4. Zimska nadzemeljska koleraba. Imenuje se tudi zimska velikanska koleraba, kajti jabolka naredi na dobrem svetu, ki so pri pravem obdelovanji 8 do 10 kilogramov težke. Presadi se šele koncem julija ali pri-cetkom avg-usta. Ker velja o njenem pridelo* vanji sicer popolnoma vse isto, kar smo o zimskem vohrovt» povedali, noi'emo o tem se dalje govoriti. Najboljša vrsta je Mauthner-jev Gro-liatli. 20 gramov semena stane AT> kr. Ako bi se v okolici Novega Mesta pridelovanja teb rastlin pop r ij e li, v s t r e ž e n o bi bilo p r i d e 1 o v a 1 e, e m, kateri bi za nje lep denar stržili, vstre-žeiio bilo bi pa t iid i m e š ěan o m. Torej koj na delo brez odlašanja! Potres na Kranjskem. Hud, skoro obupen udarftc je zadel v preteklih dneh kranjsko deželo ter sploli vso Slovenijo, zlasti pa njeno sree — ttelo Ljubljano. Velikonočno nedeljo, 14. aprila zvečer nekako ob se je zemlja silovito stresla. Potres se je čutil od Florence na LaSkem do Dunaja in od Iiiomosta do Ogerjikega. Najhujše je bilo pa na Kranjskem in sicer v ljubljanskem, kamniškem iii litijskem okrajnem glavarstvu Prvi sunek je bil tako močan, da se je vse zazibalo. Po nekod se je skoro celo minuto neprestano treslo. Do jutra se je potrea Že mnogokrat ponovil, v nekaterili krajih celo nad 30 krat in sicer z veČjo ali manjšo silo. Poslej 80 se čutili nad teden dni manjši potresi vsak dan, zlasti po noči, in v Ljubljani še sedaj zemlja ne miruje. Grozni so nasledki te šibe boije. Mraz mora spreleteti Človeka, ko čita dopise iz raznih krajev, kako se je zemlja tresla, kako je vse trepetalo in ječalo, kakor bi bili imeli ljudje nekak predokus sodnega dne, ko vidi, koliko ňkodo je trpela naša domovina. Po hišah je nastala takoj po prvem najhujSem Bunku čudna zmešnjava. Vse orodje je jelo poskakovati, vrata in okna so šklepetala, z miz in omar 00 padale knjige in druge sHčne stvari, pod zemljo se je čutilo votlo bobnenje, stenske ure so se po nekod ustavile, stropi so se udirali, dimniki padali na tla, stene pokale, živina tulila i t, d. Vse je planilo po koncu in hitelo na piano v strahu, da jih razvaline ne posujejo. Prvo noč so ljudje prebdeli i[i premolili pod milim nebom. Na stotine ljudi je klečalo na tresoči se zemlji in prosilo Boga, naj prizanese z iiadaljnimi udarci. Velikonočni ponedeljek se je služba božja opravljala v Ljubljani in na Gorenjskem na prav mnogih krajih pod milim nebom, ker v cerkve ni bilo varno stopiti; dobile so namreč velike razpoke. Najhuje so prizadeti kraji, ki leie med Šmarijo, Kamnikom in Loko, med temi je trpela največ Ljubljana, ki je skoro poruèeua. Ni je skoro hiše v mestu, ki je ostala nepoškodovana. Nekatere so tako razpokane, da jih bo treba do tal podreti in iznoya zidati, največ pa je takih, ki bodo morale biti do dobra popravljene in zvezane, predno se bo moglo zopet v njih stanovati. Zelo veliko škodo imajo tudi ljubljanske cerkve; le žeiiklavška cerkev in nova cerkev Jezusovega srca sta oiiiali brez večjih razpok ; druge pa so vse zaprte in tako ostane, dokler se ne popravijo. Trnovski, eden šentjakobskih in ednn frančiškanskih zvonikov so hudo razpokani, da se bodo dali teiko še popraviti. Slikarije v frančiškanski cerkvi so uničene, samostan pa tudi zlasti zgoraj skoro popolno razdejan. Mnoge ulice so zaprte zaradi nevarnosti, ki žuga; še vedno namreč padajo dimniki in opeka s streh. Nekatere stene 30 morali s kolmi podpreti, da ne padejo po strani, ker marsikaka hiša se vidi na vnanje sicer 3e precej ohranjena, a v notranjem je vsa razsuta. Redka je sedaj v Ljubljani hi.