dela človeka velikega in močnega, prehiter strah in obup pa porajata samo nesrečo iz nesreče.
* * /
*
London, 28. septembra. Iz avtentičnega vira se čuje, da je premirje med Bolgarijo in antanto že sklenjeno.
Haag, 27. septembra. Telegrafska kompanija javlja iz angleških virov, da je premirje med antanto in Bolgarijo sklenjeno.
London, 27. septembra. Vrhovni poveljnik antantnih čet je sporočil francoski vladi, da je zahteval parlamenter 48 urno premirje, da dojdejo mirovni odposlanci. On je odgovoril, da premirje, ki bi oviralo vojaške operacije, ne dovoli, pač pa sprejme delegate, ki se naj javijo na prvi črti.
London, 27. septembra. Balfour in Bonar Law sta odšla na deželo k Lloyd Georgeju, da se posvetujejo o položaju, ki je nastal vsled bolgarske mirovne ponudbe.
Bolgarska mirovna ponudba dospela na Angleško.
Berolin, 28. septembra. Angleška vlada je prejela bolgarsko mirovno ponudbo. Ta ponudba ni z nemškimi ponudbami v nobeni zvezi. Angleški krogi poudarjajo, da je potrebno prej posvetovanje z aliiranci, predno je mogoč odgovor.
London, 28. septembra. Kakor javljajo „Times“, ni verjetno, da bi v tem štadiju dogodkov sprejeli Angleži bolgarsko premirje.
V Berollnu niso pesimisti.
Berolin, 29. septembra. Na merodajnih mestih se položaj nikakor pesimistično ne presoja. Na vsak način se bo katastrofa vojaško lahko zajezila. Nemške in avstrijske čete, ki so na potu, so tako močne, da na vsak način pod vsakimi pogoji morejo ustaviti prodiranje antantnih čet, ki štejejo 200.000 mož. Neresnična so poročila, daje bolgarski generalisimus* postopal skupno z Malinovom. Obratno je res, da je bolgarski generallsimus se izrekel za to, naj se nastopi proti prodiranju antantnih čet in naj se jih ustavi. Vse je že v teku, da se prodiranje antantnih čet pa macedonski bojni črti ustavi,
bati se ni, da bi okupirano srbsko ozemlje prišlo v nevarnost, istotako je vsaka nevarnost za Ogrsko izključena. Popolnoma je izključeno, da bi bila sedaj antanta sposobna za prehod preko Donave poizkusiti ali ga celo izvršiti. Nevarnost za Sofijo bo tudi kmalo odstranjena. Kljub temu, da je bolgarsko mirovno odposlanstvo že odpotovalo, se tu nadejajo, da Bolgarija prenagljeno Malinovo postopanje še popravi.
Weckerle o položaju.
Budimpešta, 28. septembra. Ministrski predsednik Weckerle se je o položaju izrekel: Položaj ni tak, da bi se morali vstrašiti. Naša mirovna stremljenja so resna, pri tem pa moramo našo fronto utrditi. Danes se je vršil ministrski svet, v katerem je Weckerle poročal o včerajšnjih dogodkih na Dunaju.
Angleško zlato.
Poraz bolgarskih čet — uspeh antantnega rovarenja.
Berolin, 28. septembra. Uspehi antantnih čet so posledica antantine politične agitacije, vsled katere so postali veliki deli bolgarske armade nezanesljivi. Ko so se pričeli napadi, je več divizij v centru odpovedalo, dočim so se divizije na krilih dobro držale. Pozabiti ne smemo, da je ameriški poslanik v Sofiji krepko deloval v smislu antante.
Upor v bolgarski armadi.
Budimpešta, 28. septembra. Uporni vojaki so prišli d» Teodorova, bolgarskega poveljnika in ga z grožnjami prisilili, da je bežal. Malinov je ukazal staviti mirovno ponudbo. V kronskem svetu se je kralj protivil temu, toda Malinov je odločilen korak že izvršil.
Bern, 28. septembra. „Bund“ piše o bolgarski mirovni ponndbi, da bi se Malinov težko odločil za tak korak, če ne bi stala za njim vlada ali pa ljudstvo. Poučeni krogi so tak korak že dolgo slutili.
Odpor Bolgarov proti Malinovemu koraku?
Sofija, 29. septembra. Pod vodstvom Rado-slavova se tu pojavlja močan odpor proti Malinovemu postopanju.
Köln, 27. septembra. Berolinska brzojavka „Kölnische Ztg.“ poroča: Vojaški In politični položaj v Bolgariji se utrjuje., Bolgarski vrhovni poveljnik general Todorov nastopa v sporazumu z vrhovnim armadnim vodstvom zaveznikov, od katerega dobiva navodila.
Budimpešta, 27. septembra. Na Dunaju se mudeči bivši bolgarski armadni poveljnik general Savov se je izrazil proti poročevalcu „Az Est“, da je trdno prepričan, da bolgarska armada ni izgubljena in da bo v kratkem zopet lahko nastopila.
