Aktualno
Podravje • Kdo in kdaj bo vračal denar tistim, ki so že plačali cepljenje proti gripi
O Stran 2
o—	•	t •
mn Stajerski
Ptuj, torek, 10. decembra 2019
Letnik LXXII • št. 95 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Kmetijstvo Slovenija • Zaradi afere žveplani
v	v« v« /v \
čevapčiči (se) ne bodo letele glave
o Stran 9
Aktualno Sveti Tomaž •
Občinska uprava že leta dolgo v gosteh župnije
o Stran 3
Podravje Kidričevo •
Revitalove rastlinjake prodali za 215.000 evrov
o Stran 5
V središču Ptuj • Cena za propadajoči grad Ristovec je absolutno previsoka
o Strani 6 in 7
Črna kronika Slovenija • Lani
948 nesreč na
V. VV.1
smučisčih
o Stran 24
Ptuj • Dobrodelna akcija Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani
Ko dobro poveže srčne ljudi
December je čas, ko se v celem letu srčnost najbolj razcveti. Božiček bo letos prinesel otrokom v socialno ogroženih družinah darila tistih srčnih ljudi, ki so zaznali pomen velike božične dobrodelne akcije Rotary cluba Ptuj & Rotarakt kluba Ptuj, Radia-Tednika Ptuj in Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje pod naslovom
Podravjena' moji■ dlani - božično darilo na vsaki dlani. Več na strani 17.
Športni park Markovci
Za „turisti" ostala gora nesnage, tudi človeški iztrebki
Tfwjm
o Strani 6 in 7
Podravje •
Soupraviteljstvo župnij postaja stalnica, vrata cerkev vse večkrat zaprta
o Stran 3
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
2 Štajerski
Aktualno
torek • 10. decembra 2019
Markovci • Tretja runda za občinski svet in župana
18. december - dan D za dom upokojencev
Medgeneracijski center ali dom upokojencev v Markovcih bo 18. decembra že tretjič predmet debate na občinskem svetu. Medtem ko je župan Milan Gabrovec prepričan, da ni zadržkov za potrditev občinskega prostorskega načrta za izgradnjo doma upokojencev in s tem zeleno luč za dom, nasprotniki v drugem kotu občinskega ringa menijo drugače.
Že pred 20 leti se je porodila ideja o umestitvi doma upokojencev v Markovce. Leta 2011 je bil sprejet občinski podrobni prostorski načrt, lani podpisano pismo o nameri, tudi s ptujskim domom upokojencev, ki naj bi izvajal dejavnost. Tako so letos v Markovcih kupili, po mnenju župana, idealno parcelo za dom upokojencev. »Je blizu cerkve, pošte, šole, vrtca, občine. Ob tem izgradnja prinaša socialno in ekonomsko korist, gre za nove zaposlitve, občani bodo lahko svojo jesen življenja preživeli v domačem kraju. Ta projekt prinaša samo pluse,« je prepričan župan, ki meni, da bi bilo logično zaporedje aktivnosti sedaj potrditev spremembe podrobnega prostorskega načrta, ki daje temelj investiciji.
A čeprav je bila parcela za izgradnjo kupljena, s podporo svetnikov, so sedaj taisti svetniki proti spremembi odloka. »Nismo proti domu, smo pa proti domu za vsako ceno. Premalo vemo o projektu, ne vemo, kakšna je soudeležba občine, ob tem pa je treba jasno povedati, da manjši, kot je dom, višja je oskrbnina in naši občani si lastnega doma ne bodo mogli privoščiti,« je ponovno opozoril Uroš Mohorko Meglic.
Manjši dom upokojencev, višje cene
Foto: Občina Markovci
Maketa medgeneracijskega centra oziroma doma upokojencev v Mar-kovcih
Da bo cena za markovski dom predvidoma višja, kot je v večjih enotah, kjer sedaj opravljajo storitve, je priznala tudi direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Namreč v skladu s pravilnikom o oblikovanju cen se v ceno oskrbnine vračunajo stroški dela, materiala in storitev, amortizacije, investicijskega vzdrževanja, stroški financiranja. Sicer pa same gradnje direktorica Doma ne želi komentirati. »Gre za odločitev občine. Dom upokojencev Ptuj je pripravljen izvajati storitev institucionalnega varstva v objektu, ki mora biti grajen skladno z zahtevami Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev,« je še povedala.