^a, v kateri še ljudje stanujejo. Zelo veliko se jih je preselilo v druga mesta, kjer ni toliko nevarnosti. Večina njih stanuje v lesenih barakah, katere so postavili na javnih trgih in v okolici. Nekaj stotin ijudij prenočuje na kolodvoru v železniških vozeh, drugi pa pod kozolci, v svislih, skednjiii in drugod, kjer je količkaj strelie. Prve noČi so nekateri dobili zavetje v pokritih vozeb; v „Zvezdo" ali na druge odprte kraje so znosili svoje postelje ali vsaj slumnice in tam Čez noč počivali, kolikor se je dalo. Sv. maše so se opravljale v „Zvezdi," na trgu cesarja Fran Jožefa in v mali kapelici blizu nove vojašnice. Na tisoče in tisoče ljudi se je udeleževalo cerkvenih slovesnostij ; splob se je te dni v Ljubljani toliko molilo, kakor ne že kmalu. Hrano dobivajo ubogi ponesrečenci od drugod zastonj. Z Dunaja prihaja dan na dan živeža, že kuhanega, za par tisoČ ljudi; več slo ljudij preživlja kranjska hranilnica in drugi dobrodelni zavodi. Sploh se kaže te dEii v Ljubljani ijubeaen do bližnjega v vsej svoji lepoti in požrtvovalnosti! Vse ljubljanske Šole so zaprte, deloma ker 80 solska poslopja poĚ^kodovana, deloma ker ne more mladina od drugod sedaj v Ljubljani stanovati. Doklej bodo šole zaprte, se še nič ne ve. Na deželi so najbolj poškodovane vasi, ki leže od Ljubljane do Kamnika, zlasti pa Vodice, kjer je kakih 30 hiš popolno pokonČanih, med njimi tudi farna cerkev, župnišče, kapelanija in Šola. Zelo poškodovane so cerkve na Ježici, na Črnučah, ki je bila áe le pred petnajst leti sezidana, na Holmcu, v Komendi, v Dobu, pri Mariji devici v Polju in mnogo podružnic. Nekatere bo najbrže treba do tal podreti in iznova sezidati. V Mengšu se je poruSit veliki oltar ; v Kamniku je precej razpokaii stolp farne cerkve ; drug-e cerkve y mestu niso posebno poškodovane. Zelo je rax-dejana tudi tovarna m papir v Veviali, kier je več Btotisoi goldinarjev èkode in Je vpraianje, se bo-li se pozidala ali »e. Na Črnučah je med potresom zyonik telebal ob cerkev s tako silo, da 60 zvonovi sami zvonili. V Cerkljah so se zvonovi petkrat sami oglasili, enako stí je zgodilo tudi v nekaterili drugih krajih, Grozen udarec je to za slovenski narod, ker èkode je že doslej preraŽunjene do 5 milijonov, a vse vkupe znaša gotovo trikrat toliko. Pri vseh teh nezgodah je vsaj to dobro, da ni hilo veè ljudij ubitih. Kolikor znano, je bilo v razvalinah podsutili ali pobitih od opeke trinajst oseb. Nekaj jih je tudi telesno poSkodovaiiiii. Doslej sta se tudi dva smrtno poškodovala v Ljubljani, en krovec, ki je streho prekrival in neki vojak, ki je barake delal. Nekatere ljudi je samega strahu zadela kap, v Loki pa so trije otroci bojda uprav zaradi tega umrli. Nesreča, ki je zadela Kranjce, zlasti Ljubljančane, vzbuja