Dunaj, 27. septembra. Dunajski listi prinašajo tole poluradno poročilo: Vsled poraza bolgarske armade in vsled nemirov v bolgarskem zaledju se zdi, da se je bolgarska vlada, napačno presojajoč položaj, čutila primorano storiti prenagljene korake. . Dne 25. t. m. je sklenila obrniti se na entento s predlogom za premirje in za na to sledeča mirovna pogajanja. So znaki, da bo nastal proti tem sklepom bolgarske vlade gotov odpor. Jasno sliko o situaciji v Sofiji bomo dobili še le, ko se bo sestalo sobranje. Vlada ministrskega predsednika Malinova nima velike večine in vsled zadnjih dogodkov lahko pride do gotove premaknitve v razmerju, glasov. Glavno vprašanje za naš je, ali moremo izravnati vojaške konsekvence položaja. Dejstvo je, da je bolgarska armada doigrala svojo vlogo v svetovni vojni. Mnogo vzroka imamo domnevati, da ta dogodek na splošne odločitve v svetovni vojni ne bo imel nobenega vpliva.
Malinove spletke.
Bbroiin, 28. septembra. Tu računajo z možnostjo, da namerava Malinov izsiliti odstop kralja Ferdinanda, da doseže mir z entento; dalje naj bi se Bolgarija odpovedala Macedoniji, kot odškodnino pa bi dobila znaten del Turčije.
Zveze med Malinovom In antanto.
Berolin, 27. septembra. „Vossische Ztg.“ prinaša k dogodkom v Bolgariji sledeče razmo-trivanje: Smatrati se sme kot gotovo, da so dali vojaški dogodki zadnjih dni Malinovi vladi neposredni povod za njen korak, ne sme se pa tudi na drugi strani kar tako vzeti njenega ravnanja kot posledico trenotne brezglavosti. Tem bolj pa je iskati v nenadnem mirovnem koraku potrdila vesti, ki so se pojavljale nekaj časa sem, da so že dlje časa obstojale med Malinovom in antanto gotove zveze. Posledice Malinovega koraka se za enkrat tudi ne dajo pregledati. Popolnoma še ni gotovo, bo-li zdaj res prišlo do separatnega j (posebnega) miru med Bolgarijo in našimi so-I vražniki.
Najprej je vprašanje, kako bodo reagirale j bolgarske stranke na njegov korak. Nedvomno i so poročila prava, da se namreč opažajo močno protistruje, radi velikega nasprotja, ki obstoja med bolgarskimi strankami ter njih interesi in nazjkanji. Ali pa bi celo ne mogli misliti, da bodo zmagali nasprotniki Malinova in poskusili drždti nazaj mirovne posredovalce? Će ne več, bi bil v tem slučaju potek dogodkov pretrgan, dokler se ne pokaže, če morejo ojačenja, ki sta jih poslali Nemčija in Avstrija, vojaške dogodke zopet ugodneje ustvariti za Bolgarijo.
Razvoj dogodkov v Bolgariji.
Haag, 27. septembra. „Nieuve Rott. Courant“ popisuje dogodke zadnjih 24 ur na Bolgarskem. List pravi: Zavezniki so očividno stopili pred Bolgarsko s ponudbo. Ker Nemčija to pot ni mogla vojaško pomagati, je ponudba napravila večji vtis, kakor prejšnji poskusi spraviti Bolgarsko na stran entente. V komisiji, ki je odšla na fronto, da vodi pogajanja, je tudi ameri-riški poslovodja. List pravi nadalje: Če prenehajo Bolgari z iiojem, je tudi Turčija doigrala svojo vlogo in vprašanje je, ali niso porazi v Makedoniji in Palestini vzrok sedanjih dogodkov ali pa tvorijo del celotnega programa, z drugimi besedami: Ali je poraz zlomil odporno silo Bolgarske ali pa je bil ta poraz insceniran samo, da se da Srbom prilika s pomočjo, zaveznikov zopet zavzeti svojo deželo. Razni znaki,govore za to. List razmotriva na to politične posledice nastopa Bolgarske za Avstro-Ogrsko in Nemčijo ter meni, da bi utegnila donavska monarhija priti v zelo hudo stisko, katere posledica bi mogel biti končno podoben korak, kakor ga je storila Bolgarska. List pravi, da bi separatni mir Avstro - Ogrske tudi v slučaju nevtralnosti ogrožal Nemčijo z boka. Grof Burian je gotovo o dogodkih ca Balkanu bolje informiran kakor berolinski krogi in zdi se, da je imela njegova mirovna nota namen prehiteti dogodke na Bolgarskem.
Dunaj, 28. septembra. „Neue Freie Presse“ prinaša senzacijonalno vest, da so se vršila pred-pogajanja entente in Bolgarske že pred tedni v Švici.
* *
*
Turški poslanik pri bolgarskem kralju.
Sofija, 26. septembra. Kralj Ferdinand je v navzočnosti ministrskega predsednika Malinova danes sprejel v svečani avdijenci novega turškega poslanika Sefa Bey.
Tudi Turčija za separatni mir.
Dunaj, 28. septembra. „Neues Wiener Journal“ prinaša iz ententnega časopisja vest, da bo vsled bolgarskega poraza Turčija pripravljena skleniti separatni mir z entento.
Zveza med Avstrijo in Turčijo.
Dunaj, 29. septembra. Zveza med Avstrijo in Turčijo je osigurana, če prav Bolgarija izstopi.
* *
*
Bolgarska kraljeva rodbina v inozemstvu?
Budimpešta, 27. septembra. Bolgarske prin-cezinje so odpotovale na kraljeva posestva na Ogrsko. Tudi o kralju Ferdinandu in prestolonasledniku poročajo, da sta zapustila Bolgarijo.