Oskrbovanci plačajo 2/3 investicije!
In če se vrnemo k ceni oskrbnine. Ta je v precejšnji meri odvisna od višine investicije, ki za zdaj v Markovcih še ni znana, opozarja Meglič. Pri tem pa navaja mnenje Marka Slaviča, direktorja Doma Danice Vogrinec Maribor: »Cena oskrbe v domu torej v svojem znesku, ki ga naši starejši in njihovi zavezanci tako težko plačujejo, spretno skriva tudi strošek 60 odstotkov vrednosti investicije. Praktično to pomeni, da se nekajmilijonski kredit skozi vsa leta amortizacijskega kreditnega načrta v dveh tretjinah odplačuje s sprotnimi in ne tveganimi plačili naših stanovalcev v domovih. Ljudje bi vendarle morali vsaj vedeti, da si svoj novi dom v kar dveh tretjinah gradijo sami.«
V primeru ponovne zavrnitve referendum
BEfE«

Kateri argumenti bodo zmagali v tretji rundi obračuna v Markovcih, bo torej znano 18. decembra. Če se bodo obdržala razmerja moči - je moč napovedati tudi izid! Proti!
A s tem se saga ne bo končala. »V primeru zavrnitve sledijo ostali postopki do referenduma,« je napovedal župan.
Mojca Vtič
Slovenija, Podravje • Zaplet s povračilom stroškov cepljenja končno urejen
Kdo in kdaj bo vračal denar tistim, ki so že plačali cepljenje proti gripi
Aprila letos je bil sprejet Pravilnik o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2019, cepljenje proti gripi pa seje začelo novembra letos. Brezplačno so ga za upravičence najprej lahko izvajali zgolj izbrani osebni zdravniki, kar seje izkazalo za nesmisel ki so ga po številnih zapletih zdaj uredili So pa v vmesnem času nekateri posamezniki cepljenje - čeprav jim je pripadalo brezplačno - plačali. Zdaj jim bodo stroške vračali
Ptujski Zdravstveni dom se je v četrtek (5. decembra) dogovoril z ZZZS o pogojib in načinu vračila denarja.
Cepljenje proti gripi naj bi bilo letos za vse starejše od 65 let, kronične bolnike, ljudi z izrazito povečano telesno težo in nosečnice brezplačno. A ker nekateri zdravniki, predvsem koncesionarji, niso želeli cepiti svojih pacientov, so jih pošiljali v javne zavode. Tam so jim za cepljenje zaračunali 14 evrov. Prav to dejstvo pa je razkrilo pomanjkljive določbe omenjenega Pravilnika.
Cepljenje proti gripi je prvih nekaj dni namreč brezplačno potekalo le pri izbranih osebnih zdravnikih, pri vseh ostalih pa samoplačniško. Enako tudi v ambulantah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer so se mnogi cepili samoplačniško, nato pa zahtevali povračilo stroškov. A od tam so sporočili, da stroškov samoplačniškega cepljenja proti gripi ne morejo vračati, saj bi pri tem kršili zakonodajo.
Kdo naj vrača denar
Odkar je v veljavi spremenjen Pravilnik, cepljenje proti gripi in kritje stroškov cepljenja za vse, ki jim to pripada, poteka povsem nemoteno. Na stroške zavarovalnice.
V neenakopravnem položaju pa so se znašli tisti, ki bi bili upravičeni do brezplačnega cepljenja, pa so se cepili v času od 11. do 16. novembra. Ministrstvo, ki je hitro odzvalo, je zagotovilo, da bo strošek cepljenja tistim, ki so plačali, vrnjen. Nova težava pa se je pojavila pri določanju načina, kdo in kako naj vrača neupravičeno zaračunano cepljenje.
Jasno je, da je pravica do cepljenja proti gripi ter postopek njenega uresničevanja breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na ZZZS so potrdili, da so tudi sami prejeli nekaj vlog za povračilo stroškov za cepljenje proti gripi, vendar so jih praviloma skladno z navodilom Ministrstva za zdravje odstopili območnim enotam NIJZ ali drugim izvajalcem cepljenj, kjer so se osebe cepile.