povsod odkritosrčno in globoko sočutje. Dan za dnevom dohajajo mnogi in obilni darovi. Presvetli cesar je daroval 15.000 gld., nekateri nadvojvode so dali več stotakov, nadvojvoda Evgen 3,000 gld. Tudi razni mestni zastopi so poslali svoje podpore n. pr. z Dunaja 5.000 gld,, iz Prage 1.50O i t. d. Nabira se po vseh avstrijskih kronovinah v ta namen. Ljubljansko skofij-atvo je razposlalo okrožnico vsem avstrijskim škofom, da priporoče svojim vernikom ponesrečene Kranjce v podporo. Kinanini minister je dal 25.000 gld., državna zbornica je jednoglasno skenila, naj se po potresu ponesrečeninj pomaga takoj in sicer i zdatnim darom, ker tu se gre za obstanek Ljubljane. Deželni odbor kranjski je dal 10.000 gld za napravo barak in druge potrebe. Po raznih mestih se prirejajo koncerti in sli6ne slavnosti v korist Ljubljani. Sploh smemo reëi, da se posamne dežele in mesta avstrijska v dobrodelnosti kar kosajo med seboj. — Odkod ta potres, ne ve nobeden kaj zanesljivega povedati. Pravijo, da se zemlja v notranjščini seseda in zato se že toliko dni vse ziblje. Močan potres na Dolenjskem je bil že v noŽi od ponedeljka do torka (8.-9. aprila); par dnij pozneje so ga opetovano Čutili na Belokranjskem ; torej se zemlja maje pod nami že kake tri tedne. Pravijo, da se je na Gorenjskem pri Kranju KriSka gora za 14 črevljev posedla. Studenci so drugo jutro izvirali kalni; po nekod se je kazal pred potresom rdeč blisek, ia nenavadno rdečkasta meglica je legla po potresu. Grozen je potres sam na sebi, grozen utegne biti tudi v svojih nasledkih. Ne le pomanjkanje, lakota ni druge nadloge žugajo, temveč tudi bolezni zaradi strahu, prehlada in pičle hrane. V vseh teh brezmejnih stiskah tolažiti nas mora zaupanje v božjo pomoč, ker tisti, ki ima moč, da zemljo trese, ima tudi oblast, da jo upokoji. To vedo verni Kranjci ; /,ato romajo dan na dan na tisoče vkupe zbranih k Materi Božji na Dobrovo, na Goričico pri Domžalah in h kapelici Marije Device ob Martinovi cesti tik Ljubljane, Usmiljeni Bog usliii tisočere klice, ki se te dni dvigajo k nebesom I Šibe potresa reši nas, o Gospod! Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ? V Galiciji je jako živahno volilno gibanje. Kmetje so sklenili, da bodo poslej volili le iz kmečkega stanu poslance za deželni in državni zbor. Imajo sicer lep namen, pa ga bodo težko izvršili, ker so tako zadolženi, da so popolno v židovski oblasti, V Nitri na Ogerskem je bih te dni v drugič volitev za ogersko zbornico. Zmagal je zopet vladni kandidat, a s prav neznatno veČino in še to je dobil po skrajnem nasilstvu. Vse krivice, ki 80 se že i^adnjič godile, so se tu iznova ponovile. A ravno to nasilstvo bo spravilo sedanjo vladujočo stranko ob vso veljavo. Nedavno je potoval papežev nuncij po Ogerskem. da se je na lastne oči poučil o ogerskih razmerah, Bojda je ministru, pri katerem je bil, naravnost rekel, da bo ])apež s svojim vplivom odločno nastopil zoper sedanjo vlado in njene načrte ter podpiral nema-žarske narodnosti. To bo uničujoč udarec za sedanji politični tok na Ogerskem. Kilj je iiovegii ito širokem svetu? Na Laškem je zanimiv boj Crispija zoper oba bivša