Princ Connaught — bolgarski kralj!
Dunaj, 28. septembra. „Echo de Paris“ pravi, da je antanta pridobila Bolgare zase z obljubami. Bolgari dobe nekaj turškega ozemlja in kos Ma-cedonije. Bolgarski kralj, bo princ Connaught.
* *
*
General Savov odpoklican.
Budimpešta, 28. septembra. Kralj Ferdinand je telefonično pozval generala Savova v Bolgarijo, da napravi red med upornimi četami.
Vojaški položaj na Balkanu.
Dunaj, 28. septembra. „Zeit“ poroča z vojaške strani: Vpognjeni del fronte, ki je nastal vsled prebitja bolgarske črte v Macedoniji, si je ostal zadnje eni enak. Proti zapadu potisnjeni deli bolgarske armade so stopili v stik z našimi četami v Albaniji. Te bolgarske čete so očividno brez vpliva s strani bolgarskega armadnega vodstva. V koliko bo moglo bolgarsko armadno vodstvo vplivati na skupni nastop s temi četami, se trenutno ne more povedati.
Boji xahodno Ohridskega jezera.
Dumtf, 28. septembra. (K. u.) Uradno.
Na italijanski fronti nikakih omembe vrednih bojnih dejanj.
Na albanskem bojišču so odbile naše čete sovražne napade zahodno Ohridskega jezera na odseku, ki so ga prevzeli v obrambo Bolgari.
Šef generalnega štaba.
Srbsko uradno poročilo.
Dunaj, 28. septembra- Srbske čete so zavzele Štip. Od početka ofenzive je napredovala srbska kavalerija za 128 kilometrov.
Francosko poročilo z vzhoda.
Dunaj, 28. septembra. Uradno poročajo od 26. septembra: Aliirane armade napredujejo neprestano v severni smeri. Vardarska železnica in črta Monastir-Prilep-Gradsko je popolnoma prosta. Angleške čete stoje v Strumici. Srbska kavalerija napreduje severno od Štipa. Iz Prilepa smo potisnili nemške čete na Kruševo. Blizo tega mesta stoje laške čete.
* k. *
Dunaj, 28. septembra. Dopoldne ob 10. uri so došla sem sledeča poročila iz Sofije: Antantne armade so dospele do Kustendila in stoje 80 km pred Sofijo. Pooblaščenci so došli včeraj v glavni stan antante.
London, 28. septembra. Vojni urad poroča, da so Angleži zasedli Strumico. Vplenjli so 300 topov.
Umikanje Bolgarov ogroženo.
, London, 28. septembra. Posest Gradskega in Prilepa ima za aliirance posledico, da je velik del bolgarske armade zapadno od Prilepa od Vardarske doline odrezan in ima odprto samo eno pot, da se umakne. Težko pa je, tako Velik del armade odtegniti sovražniku, ki mu sledi s topovi za petami. Če se posreči, da zasedemo Skoplje, bo to odločilnega pomena.
Fronta bolgarskih, avstrijskih in nemških čet proti četam aliirancev.
Dunaj, 28. septembra. Vojaške priprave proti dosedanjim uspehom antante so v polnem teku. Nemške in avstrijske pomožne čete bodo ustvarile novo fronto. Antantne čete svojih uspehov doslej niso izpopolnile. Bolgarske čete so se zedinile z našimi četami v Albaniji in ne stoje več pod bolgarskim poveljstvom. General Teo-dorov se je obrnil na nemške kroge za daljna navodila. Vpad antantnih čet v Bolgarijo še ni dosegel strategičnih posledic. Treba je mirno čakati nadaljnega razvoja dogodkov.
Kronski svet na Dunaju.
Včeraj se je vršil na Dunaju kronski svet, ki se je bavil s političnim in vojaškim položajem. Govori se, da se je kronski svet bavil s federalističnimi načrti. Kronskemu svetu je prisostvoval tudi šef generalnega štaba general Arz.
Nemški cesar pride danes na Dunaj.
Važen kronski svet v Londonu.
London. 28. septembra. Danes se je vršil tu važen kronski svet. Predsedoval je kralj.
Nemške čete v Sofiji.
Dunaj, 28. septembra. Nemške čete so došle v Sofijo. Prebivalstvo jih burno pozdravlja.
Dnevna politika.
Poslanec Grafenauer pred — sodiščem. Gradec, 28. sept. Pred vzklicnim senatom graškega nadsodišča, kateremu je predsedoval Pit-reieh, se je danes vršila obravnava o prizivu slovenskega drž. poslanca Grafenauerja z Brda pri Šmohorju. Grafenauerja je divizijsko sodišče v Celovcu obsodilo zaradi motenja javnega miru na 5 let težke ječe. Ta obsodba je bila potrjena. Po trinajstmesečnem zaporu je bil Grafenauer vsled amnestije oproščen, a izgubil je svoj državnozborski mandat. Njegova krivda obsega tri točke, med temi je prva, ker je rekel, da bi raje videl da zmagajo Rusi nego naši (?). Te besede je rekel 1. 1915. Grafenauer se zagovarja, da je bil takrat nekoliko dobre volje. Po pomiloščenju je Grafenauer prosil, da se proces ponovi. Zagovornik dr. Eisler pobija obsodbo iz formalnih in stvarnih razlogov. Obtožba je tako pomanjkljiva, da ne bi bila postala nikdar pravomočna, če bi bilo sodilo Grafenauerja civilno sodišče. Obtoženec se mora s polnim pravom smatrati kot žrtev krivice.