„Glede možnosti povračila stroškov za samoplačniško cepljenje proti gripi neposredno pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pojasnjujemo, da je cepljenje proti gripi priporočljivo cepljenje in ne obvezno, zato ne sodi v obseg nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja, ki je lahko predmet povračil od ZZZS. Poleg tega so bila v nekaterih primerih samo-plačniška cepljenja uveljavljena mimo postopka, ki je opredeljen v pravilniku Ministrstva za zdravje, torej pri zdravniku, ki ni bil zavarovančev osebni zdravnik, ki pa je bil vse do 15. 11. 2019 na podlagi citiranega pravilnika edini pristojen za izvedbo tega cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja," so pojasnili na ZZZS.
Ves čas so vztrajali, da nimajo pravne podlage za tovrstna povračila stroškov neposredno zavarovanim osebam, na kar naj bi opozorili že Ministrstvo za zdravje: „Zavarovanim osebam svetujemo, da se skladno z navodilom Ministrstva za zdravje obrnejo na izvajalca cepljenj za morebitno povračilo stroškov. Če je bil izvajalec cepljenja NIJZ, pa predhodno pričakujemo, da bo Ministrstvo za zdravje preučilo stališče NIJZ."
Upravičenci do
V»| •	»V	I
povračila imajo čas do 23. decembra
Po več tednih iskanja rešitev za nastalo zagato se je ZZZS končno uspelo dogovoriti tudi z izvajalci. V četrtek naj bi s ptujskim Zdravstvenim domom sklenili dogovor, da z današnjim dnem (torek, 10. december), začnejo vračati denar tistim, ki so cepljenje plačali, pa bi bili upravičeni do brezplačnega.
Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan je pojasnila, da lahko povračilo upravičenci zahtevajo v času od 10. do 23. decembra.
Tisti, ki so se cepili v ptujskem ZD, lahko to storijo v ambulanti 7.
Za preostale, ki so se cepili v zunanjih ambulantah, pa svetuje, da naj jih pokličejo in se dogovorijo za termin.
Starejši od 65 let ne potrebujejo nikakršnih dokazil, drugi pa naj imajo s seboj izvide, s katerimi bodo dokazovali, da so kronični bolniki in so upravičeni do brezplačnega cepljenja. Strošek cepljenja, 14 evrov, jim bodo po-
Foto: Dreamstime/M24
vrnili kar v ambulantah. Kljub nastalemu zapletu Petek Uhanova zadovoljno ugotavlja, da je bil z ukrepom brezplačnega cepljenja dosežen pozitiven učinek, saj se je letos cepilo bistveno več ljudi kot prejšnja leta. Lani v celotni sezoni so v ZD Ptuj porabili 1.300 doz cepiva, letos v dobrem mesecu enkrat več.
Dženana Kmetec
Ministrstvo: zdravniki se morajo dogovoriti z ZZZS
Na ministrstvu za zdravje so zadovoljni, da so letos prvič za rizične skupine državljanov uredili pravico do brezplačnega cepljenja proti gripi. S spremembo Pravilnika so zdaj, kot sami pravijo, uredili tudi nastale zaplete okrog plačila. Omogočili so namreč, da se brezplačno cepljenje ne izvaja zgolj pri izbranih osebnih zdravnikih, ampak tudi pri drugih zdravnikih na primarni ravni.
V dopisu, ki ga je Ministrstvo za zdravje posredovalo izvajalcem, so zapisali: „Izvajalci cepljenja naj se s plačnikom (ZZZS) dogovorijo o morebitnem načinu povračila stroškov za upravičence do brezplačnega cepljenja v skladu z veljavnimi pravili."
Odločitev za morebitno povračilo stroškov tistim, ki so bili upravičeni do brezplačnega cepljenja in kako to izpeljati, so označili kot del poslovanja javnih zdravstvenih zavodov oziroma izvajalcev cepljenja.
w A
J /
yvv* / 0/,
y Av •7
Foto: STA/M24
ZZZS: »Nimamo pravne podlage za povračila stroškov neposredno zavarovanim osebam.«
Foto: CG
torek • 10. decembra 2019
Aktualno
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Soupraviteljstvo župnij postaja stalnica, vrata cerkev vse večkrat zaprta
Manjše število krstov in birm - manjše število župljanov in duhovnikov
O pomanjkanju duhovnikov se govori že dalj časa. »Sedaj se ta kriza vse bolj tudi dejansko občuti,« so priznali na mariborski nadškofiji. Primanjkljaj novih duhovnikov, upokojevanje in manjše število vernikov so razlogi, ki vodijo v združevanje župnij oziroma soupraviteljstvo, čemur smo priča tudi v Podravju.