ministerská predsednika Kudinija in Gio-littija, ki mu očitata vse mogoče pregrehe in krivice. Iz teh ostrih in hudih očitanj, katera drug drugemu mečejo v obraz, Lahi lahko spoznajo, kaki ljudje jim gospodarijo. Mir med Kita)cl in Japonci je Že sklenjen. Pravijo, da bodo morali Kitajci plačati tífíO milijonov mark. Zaradi tega se bo najbrže cena srebra zopet zvišala in židovski milijonarji bodo delali iznova ogromne dobičke. Piše se uani: Iz Novega Mesta. — Na osobni napad g. Antona Beleča, šestletnega predsednika okr. bolniàa« blagajno za ^ubljanako okolicó y đtev. 8. „Dol. Novic" prosim sledeči odgovor vsprejeti blagovoliti. V 6, átev. „Dol Novic" praaa se „zakaj Franc Vidic ne dobi nobene bolniine podpore in prosi pojasnilo v tej zadevi od kompetentne Btrani." Okrajna bolniška blagajna je ca to ujiraaanje odgovorila mej drugim s slede6iini besedami „podpisana bolnišna blagajna se je celo odločno za to potegovala potom okr. glavarstva, da bi se omejeni delavci zglaaili blagajnim članom, in dalje — ako Fr. Vidic ni Še dobil bolnisuo podporo, ni) temu kriva podpisana okr. bolniána blagajna, ker mora čakati na razsodbo c. kr, okr. glavarstva v tej zadevi. Po mojem mnenju je ta odgovor zadostoval popolnoma interesentom, ker je okr. bolnisna biagajna ukrenila vse, kar je bila dolžna storiti že poprej. Stavlja se (»rašanje, ali sem jaz postavno postopal, ali pa je bilo moje poročilo kot nnčelnika le prazen izgovor? Omenjati moram prvi(^.: V smislu § 3. po.stave z dne 30. marca 1888. in § 2. B, bla-gajniiuili pravil, nijso dolžni biti vsi gozdni delavci članom okr. bolni.'5ne blagajne. DrugiĆ, je edino C. kr. okr. glavarstvo kom patentno v prvi vrsti razsoditi, ali je smatrati Fr. Vidica udom okr. bolnišne blagajne v Novem mestu ali pa ne, ker je isti delavec gozdni in ker se je poškodba na liervatskem (Žumber-skem) ozemlju zgodila. Vsakdo, katerem« je postava koliikaj znana, moral je na prvi bip uvideti, da ta «lučaj je prepir en; da tega šestletni predsednik okr. bolnisne blagajne za ljubljansko okolic» g. Anton Belec ni razumel, pač jasno dokazuje, da zn to ne zadostujejo leta, pač pamet in vsestransko poznavanje postave. Tisti g§, katere g. A. Belec citira, zamorejo se uporabljati le y neprepirnem slučaju. Žalostna prikazen je to, ako šestletni predsednik kake okr, blagajne v javnosti sodi o slučaju, katerega ne razume in si pri tem drzne načelniku druge okr. bolnisne blagajne očitati v najrobotnejšib izrazili nepoznanje postave, — S takimi pojavi obsodi .se sam najbolje, kajti ne zadostuje znati le brati in pisati, pač tudi razumeti vsebino pisanega, V prihodnjem članku želim Vam boljo srečo in već takta, S. pl. Sladović Sele 3-letiii načelnik okr. Ijo], blag. (Opomba uredništva.) Stem naj bo stvar končana! ("i. Belec gotovo ni nameraval žaliti g. pl. Sladoviča, a v zadnjem stavku dopisa se je nevkretno izrazil, da res doni zbadljivo. Iz Loke pri Črnomlju. [Potres, občinska seja. — Tudi pri nas je bil po noči 14. aprila hud potres, tako da so okua šklepetala, ure se vstavile, in mnogi plahi iz postelj poskočili; vendar hvala Bogu! škode ni nobene provzročil. 