Državni pravdnik dvorni svetnik Amschel se je izrekel za oprostitev od prve točke obtožbe (zaradi Rusov) in za oprostitev plačila stroškov. Ostali dve točki pa vzdržuje, ne predlaga kazni od 5 let, ampak krajšo.
Sodišče je Grafenauerja obsodilo na šest mesecev, ker je bil pa že nad eno leto v ječi, se mu to zaračuna v kazen, ki je s tem pre-stana.
Položaj v avstrijskem državnem zboru. Dunaj, 28. sept. Knez Fürstenberg načelnik ustavne stranke v gosposki zbornici, je imel danes daljši razgovor z ministrskim predsednikom Hussarekom.
Dunaj, 28. sept. Včeraj v soboto je bil med parlamentarci samo razgovor o položaju v Bolgariji in o mogočem učinkovanju koraka Bolgarije na nas. Stvar se vedno mirnejše presoja. Splošno se povdarja da je treba počakati nadaljnjega razvoja, ki prinese več jasnosti. Posl. Neu-jmann je predlagal naj bi ljudsko zastopstvo sprejelo posebno mirovno izjavo. Ta Neumannov pred-og stranke sipatično sprejemajo. Predlog pride v razpravo.
Državni zbor ima prvo sejo 1. oktobra. Imel bo samo eno sejo. Pravijo, da bo potem za teden ali štirnajst dni v zborovanju premor.
Vojni odsek delegacij. Dunaj, 28. sept. Korespondenca „Austria“ javlja, da bo sklican vojni odsek delegacij 14. oktobra. Kdaj bo sklican plenum, še ni znano.
Poziv čeških Hstov narodu in poslancev. Praga, 28. sept. Češki listi priobčujejo oklic na češki narod, v katerem poživljajo med drugim češke poslance, da z ozirom na svetovno-politični položaj takoj odidejo na Dunaj, kjer je njihova navzočnost nujno potrebna.
Praga. 28. sept. Češki listi opominjajo prebivalstvo naj bo na dan sv. Vaclava z ozirom na svetovne dogodke popolnoma mirno.
Spitzmüller v Sarajevu. Sarajevo, 28. sept. Skupni finančni minister Spitzmüller je povabil k sebi oficijelne kroge. Pri zajtrku je imel govor, v katerem je opozarjal na 40 ■ letno kulturno delo monarhije v Bosni, katero priznava cel svet. Svaril je pred samoodločbo narodov, češ da noben narod ne more živeti brez ozira na svoje sosede in na zgodovinske vezi z njegovo okolico. Dinastija je važen faktor, na katerega se mora ozirati. Ljudstvo naj se odvrne od političnih fraz in se oprime pozitivne politike. Bosancem bo treba razširiti politične pravice, zlasti volilno pravico. To bo pa mogoče še le po vojski. Bosna in Hercegovina morata ostati enota. Državnopravno razmerje se bo določilo v dosedaj še ne obstoječi obliki, da bodo Bosanci lahko tudi pri skupnih zadevah sodelovali, in da bo razmerje odgovarjalo narodnim potrebam in interesom obeh državnih polovic.
O mirovni noti grofa Burlana piše „Neue Zürcher Zeitung“: Ali bo prišlo do kakšnih pred-pogajanj ali ne, to je vse odvisno od moralne moči Nemcev. Oni so tisti, od katerih bo zahtevala antanta brezdvomno priznanje splošnih principov, predno bo kdo odpotoval, da se z nasprotnikom razgovarja. Le če Nemci z zares veliko gesto, hitro in brez pridržka priznajo de-mokratično-parlamentaren princip in zvezo naro-. dov, bo imela dunajska nota dober uspeh, drugače bodo pa disonance med zavezniki dovedle do težkega spora ...
Burlanovo pojasnilo. Dunaj, 27. septembra. Vsled novega zunanjega političnega položaja, ki ga je povzročil bolgarski poraz, so danes prišli k zunanjemu ministru grofu Burianu zastopniki nemške nacijonalne zveze, poslanci Urban, baron Pantz, Markhl, Krafft in Pacher, da dobe od njega autentičnih pojasnil. Burian je imenovanim poslancem podal pregledno sliko in izjavil, da še bo monarhija trdno držala zveze z Nemčijo, da monarhija postopa sporazumno z Nemčijo in da so vse uredbe ukrenjene, da se zabrani vpliv na monarhijo in nemško državo. Glede Romunije je minister dejal, da demobilizacija romunske armade napreduje in se vrši odvoz romunskega orož a itd. iz odstopljenih pokrajin po pogodbi. Poročilo o tem je bilo ugodno. Glede Jugoslovanskega vprašanja se je Burian izjavil proti jugoslovanstvu. Glede poljskega vprašanja je povedal, da pogajanja v Berolinu ugodno napredujejo. Minister je povdarjal, da je poluradni komunike o rešitvi besarabskega vprašanja V prilog Ogrske nepravilen ter da se vrše le pogajanja o priklopitvi Bosne in Hercegovine k Ogrski kot avtonomnih dežel. Glede notranjepolitičnega vprašanja pa je grof Burian izjavil, da ne sega v njegov delokrog.