»Glavni razlog za spremembe je manjše število duhovnikov, predvsem mlajših duhovnikov,« so povedali. Iz tega razloga so bile že narejene večje spremembe glede pastoralnega dela, med drugim pred tremi leti tudi v mestu Ptuj, ko sta bili ukinjeni dve samostanski skupnosti in je pastoralno delo organizirano iz enega centra. Želja nadškofa in sodelavcev je seveda, da se ohrani vse pastoralne postojanke, ključni pri tem so župljani, so poudarili.
»Dejstvo je, da kolikor bo versko življenje v nekem kraju živo, bo župnija še naprej obstajala, četudi bo duhovnik med vernike prišel od drugje in v skladu z možnostmi opravil tam sveto mašo in podeljeval zakramente, katerih podeljevanje je pridržano duhovnikom. Če bodo župnijske skupnosti žive, torej ni razloga za ukinjanja župnij ali zapiranja cerkva,« so še povedali. Ob tem so dodali, da so glede organizacije pastoralnega dela pred nadškofijami spremembe, ampak
takšne spremembe se ne dogajajo na hitro, kar čez noč.
Kadrovske menjave mariborske nadškofije
So se pa letos spremembe zgodile v več župnijah v Podravju. Župljani Makol že vse od odhoda župnika in soupravitelja župnije Studenice gostijo duhovnike iz drugih far; da bi ponovno pridobili svojega župnika, za zdaj ni pričakovati, saj je bil za soupravitelja imenovan župnik župnije Črešnjevec Tomislav Šentak.
Tudi v župniji sv. Barbare v Halozah, po odhodu Emila Dreva v pokoj, duhovniške obveznosti izvaja Jože Pasičnjek, sicer župnik v Zavrču. Duhovnika si po upokojitvi Karla Drofenika delijo tudi župljani Zgornje in Spodnje Polskave. Upokojil se je tudi Franc Časl, župnik pri Mariji Snežni - dekanije Lenart v Slovenskih Goricah, njegovo
mesto je zasedel Boštjan Lenart. Ob tem pa so se letos spremembe dogodile tudi v župniji sv. Lenarta v Slovenskih goricah, kjer je bil za župnika imenovan Marjan Pučko, kaplansko mesto na Hajdini je zasedel novomašnik Primož Lorbek, za upravitelja župnije sv. Barbare v Slovenskih goricah pa je bil imenovan Martin Bezgovšek. »Za drugo leto še ne planiramo in običajno nekje v marcu so župniki povabljeni, da se prijavijo,« so sporočili iz mariborske nadškofije.
Število krstov upadlo za 16 %, birm za 30 %
Tudi statistični podatki v letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji kažejo, da je v prihodnje moč pričakovati še več soupravi-teljstev, torej župnij brez svojega lastnega duhovnika.
Iz dostopnih podatkov, ki so jih zbrale škofije, izhaja, da se je
število katoličanov v Sloveniji v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 81.845 oseb. Ta podatek se odraža pri krstih, saj se je njihovo število med letoma 2007 in 2017 zmanjšalo za 2.361 (16,37 % upad), na drugi strani pa se je v minulem dese-
tletju število rojstev povečalo za 418. Zmanjševanje števila krstov in posledično tudi pripadnikov Katoliške Cerkve ni samo slovenski pojav, temveč zajema celotno Evropo in zahodni svet. Za tretjino se je zmanjšalo tudi število birm, in sicer z 12.268 birmancev v letu 2007 na 8.598 birmancev leta 2017. Upadlo je tudi število sklenjenih krščanskih zakonov s 3.197 leta 2007 na 2.592 v letu 2017 (-18,93 %). In če se je še leta 2007 približno 50 % civilno poročenih parov odločilo še za cerkveno poroko, je ta delež do leta 2017 padel na 39,99 %. V Sloveniji se povečuje število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Medtem ko je bilo leta 1954 le 10,9 % prvoroje-nih otrok rojenih zunaj zakonske zveze, jih je bilo leta 2000 37,11 %, leta 2017 58,57 % »Upadanje števila krstov, prejemanja zakramentov in nasploh oddaljevanje od verskega življenja so povezani z načinom življenja družbe in družin,« menijo v Slovenski škofovski konferenci.