15. aprila je Lila ob 8. uri dopoludne občinska seja napovedana. Prišli smo vsi odborniki, le župan ni hotel priti ter s svojo odsotnostjo hotel sejo preprečiti. Rajši je v Črnomlju ostal, prepiral se a farani, kteri so ga pošteno obdelovali, da se nima v nase duhovne zaletavati, ker le naš taran ni. V seji je bilo enoglasno obsojeno nepremišljeno ravnanje župana, da se je dal premotiti priliznjenemu učitelju tíetini in dal svoj podpis in občinski pečat na prošnjo, zoper ktero so vsi občani od prvega do zadnjega. Zato smo slovesno ugovarjali temu nasilstvu, kajti če bi iupan sam svojevoljno vse smel storiti, Čemu je potem 12 odbornikov? In zdaj pravi župan, da nas bo tožil. Naj le toži, mi ne damo .svoje občine grditi in za prazen niS prodati. Da se nemir seje po uaši občini in po celi fari, je kriv učitelj Šetina, kteremu ni dosti, da že leta v mestni občini svoje kozolce prevračuje, se v na5e kmetske občine ob vsaki prilik , posebno ob volitvah, vmešava, župane na svoje limaoice lovi in ljudstvo vznemirja. Nam se čudno zdi, da smejo nekateri ljudje tako neslane burke vganjati, nasproti pa, če se kteri drug le gane in zine, da se to in to ne godi prav, mu že s kaznijo žugajo. To je menda pristno liberalno! Iz Črnomlja. Od crnoraeljskega županstva smo dobili ta-le popravek: 1. Neresnica je: Posestniku Skubicu vzeli so liberalni mestni očetje (vsled seje) bika. Res je, da se je bik moral vsled dveh ukazov velesl. dež. odbora vzeti; dotično poročilo v Ljubljano poglal je proti Skubcu preč. g. Janez Priatov, kaplan v Úrnomlji. 2. Ni res: da je vzelo se bika Skubcu zato, ker je volil g, Tomo Zupana, nego edino po nalogu velesl, dež, odbora. 3 Ni res: Tako delajo gospodje, (katerim na čelu sta dva učitelja) če se jim kdo brezpogojno ne klanja. Res pa je, da je tako postopanje noložil deželni odbor. Dva učitelja nista na čelu „gospodom," ker nimata in nista imela prav nič s tem opraviti. 4. Ni res, da vodi našo občino učitelj Šetina. Res pa je, da jo vodi I. svetovalec Andrej Lackner, kar je postavno- G. Šetina učitelj, kot mestni tajnik, stori le to, kar se mu odloči in nič v svojem imenu kot učitelj. Ti. Ni res, da je Setina hujskal ljudstvo in z zvijačo, gi'ožnjami pridobival za Višnikarja. 6. Res pa je. da je kot tajnik oskrbel redno uročitev glasovalnic in Če ga je kdo kaj uprašal, dal mu je svet. Na dopis iz Petrove vasi v štev. 8. blagovolite popraviti : 1, Ni res: da je učitelj Šetina sklical na tiho nedeljo vse župane črnomeljske fare, res pa je, da jih je sklical« županstvo. 3. Ni res da jih je Šetina s svojim sladkim jezikom pregovoril k podpisu nekih papirjev, na kterih se hujska zoper nase dobre gg. kaplane. Res je, da so občine podpisale prošnjo za preč. g. župnika, da bi se ne vpokojil. Dotičnih prošenj ni pisal Šetina, nego jih je županstvo samo oskrbelo. 3. Ni res, da se Šetina ogreva za novega častnega meščana preč, g, župnika, ampak da se ogreva zanj celo mesto. Opomba uredniStva, Ker uočemo nikoitmr krivice ilelati, priobčimo ta „popravek"; imj gA naš g. doyisiiik pojsKni, ket županstvu ae rabi tu v skrivnustnem pomenu. Nam se zJi, a ]M)s1opja za C. ki'. Ihiančnc ni'iide v Novont Mesln. "IM Delo se bode oddalo ali skupno, ali po strokah, s tem pristavkoni, da more delo voditi le postavno vsposobljen veáčak Dela so posamezno proračunjena: 1. zidarako in težaško delo . 