Z Burian za federalizacijo Avstrije. Dunaj, /27. septembra. Zunanji minister grof Burian je izjavil članom delegacijskega odbora za zunanje zadeve glede poljskega vprašanja, da pogajanja, ki se sedaj vrše v Berolinu, v smislu avstro-poljske rešitve ugodno potekajo. Burian je tudi povdarjal, da so vesti o združitvi Bosne in Hercegovine z Ogrsko neresnične in da se vrše le pogajanja o priklopitvi teh dveh dežel k Ogrski kot avtonomnih dežel. Končno je grof Burian omenil, da zunanjepolitičen položaj vsekako zahteva gotove spremembe v smislu federalizma, kakor se tudi Nemčija pripravlja, da spremeni svojo politiko v smeri proti parlamentarni vladni obliki.
Podaljšanje državnozborskih mandatov. Razne stranke poslanske zbornice so se izjavile za to, da se mandati državnih poslancev za eno leto podaljšajo, ker bi sicer potekli s koncem letošnjega leta.
Hrvaški ban za pomoč Goriški. Hrvaški ban Mihalovič je obljubil pomoč Hrvatske v prehrani Goriške.
Ogrski politiki pri vladarju. Dunaj, 28. septembra. Kakor se čuje, bo vladar na predlog Weckerla zaslišal več ogrskih politikov. Včeraj v soboto se je pripeljal na Dunaj grof Štefan Tisza ki bo v avdijenci poročal vladarju. Prideta tudi grof Julij Andrassy in Appony.
Ogrski državni zbor. — Pogajanja s Hrvati. Budimpešta, 28. septembra. Weckerle se je izjavil, da bo ogrski državni zbor sklican 15. oktobra. Na vprašanje, ako se pogaja z za-stop. Hrvatov, je Weckerle dejal, da je povabil na razgovor hrvaške politike še v času, ko o odpadu Bolgarije še ni bilo govora. Ker je moral včeraj biti na Dunaju, se ta konferenca ni mogla vršiti.
Slovanski programi In avstrijska borza. Po,d tem zaglavjem piše švicarska „Neue Zürcher Zeitung“ : Češko agrarno glasilo „Venkov“ bilježi zanimiv pojav, da se kurzi čeških vrednostnih pa-
pirjev od dne do dne dvigajo, dočim poroča nemška praška „Bohemia“ od 12. septembra, da imajo vrednostni papirji drugih kronovin zelo nizek kurz, n. pr. zadolžnice nižje-avstrijske hipotečne banke, ki so prvovrsten papir in stoje samo 2 procenta nad pari, vrednostni papirji čeških dežel pa notirajo 13 do 15 procentov nad pari. Širijo se sicer govorice, da nakupujejo češke papirje v inozemstvu živeči Čehi, kar pa ni res, gotovo pa je, da ima češka in jugoslovanska agitacija vpliv na kurze. — Ali pa špekulacija!
Nemško volno poročilo.
Velika jesenska ofenziva.
Berolin, 28. septembra. (K. u.) Uradno.
Zahodno bojišče.
Angleži napadajo v smeri na Cambrai in južno odtod, Francozi nadaljujejo svoje napade v Champagni, Američani pa vzhodno Argenov.
Delni sunki in delni napadi ihed Ypernom in Scarpo, kakor tudi med Ailetto in Aisno so spremljevali velike napadalne operacije nasprotnika.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta in
generalnega polkovnika von Boehna.
Sovražnik, ki je napMvil sunek med Ypernom in Scarpo na več mestih proti našim črtam, je bil zavrnjen.
Na obeh straneh cest in med cestami, ki drže iz Arrasa in Peronnea na Cambrai, je navalilo v napadu po silnem ognjenem boju , 16 angleških in kanadskih divizij. Ob obeh straneh Marquiona, med Moeuvresom in Arsincourtom ter med Ribecourtom in Villers—Guislainom se je zrušil prvi naval sovražnika pred našimi črtami. • Pri Inchi en Artois je sunil sovražnik na Bourlon, pri Haurincortu pa na Flesquieres. Posrečilo se mu je tekom bitke, razširiti to vdrto mesto in nas severno ceste Arras—Cambrai potisniti nazaj do črte Oisy le Verger—Haynecourt. Južno ceste smo držali zvečer po menjajočem se boju in po uspešnih protinapadih črto Bourlon (gozd)—Ribe-court. Pred našimi postojankami med Ribecourtom in Villers—Guislainom so se izjalovili vsi napadi sovražnika.
Med Epehy in Bellicourtom smo odbili močne napade Angležev in Američanov. Po končanih bojih je bil sovražnik povsod vržen v njegove izhodne postojanke, pri Lempire pa preko teh nazaj'.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča in generala von Gallwitza.
Med Ailetto in Aisflo so bili zavrnjeni delni napadi nasprotnika vzhodno Vauxaillona in zahodno Jouya.
V Champagni je nadaljeval Francoz, vzhodno Argonov pa Amerikanec, svoje močne napade in je od časa do časa zastavljal sveže divizije.
Francož je mogel v svojih večkrat ponovljenih napadih med Suippo in Aisno pridobiti le malo tal. Zvečer smo stali v boju na črti Aube-rive sur Suippe—južno Somme-Py—Gratreuil— Bouconville—Černayski gozd.