Mojca Vtič
Odpoklic duhovnika zaradi sumov kaznivega dejanja
V okviru rednih vsakoletnih kadrovskih premikov je mariborska nadškofija avgusta letos odpoklicala Antona Kmeta, kije zadnja leta služboval v Makolah in Studenicah. Razlog ni bil premestitev, temveč razrešitev zaradi sproženega preiskovalnega postopka na Metropolitanskem cerkvenem sodišču, so pojasnili v nadškofiji.
Spomnimo, daje bil pred skoraj desetletjem na 10 mesecev zapora obsojen, saj daje spolno napadel dve osebi, mlajši od 15 let. Sedaj naj bi šlo za novo prijavo, na isto temo, ki je še starejšega datuma. Da gre za prijavo iz ene izmed župnij, kjer je predhodno služboval, je tik pred odhodom zagotovil tudi vernikom v Makolah in Studenicah. »Trenutno postopek preiskave poteka in upamo, da ga bo moč čim prej zaključiti,« so sporočili iz mariborske nadškofije. Več informacij nam zaradi varstva podatkov, tudi glede domnevne žrtve, niso mogli podati.
Število krstov se je v desetih letih kljub večjemu število rojstev zmanjšalo za 16,37 %.
Foto: Mojca Vtič
Foto: Prof¡med¡a/M24
Sveti Tomaž • Občinska uprava že leta dolgo v gosteh župnije
Za najem prostorov letno 5.000 evrov
Občinska uprava občine Sveti Tomaž vse od ustanovitve občine deluje v prostorih, ki so v lasti tamkajšnje župnije. Zanje plačuje okoli 5.000 evrov najemnine na letni ravni, pri tem pa se soočajo s prostorsko utesnjenostjo.
»Res je, da so prostori za delo dokaj skromni,« je pritrdil toma-ževski župan Mirko Cvetko. Občinska uprava ima na voljo štiri dokaj majhne pisarne, manjka jim tudi sejna soba. Občinski svet tako zaradi prostorske utesnjenosti zaseda kar v sobani tamkajšnjega kulturnega doma: »Občinska uprava deluje v prostorih, ki so v lasti župnije Sveti Tomaž. Zgradba je bila obnovljena v letih 1997-1998, kar je financirala občina Ormož preko takratne KS Sveti Tomaž. Z ustanovitvijo občine Sveti Tomaž (marca 2006, op. a.) so omenjeni prostori postali prostori občinske uprave občine Sveti Tomaž.«
Občina za najemnino letno odšteje okoli 5.000 evrov. Plačevati so jo za začeli leta 2012, stavba je bila namreč v desetletnem brezplačnem najemu, saj se je upošteval strošek vlaganj v obnovo objekta. »Prepričan sem, da bo prišel čas, ko bomo lahko poskrbeli za primernejše prostore, ki bodo tudi v lasti občine. Že nekaj časa si prizadevamo za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, v katerem bi ob sedmih stanovanjih dobila svoje nove prostore tudi Občina Sveti Tomaž. Izdelana je idejna zasnova, pred nami je začetek postopka izbire investitorja,« je o načrtih glede lastnih občinskih prostorov povedal župan.
Objekt je u lasti župnije Sveti Tomaž.
»O selitvi v
medgeneracijski center
•	IVI» I*
nismo razmišljali«
Na govorice, da bi se občinska uprava lahko preselila v nov medge-neracijski center, se je Cvetko še tako odzval: »Občina je pristopila v gradnjo medgeneracijskega centra kot soinvestitor, s čimer je pridobila prostore, ki so v lasti občine Sveti Tomaž, to je mansarda. Tukaj je predvidena vzpostavitev zdravstvene ambulante ter večnamenski prostor za med-generacijsko druženje in srečevanje. Tak namen je bil predviden od vsega začetka. O selitvi občinske uprave v ta center nismo nikoli razmišljali.«
Monika Horvat
Foto: M H
4 Štajerski
Podravje
torek • 10. decembra 2019
Ptuj • Javno naročilo Doma upokojencev
Milijon evrov za hrano, kakšna je njena kakovost
Stroški živil v marsikaterem zavodu znašajo več 100.000 evrov letno. V Domu upokojencev Ptuj je ta znesek zaradi velikega števila stanovalcev izjemno visok; okrog 1,4 milijona na leto porabijo za nabavo živil v vseh petih enotah. Trenutno iščejo dobavitelje, želijo pa, da bi bilo na krožnikih stanovalcev čim več lokalno pridelane hrane.