1.S.957 gld. 51 kr. 2. kamnoseško delo..... 286 „ 78 „ 3. tesarsko delu -..... 3,768 „ 40 . 4. mizarsko delo......1.817 „ — „ B. kij iiĚa v ni carsko delo . . , ii.548 „ 75 „ 6. kleparsko delo............450 „ 60 „ 7. pleskarsko delo ..... 470 „ — „ 8. steklarsko delo..........277 „ — „ f). peèarsko delo . , . , 938 „ — „ Skupaj . , 24.614 gld, 04 kr. Vsak ponudnik mora predložiti 10% vadij če stavi ponudbo za vsa dela od vse cene, če za posamezna dela «d dotiinili proračunskih svot. Načrtu proračuni in pogoji ao razpoloženi v uradnih urah v mestni pisarni na ogled. Mestne županstvo v Novem Mestu, dné 2H. aprila 1895. [lU] Rilzglas. Na podlagi skîepa občinskega odbora z dné 24, aprila 1895 se daje na znanje, da se bode vršila dné II. maja 1.1. dopoldne ob 10. uri v mestni dvorani javna dražba za oddajo tržnih štantxiixi za eno eveutuelno za dôbo 3 let. — Sklic.na cena je 1900 gld. Vaak dražbenik mora pred dražbo položiti IO^/q varščino v gotovini, državnih papirjih ali hranilničnih knjižicali. Do 10. ure zjutraj sprejmejo se tudi pismene ponudbe — ki ao kolekovaue a kolekom 50 kr. ter spremljene z 10% varščino v gotovim, državnih vred-uostnili papirjih ali liranilničnih knjižicah. Nadrobni pogoji ao razgrnjeni v mestni pisarni V uradnih urah, Mostno žnpanstvo v Xovem Mestu» dné 28, aprila 1895. Perko, (113} žup&u, Na prodaj je po j&ko nizki ceni klavir in koleselj, katero se lahko preje v bisi Štev. 233 (nad mestnim mlinom) ogleda. [I06~lj Več tisoč ameriških trt najboljle vrste, ima na prodaj [109] Janko Kiirlovšok, ekonom v Šmarjeti. Razglas. Visoka C. kr. deželna vlada v Ljubljani dovolila je z odlokom dné 14 S7ečana t. I, št. iJ303 pei novih živinjskih semnjev v Črnomljl. rrvi tuli živinski soiueiij Uorte v èotrtek ilné 2. uinja 1S»I5. Prodajalci in kiipd se vabijo, ker je upati velike vdeležbe. Mestno županstvo Črnomelj, dné 18. aprila 1895. (9fi) Andrej Lackner. Í^Cjjř" Prodîijalniea z vso oprav« v Žužemberku ju takoj v najem za oddati. — Oglasiti se je pri lastniku rio7-ij Jakobu Skerlju. Išče se stanovanje, pripravno »a mali trgovski obrt na glavnem ali blizu glavnega irga v Novem Mestu, katero bi se takoj v uajem vzelo. — Ponudbe opravništvu tega lista. V v Kandiji st. 20, prostorna, trdno zidana nn ju obokana, z večjim vrtom je takoj na lil prodaj. — Ker a« ntvbaja ravno nasjHoti novo projektiranemu mostu čez Krko, je za mko podjetje pripravna radi tako ugodne lege. v poduk v pekovski obrti ee takoj sprejmeta pri »Iiikol» Viiveič-u, (Si)—2) v Novem iiie.stii. na Ljubnem, kat. obe. Dobindol, v le »i legi in deloma z amerikanskimi trtami nasajen, proda se takoj. Več se izvA v Rudolfovem hišna št. 34. (70-3) iMM v ćiato novi, popolnoma moderno zgrajeni R. Dolenc-ovi hiši na trgu sv. Katarine št. 218 v Novem Mestu, oddati bode pričetkom avgusta oziroma septembra t. 1. ^(tp- čvetero stanovanj, "lig K dvera pripada tudi nekoliko vrta. — Oglasila sprejema lastnik hiše. (loa-i) S i t Priložnost po ceni