Napadi Američanov vzhodno Argonov so se ustavili južno črte Apiemont—Cierges. Mont-faucon je bil izpraznjen radi preteče obkolitve. Preko Montfaucona in vzhodno odtod zaganjajoči se napadi so se zrušili pred našimi novimi črtami.
Francozi in Američani so utrpeli tudi včeraj težke izgube.
Včeraj smo sestrelili 33 sovražnih letal. Poročnik Rumey si je priboril svojo 45., nadporočnik Loerzer svojo 44. in poročnik Bauemer svojo 35. zmago v zraku.
von Ludendorff.
* *
Dunaj, 27. septembra. „Allg. Ztg.“ poroča iz Rotterdama: Reuter poroča: Francoske in ame-rikanske čete so na fronti 65 km med Reimsom in Verdunom napredovale za nekaj milj.
London, 27. septembra. (K. u.) Zjutraj ob 5. uri 20 minut je napadel Haigh na široki fronti južno od reke Sensee. Prva poročila poročajo o zadovoljivem napredovanju.
Velik napad na zahodu.
Berlin, 27. sept V Berlinu se govori, da je v jeseni na zapadu pričakovati še velikega napada mnogozveze. Napadi, ki so se začeli v Palestini in se v Italiji nadaljujejo, se bodo, kakor se domneva, končali s skupno, veliko ofenzivo Francozov, Angležev in Američanov.
Novotarija pri nemških letalih.
Berolin, 27. sept. „Lokalanzeiger“ prinaša iz Ženeve poročila iz glavnega stana ameriškega vojskovodje Perschinga, da so se opazovale pri nemških letalih spremembe, ki omogočajo presenetljivo hitro rešitev sestfeljenih aparatov.
Vojna požira milijarde.
Bern, 27. sept. Med razpravo o francoskem vojnem kreditu je izjavil poslanec Brucon, vojna je stala Francijo že 160 milijard frankov. Glasoval bo proti vojnim kreditom, ker je bila zamujena najugodnejša prilika, podati so v ihirovna pogajanja.
Podvodna vojska.
Berolin, 28. septembra. (K. u.) Uradno.
Potopili smo 3 parnike in več jadrenic, skupaj 15.000 ton.
Šef admiralnega štkba.
Umikanje Turkov v Palestini.
Berolin, 27. sept. (Kor. u.) Wolffov urad poroča:
V Palestini se turške čete zapadno od Jordana še nadalje umikajo. Turška armada vzhodno od Jordana se drži nasproti premočnim četam, ogroža jo pa tudi vstaško gibanje Arabcev, ki se razteza na pokrajino Havran. Pri umikalnih bojih so se odlikovali nemški pešpolk št. 146 ter druge
nemške čete pod polkovnikom Oppenom in majorjem Mutherjem. Uspešno so se prebili skozi obroč ter se umaknili v dobrem redu od sprejemne pozicije do sprejemne pozicije.
Angleške civilne oblasti v Palestini.
Basel, 27. septembra. V Jeruzalemu in v ostalih po Angležih zasedenih krajih Palestine So ustanovljene civilne angleške oblasti.
Rušila.
Nemške čete proti Čehom.
Curlh, 27. sept. „Züricher Ztg.“ javlja iz Londona: Po poročilu ag. Havas so zaznali češko slovaški voditelji, da so dospele k Volgi in v ozemlje Dona redne nemške čete. Pričakovati je tedaj resnih skupnih operacij nemških in boljše-viških čet proti Čehom.
Usmrtitve v Petrogradu.
Stockholm, 27. sept. Od 1. do 15. sept. je bilo ustreljenih po razsodbi revolucijskih sodišč 897 oseb.
Pred novim napadom Italijanov.
Curih, 27. sept. „Corriere della sera“ poroča s fronte: Splošno vznemirjenje vlada na fronti. Splošen položaj na odseku med Grappo in Piavo je do skrajnosti napet.
Mirovnih pogajanj med Avstrijo in Italijo ne bo.
Lugano, 26. sept. V uradnem poročilu iz Rima se.dementuje vest, da bi se imela v Švici vršiti mirovna pogajanja med Italijo in Avstrijo.
Po domovini.
„Slovenec“ ln „Arbeiter-Zeitung*. Dunajski socialistični dnevnik „Arb. Ztg.“ je priznano izborno urejevan in prinaša včasih imenitne članke, katere radi ponatiskujejo vsi listi. Tudi v „Slovencu“ kar mrgoli prevodov iz socialističnega glašila, ker mu manjka svojega duševnega gradiva.
V	četrtek 26. septembra je pa priobčilo dunajsko delavsko glasilo članek, katerega „Slovenec“ ne bo prinesel. Zato smo mi tako prosti, da prinesemo izvleček. „Arb. Ztg.“ piše pod naslovom „Die schwarzen Ratten“ — Črne podgane — z ozirom na naše škofe sledeče: Zveza med prestolom in oltarjem ni bila nikjer tako izrazita kakor v monarhiji, kjer je verska vez nadomeščala vez narodne enotnosti. Ta zveza med cerkvijo in državo je bila pa vedno leoninska pogodba./Ka-dar je bila država močna, je obsipala cerkev vedno z obilico posvetnih privilegijev; doživela je pa vselej, kadar je prišla v zadrego, žalostno resnico, da je prestolu manjkala podpira cerkve, kadar jo je prestol najbolj potreboval. Tako je tudi sedaj. Prijatelj, ki je užival vso moč in vse časti, je sedaj svojemu protektorju obrnil hrbet.