Foto: CG
Dom upokojencev Ptuj letno za nabavo živil porabi 1,4 milijona evrov.
Okvirni letni strošek nabave živil za vse enote Doma upokojencev Ptuj znaša okrog 900.000 evrov, k temu pa je treba prišteti še enoto Koper, kjer jih dostava kosil in večerij letno stane okrog pol milijona evrov. Ker gre za izjemno visoke zneske, je toliko pomembneje, da je informacija o razpisu javna in poznana čim širšemu krogu potencialnih dobaviteljev, saj se poveča možnost, da bo ponudnikov več. To pomeni tudi večjo možnost za boljšo kakovost, najbrž pa tudi nižjo ceno.
„V novem razpisu želimo pritegniti k sodelovanju čim več lokalnih pridelovalcev. Cilj je, da bi nam zagotavljali sezonsko sadje in zelenjavo po sistemu kratkih verig. Mnenja smo, da bi na ta način tudi podprli lokalne pridelovalce. Pri oblikovanju zahtev javnih naročil moramo upoštevati tudi dejstvo, da imamo v strukturi cene zajete stroške za živila v višini 3,54 evra na oskrbni dan," pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički.
Razpis, ki je v teku, se izteče februarja 2020. Gre za aktualno javno naročilo za dobavo konvencionalnih in ekoloških živil ter prehrambnega blaga. Pripravo naročila so začeli novembra letos. „Tokrat smo se dejansko odločili, da damo večji poudarek na živilih, pridelanih v lokalnem okolju. Stremimo namreč k temu, da sledimo ciljem Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke, mladostnike in starostnike prišteva med ranljivejšo populacijo. V zvezi s tem je treba slediti tudi ukrepom kmetijske politike, naravnanim k povečani lokalni trajnostni oskrbi in povečevanju deleža kakovostnih ekološko pridelanih živil," še dodaja Šemničkijeva.
Pri tem opozarja, da tudi iz določil Zakona o javnem naročanju izhaja, da pri naročanju živil cena ne sme biti edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, temveč je naročnik dolžan ponudbe primerjati glede na kakovost in prednostno obravnavati živila v shemah kakovosti, trajno pridelana in predelana živila ter živila z večjo svežino in manjšimi okoljskimi obremenitvami pri prevozu.
Pri javnem naročilu v pripravi so predhodno izvedli tudi tržno analizo, da bi spoznali ponudbo na lokalnem trgu z vidika zagotavljanja potrebnih količin, cene in dejanskega interesa lokalnih pridelovalcev na naše potrebe. Trenutno so v fazi priprave sklopov konvencionalnih živil in izločevanja sklopov lokalno pridelanih živil, pri čemer v ospredje postavljajo kratke dobavne verige: „Naš cilj je, da za posamezna živila, kot so npr. krompir, čebula, solata, zelje, repa, jabolka, jagode, med, sokovi, mlečni izdelki, pridobimo ponudbe lokalnih dobaviteljev in na ta način uresničujemo načelo kratkih verig in spodbujamo slovensko gospodarstvo, predvsem lokalne pridelovalce, kmete."
Dženana Kmetec
Foto: ČG
Dornava • Pošta vztraja pri reorganizaciji poslovalnice
Bojazen, da bi ukinili še občino(e)
Pošta Slovenije v okviru reorganizacije za svojo poslovalnico v Dornavi išče pogodbenega izvajalca. Ker lokalno okolje tej ideji ni naklonjeno, je župan Janko Merc na zadnjo sejo občinskega sveta povabil predstavnike Pošte.
Predstavniki Pošte Slovenije na seji občinskega sveta v Dornavi: vodja projekta preoblikovanja poslovalnic Erika Iršič Lazarevič, strokovni koordinator in specialist za logistiko Dušan Gomboc ter direktor mariborske enote Pošte Slovenije Janez Pernek
Foto: MZ
Direktor mariborske enote Janez Pernek je poudaril, da so moderne informacijske tehnologije povzročile padec prometa klasičnih pisemskih pošiljk in plačilnega prometa. »V poslovalnicah je manj obiska, manj storitev, poslovanje je negativno in zato je reorganizacija nujna.« Občinski svetniki so se s takšnim pojasnilom težko sprijaznili, saj vidijo pošto kot eno izmed najpomembnejših ustanov za vitalno življenje kraja. Gre vendarle za organizacijo, ki je zlasti na podeželju pomembna za ranljive skupine ljudi, predvsem starejše.