in dobro blago kupiti 30—50'Vo pod kupno ceno je pri kteri radi opustitve trgovine prostovoljno popolno razprodaja. (loa) WWW————MSi e Ha prodaj e močan voz za težko vožnjo, eden kotesel in ena kočija pri Josip Dularju (108—1) w JurM vad Xt. 7. HîSa je lia prodaj ali pa na 6 let v najem za oddati v Šmihelu, Četrt ure od Novega Mesta, katera je se popolnoma nova, komaj 2 leti kar je zidana, obstoječa iz dveh sob, kleti in hodnika; okoli biáe je tudi vrt. Kupna cena je 9D0 gld. Kraj, kjer se hiša nahaja, pojasni g. J, Kraj ec, ponudbe sprejema pa lastnica Pepina Turk. [iio-ii Hiša na prodaj! Dné 5. maja 1895 prodala se bode uh dražbi za vsako ceno hiša,"obstoječa iz treh sob in kleti ; zraven spadata tudi 2 vrta, 2 njivi in del gozda. Več,se izve pri g. Fran Pehani-ju in pri [wd-pisani v Žužemberku. {10'» Ana Zore, v Smoleni Vasi poleg Novega Mesta je na prodaj biša z gospodarskimi poslopji, sadnim vrtom, nekaj njiv in hoste. Več se izvé pri lastniku Franc Peste, cestarja (94—1) v Smoleni Vtusi št. Hi. z vsem orodjem in stanovanjem vred je takoj v najem oddati. ~ Nahaja se v Jurki vasi, četrt ure od železnične postaje Straža. — Već pové Mîii'Îjîi Kianiarâii^, (1>5-1) JiiTka Vas St. 19. Posestvo, obstojeće iz hiše, hleva in gospodarskega poslopja, njiv, hoste i. t. d. je takoj na prodaj v Regerči vasi, četrt ure od Novega Mesta. Cena 2000 gld. — Več pove lastnik Franc Oražem, [97—1] Regerift Vtis at. 11. imSta Nuvo Mesto. vsake vrste s trakom in napisom, dobivajo se po jako nizki ceni pri :f. s, MurgeiJ-u v iřutřo^órí-ín. (loi-l) i Carinthia-Lithiou vrelci pri železni Kapii na Koroškem, so izvrstna namizna pijača in izborno zdravilo proti vsakovrstnim katarom m raznim boleznim na obistih in mehurji. — Dobi m pri lastništvu na Železni Kapli, jirî goí^p. Henriku pl. Maltonî-ju na Dunaju, v goap. Alojzij Černič-evi agenturi v Ljubljani, in pri gg. trgovcih; M- Kastner in P. Lasnik v Ljubljani, F, Dolenc-u v Kranju in Škofji Loki, A. Pinter-ju v Kaniuikn, A. Pauser-ju ml. v Novem Mestu, P. Petsche-tu v Kočevji in 1. Pauser-ju v Ribnici. {93-^2) Na prodaj je hiša čisto nova, zidana, Četrt ure otl ti'ga in kolodvora obstoji iz 3 sob, kuhinje, 2 kleti, gospodarskega po slopja, travnika s sadnim drevjem nasajenega^ iu njiva ¥eč se izvé pri Jan- Lenarci u v Rajhenburyu Štajersko priporořa slavnemu občinstvu svojo novo iirejí'110 bogato zalogo Janez Juntez, posestnik v Dolini št. G. pri Kržlšah fare Boštanj proda prostovoljno njegovo blizo 24 oralov, mlin in žago, vse v najboljšem »tanu. To posestvo leži blizo okrajne ceste na prijaznem kraju in je le 1 Vï ure od železniške postaje Sevnica oddaljeno. Ako se to posestvo ne proda, da se potem tudi v najem za veř let. Bolj natanko se da izvedeti pri lastniku ustmeno ali pismeno, (87-2) Vozni red železnice Lublana . k, —Kočeve. 6 to 6S1 (JSfi 6« ew 7ir. 7ai 740 7» 807 82-; m 0-10 0^4 «■36 «•59 7-07 7-25 7-51 8-05 H'14 8-20 8*44 8-59 9-21 9.43 12T>r» 1'Oit 1-21 t-29 1-45 1-54 2-OS 2-44 s-ao 3-29 4'00 4'20 4'56 5'18 7-ao 7-34 7 4b 7 54 8CJi 8 17 8-35 8-49 9-01 9'lfi 9-24 S)'30 9-64 lO'Oy 10-31 10-53 1-44 lïi 1-89 I'98 2-39 2-61 a-97 342 Koto loesto (o