V	katoliškem taboru vse beži pred Avstrijo. Pastirsko pismo avstrijskih škofov, ki zahteva zvestobo do države in do cesarja, ugovarjajo škofje s svojimi deli. Ali nista Jeglič in Karlin avstrijska škofa? In vendar očividno ni podpisano pastirsko pismo od njiju! Postavila sta se na čelo jugoslovanskemu gibanju, da podpirata to, kar pastirsko pismo preklinja! Kjer pa škofje še niso odpovedali pokorščine Avstriji, kako onemogli so tam proti duhovščini! Človek ne bi verjel, da je papež Pij X. župnike in kaplane izročil škofom na milost in nemilost. Grof Huyn in Skrbensky morata mirno gledati, kako njuna duhovščina prisega na češko državno pravo. Kaj ima država od tega, če oba škofa zagotavljata državi svojo zVestobo, če na svojo duhovščino nimata nobenega vpliva več? Mi sicer ne očitamo jugoslovanskim škofom, če gredo s svojim ljudstvom. Toda tu se gre za to, da se je zopet enkrat zgodovinskosveto razmerje med cerkvijo in državo izkazalo kot bluff! Sicer se pa sklicujejo slovenski duhovniki lahko na kurijo; kajti samo to je mogel imeti škof Karlin v mislih pri svojem inter-viewu. Mi se nad tem ne zgražamo, ampak konstatiramo samo dejstva. Avstrijska država je duhovščino vedno protežirala, da jo ista v času krize zapušča. To seveda Avstrije ne bo ovhalo, da bo šla po stari poti, kadar bo zopet prišla iz krize. To nam dokazuje dejstvo, da so postavili na čelo države v času, ko „črne podgane“ zapu-
ščajo državno ladjo, „črnuha“ (== Hussareka) kot crmarja. A Tako piše „Arbeiter Zeitung“. Mi ne jilježinro tega iz sovražnega nasprotstva do Ijub-janskega cerkvenega kneza, ampak le kot kronisti n zato, da pokažemo, kako bodo izrabljaH nasprotniki Cerkve nastop enega dela duhovščine v sedanjih kritičnih časih za svoje namene. Kadar se bo svet zopet umiril, jim bodo rekli: „Straho-setci! §amo strah, ne pa prepričanje, vas je vodil io vaših korakov. Plašljivcev pa ne potrebujemo, ampak potrebujemo značaje! Zato z Bogom! Iz pisave socialističnega lista lahko vsak sam sodi, ali bo imela Cerkev od tega kakšno korist ali ne.
Deželna vlada zasleduje dr. Korošca. „Slovenec“ objavlja „strogo zaupno“ okrožnico deželne vlade kranjske, v kateri naroča svojim okrajnim glavarjem, naj natančno pazijo na vsako besedo dr. Korošca in drugov, češ da agitirajo proti vojnemu posojilu itd. Pri tem pa namigava, da je to okrožnico povzročila skupina Sustersic-Lampe. I kdo pa drugi! Eden mora biti kriv, ce ni Šušteršič, je pa Lampe. Ali pa Stefe. Pri deželni vladi namreč nimajo nikogar, ki bi znal brati slovenske liste, prav nikogar Pri deželni vladi govore samo nemško in vselej, kadar se gre za slovenske stvari, pokličejo enega izmed imenovanih gospodov za tolmača. Včasih se pa vidi tudi mladine in jugoslovanske demokrate pri deželni vladi. Namreč take,.ki so najbolj glasni mladini ali pa demokratje v gostilni; pri deželni vladi pa ne vemo, kaj so--------------.
liiiHlianctra frnnta cp ip it.
izpremenila v bolgarsko.
Česa ne smemo nikdar pozabiti ? „Nikdar ne smemo' pozabiti, da smo v stiski in nadlogi v
prvi vrsti zvesti sinovi velikega nemškega naroda“. Tako razglaša nemški narodni svet za Srednje Štajersko v nemških listih. In taki ljudje očitajo drugim veleizdajo in bogvekaj še vse. Za pametne avstrijske Nemce pač zadnji čas, da se otresejo takih elementov!
„Resnica“ je policijski list. Tako poroča ljubljanski „Slovenec“ in pogreva nato staro trditev „Freie Stimmen“, da so „Novice“ vladin list. „Slovenec“ in „Freie Stimmen“ se lepo ujemata. Zato pa priporoča „Slovenec“ ponovno svojim bralcem, naj se udeleže nedeljske prepovedi ob 5. popoldne pri oo. jezuitih o slabem tisku. Spoznanje je prvi korak do poboljšanja.
—	„Slovenec“ verjame nemškonacijonalnemu glasilu, da smo od vlade podkupljeni. „Slovenec“ naj bo le potolažen. Tisti, ki se zbirajo okolu „Novic“ so nepodkupljivi. Ne bo nas nikdar podkupila avstrijska vlada, pa tudi ne — antanta. Nam je merodajno katoliško prepričanje, na katero je „Slovenec“ pozabil. To nam odklanja vsako laž in nam veleva zvestobo do države. Tudi konstatiramo, da se nemški „Polizeiblatt“, s katerim nas hoče „Slovenec“ družiti, ne tiska v naši tiskarni, ampak v — „Katoliški tiskarni“. Tako dobiva „Katoliška tiskarna“ denar od policije.