Svetniki so se na to temo kar precej razgovorili. Matej Zorko je dejal, da se mu zdi nerazumljivo, da Pošta zapira svoje poslovalnice oziroma išče pogodbenike, medtem pa po drugi strani za 29-milijonski znesek kupuje Inte-reuropo. »Žalostno je, da poslovalnic na podeželju ne morete ohraniti. Zapiranje in varčevanje na tem segmentu ni ustrezna rešitev. Država je že ukinila matične urade, sedaj ukinja poštne poslovalnice. Ker je država tudi lastnica Pošte, bi lahko uredili tako, da bi matične in poštne urade združili, delo bi opravljal en uradnik. Zapiranje poštnih poslovalnic in varčevanje na tem segmentu vsekakor ni ustrezna rešitev,« je razmišljal Zorko.
Marko Mernik je vprašal, kaj se zgodi s poslovalnico, če pogodbenika ne bodo dobili ali pa če bi se ta čez čas odločil, da poštnih dejavnosti več ne bi izvajal. Dominik
Kukovec je poudaril, da je zaradi tovrstnih potez zaskrbljen, saj kažejo na centralizacijo države. Marjan Hrga je dejal, da so ljudje ostro proti tej potezi Pošte, saj je v kraju veliko obrtnikov in zavod, ki so uporabniki poštnih storitev. Spomnil je, da je Pošta nekoč imela zelo velik interes priti v kraj in je krajevno skupnost celo prosila, da so uredili prostore.
Kakršnakoli - pošta v Dornavi bo
Direktor Pernek je pojasnil, da bo poslovalnica v Dornavi ostala,
a v obliki pogodbene pošte. »Vse storitve ostanejo, nič ne boste izgubili. Pošte ne zapiramo, ampak jo preoblikujemo. Za obstoječega podjetnika, ki v kraju že izvaja neko dejavnost in bi postal naš pogodbenik, lahko dejavnost pošte predstavlja možnost dodatnega zaslužka. Na Polenšaku so s pogodbeno pošto zadovoljni. Bojazen, da bi ostali brez poslovalnice, je odveč. Če bi izbrani pogodbenik morda kasneje odstopil, bi iskali novega. O nakupu Intereurope ne morem dati odgovora, to ni v moji pristojnosti. Lastnik je tisti, ki odloča o teh zadevah.«
Vodja projekta preoblikovanja poštnih poslovalnic pri Pošti Slovenije Erika Iršič Lazarevič je ponovila, da pošta v Dornavi ostane, vprašanje pa je, v kakšni obliki. Čisto skrajni ukrep preoblikovanja bi po njenih besedah bila pismonoška pošta. Razpravo je sklenil župan Janko Merc, ki je spomnil, da je bil pred 25 leti med pogoji za ustanovitev občine tudi ta, da je bila v kraju pošta. Opozoril je, da se ne bi zgodilo, da bi zapiranju poštnih poslovalnic nato v naslednjem koraku sledilo ukinjanje občin, če te več ne bi imele svojih pošt.
Mojca Zemljarič
Ormož • Pripravili miklavžev sejem
Za šolski sklad zbrali okoli 2.600 evrov
Praznični duh z veliko veselja in dobrodelnostije sredi minulega tedna zajel tudi Miklavž pri Ormožu.
Tamkajšnja krajevna skupnost je skupaj z domačim kulturno-turi-stičnim društvom in osnovno šolo s podružnico Kog združila moči ter pripravila miklavžev sejem.
Na parkirišče pred osnovno šolo so vabile stojnice z bogato ponudbo izdelkov, ki so nastali izpod pridnih rok vrtčevskih in osnovnošolskih otrok, njihovih staršev ter vzgojiteljev in učiteljev. Mladi ustvarjalci so ponujali preko 100 različnih vrst ličnih izdelkov, ki so te dni nepogrešljivi - od piškotkov, raznoraznih okraskov in še in še ...
Poleg številnih stojnic z najrazličnejšimi mojstrovinami so prireditev obogatili še s pesmijo, ki je zadonela iz grl članov pevskih zborov osnovnih šol Miklavž pri Ormožu, Kog in Sveti Tomaž ter mešanega pevskega zbora KTD Miklavž pri Ormožu. Dišalo je po palačinkah in toplih napitkih, otroke je obdaril še Miklavž.