Popravek. V št. 73 „Novic“ se nam je vrinila v članek o jugoslovanskem vprašanju neljuba pomota. Prijatelj lista nas opozarja, da znani proti škofu Wolfu naperjeni rek ni od prošta Zupana, temveč od profesorja Jakoba Zupana, kar drage volje popravljamo.
Otvoritev sezone Slov. deželnega narodnega gledališča v Ljubljani se izvrši danes dopoldne ob 11. uri s slavnostno akademijo, koje spored je Otona Župančiča prolog „Naša beseda“ in nastopi solistov. Zvečer pa sledi otvoritvena dramska predstava, Finžgarjeva ljudska igra „Divji lovec“. Jutri, v pondeljek, pride na oder satira „Morala gospe Dulske“, delo poljske dramatičarke Gabrijele Zapolske. — Drama se bo uprizarjala sprva vsak dan, glasbene predstave slede tekom par tednov.
t Kanonik Erzar. V četrtek je umrl v Novem mestu kanonik Matija Erzar. Pogreb je bil včeraj popoldne. R. i. p.!
Smrt. V Litiji je umrl nadrevident južne železnice g. Jakob Prek. — V Ljubljani so umrli: Ana Razinger, soproga mestnega učitelja; Josipina Perko, gostilničarka; Etbin Petrič, dijak 4. real. razreda; Marija Orehek, uradnikova vdova, stara 71 let; Janez Jereb, tobačni delavec; Frančiška Remškar, vdova železničarjeva. — Pri Sv. Križu na Vipavskem je umrla gdč. Milica Medvešček.
—	V Šmarju pri Sevnici je umrl narednik Anton Fon. — V Trstu je umrl redar Ivan Krpan, v Pobegih v Istri trgovec Rudolf Pečarič. — Umrl je Alojzij Hočevar iz Mekinj.
PoročH se je c. kr. stotnik Ivan Ogorek z gdč. Marijo Žnideršič iz II. Bistrice. — V Št. Lenartu pri Veliki Nedelji se je poročil goriški odvetnik dr. Franc Irgolič, sedaj ruč. praporščak, z gospo Marico vdovo Ofner, roj. Zorko, iz Maribora.
Opekla, se je I71etna Kristina Bizjak, hči
posestnika iz Senuše 7. Goreča svetilka se je
prebrnila, razbila in goreč petrolej ji je ožgal desno roko.
Močno obolel je mestni učitelj g. Anton Razinger, čegar soproga je včeraj umrla.
Požar pri Žužemberku. Na Rebru pri Žužemberku je v noči na torek gorelo pri Ulčarjevih in Kmetovih. Zgoreli sta dve hiši, dva kozolca in en svinjak.
Širom sveta.
Morganatična poroka romunskega prestolonaslednika. O poroki romunskega prestolonaslednika Karla z generalovo hčerko Cici Lam-brino se še poroča: Prestolonaslednik se je pripeljal z gospodično preko meje v Odeso, kjer se je v hotelu vpisal kot KarlFerdinandovič, gospodična pa kot Cici Lambrinowska. Avstrijske oblasti so takoj izvedele kdo je ta gospod in so zahtevale, da mora romunski prestolonaslednik takoj mesto zapustiti. Princ je prosil za 24 urni odlog, češ, da bi bil rad pri poroki gospodične, katero poroči neki njegov prijatelj. Tej prošnji so avstrijske oblasti ugodile. Po preteku 24 ur pa je princ javil, da se je on poročil z gospodično. Avstrijske oblasti so to brzojavile romunski vladi, ki je poslala v Odeso tri generale s pismom, da se mora princ takoj vrniti. Princ tega ni hotel storiti, še le ko so mu generali zaklicali: Gospod polkovnik, trije romunski generali Vam zapovedujejo, da se morate vrniti!“, se je udal. Princ nikakor noče dovoliti, da bi se njegov zakon z gospodično Lambrino razglasil za neveljavnega, zato ni izključeno, da izgubi pre-stolonasledstvo. Zanimivo je, da gospodična Lambrino, sedanja soproga romunskega prestolonaslednika, nikakor ni lepa: je zelo majhne postave in ima zelo velik nos. Kljub temu je imela že več čestilcev, ki so se potegovali za njeno roko.
Španska bolezen se kužno širi. Na Francoskem dobiva španska bolezen zelo resen značaj. V Parizu je že prava epidemija. V Budimpešti so zaprli radi te epidemije šole. V Felvideki Ujsag ni mogel iziti časopis, ker so oboleli vsi stavci in vsi uredniki. Na Danskem je umrlo na tej bolezni že 8000 oseb.
Nainoveiše vesti.
Romunski kronski svet.
Bukarest, 28. septembra. V Jašu se bo vršil kronski svet. Navzoči bodo ministri in predsednika pbeh zbornic. Kronski svet bo odločil o prestolonaslednikovi ženitvi.
Kuga v Italiji ?
Chiasso, 27. sept. Neka rimska korespondenca „Italic“ govori, ne da bi krožeče vesti o pojavljanju kuge potrjevala, o nevarni epidemiji z veliko umrljivostjo.
# Pomanjkanje premoga.
Dunaj, 28. septembra. Papirnica „Steyrer-mühl“ je vsled pomanjkanja premoga ustavila obrat.