Organizatorji so bili z izvedbo prireditve nadvse zadovoljni. Kot je povedal predsednik KS Boštjan Kosajnč, je bila ta ideja že nekaj časa prisotna, želja pa je, da bi
sejem postal tradicionalen. Prireditev je bila odlično sprejeta, kljub mrzlemu vremenu se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki so odprli svoja srca. Z doživetim je bil
zadovoljen tudi ravnatelj domače šole Vlado Hebar. Kot je povedal, jim je s pomočjo prostovoljnih prispevkov uspelo zbrati okoli 2.600 evrov. Izkupiček denarja bodo
namenili za šolski sklad, s katerim bodo med drugim več otrokom omogočili šolo v naravi ter dokupili oblačila za folklorno skupino.
Monika Horvat
Vabila je pestra ponudba ličnih izdelkov.
Foto: Občina Rače - Fram
torek • 10. decembra 2019
Podravje
Štajerski	5
Gorišnica • Razširili pokopališče
Velike razlike v grobninah
Na pokopališču v občini Gorišnica, kjer je zmanjkovalo prostora za mrtve, so zgradili nova grobna mesta tako za klasične kot za žarne pokope.
Nova grobna polja na gorišniškem pokopališču
Na novem delu pokopališča so tako uredili prostor za dodatnih 16 družinskih, osem enojnih in 34 žarnih grobnih parcel. Dela, ki so stala okoli 36.200 evrov, je kot najugodnejši ponudnik izvedlo podjetje Lipa, z. o. o., iz Lenarta. »Grobne parcele se oddajajo v zakup oziroma najem na podlagi pogodb o najemu grobne parcele na pokopališču v Gorišnici, cene so določene s sklepom sveta Občine Gorišnica, in znašajo: na novem delu pokopališča 350 evrov za družinsko grobno parcelo, 250 evrov za enojno grobno parcelo in 230 evrov za žarno grobno parcelo; na starem delu pokopališča pa 50 evrov za družinsko grobno parcelo ter 30 evrov za enojno grobno parcelo, medtem ko zakup mesta v skupni grobnici (skulptura s križi) 220 evrov,« so sporočili z občine, ob tem pa še poudarili, da morajo najemniki grobnih parcel v skladu z odlokom o pokopališkem redu za vsak poseg na grobni parceli (postavitev nagrobnega obeležja, obnova nagrobnega obeležja, ureditev grobne parcele, odstranitev nagrobnega obeležja) pridobiti soglasje upravljavca - občine.
Del na pokopališču se je sicer na zadnji seji dotaknil svetnik Jožef Petek, ki je opozoril, da ponekod še niso povsem dokončana, saj so vidni kupi gramoza, blata ... Župan je odvrnil, da bodo poskrbeli za ustrezno ureditev.
Monika Horvat
Ptuj • Tržnica že živi
Odprtje prihodnje leto
Za del območja tržnice, Miklošičeve in Slomškove ulice je minulo sredo potekal tehnični pregled. Ta je pokazal nekaj pomanjkljivosti, kijih bo izvajalec gradnje v dogovorjenem roku odpravil.
Foto: Črtomir Goznik
Pogled na obnovljeni del mesta Ptuj; po najnovejših informacijah MO Ptuj se je vrednost del približala znesku 6,1 milijona evrov.
Dela naj bi bila v celoti končana do konca marca prihodnje leto. Do takrat bi na novo tlakovali ulico med Reprizo in ribarnico ter obnovili zid med Murkovo ulico 2 in Slovenskim trgom. Te dni delavci na gradbišču končujejo urejanje Slomškove ulice, iz smeri tržnice proti gostilni Rozika. Mestna občina (MO) Ptuj predvideva, da bi uporabno dovoljenje pridobili januarja, ko bodo v uporabo predali tudi javne sanitarije in pokriti prostor za branjevce. Ker je večina del na tržnici končanih, je prostor v minulih dneh že zaživel. V času veselega decembra bodo na ploščadi postavili drsališče in organizirali program s prazničnimi vsebinami - Ptujsko pravljico v organizaciji Zavoda za turizem. Uradno odprtje nove tržnice ter obnovljenih ulic ob njej se načrtuje za mesec januar. O podrobnostih programa in datumu so na MO Ptuj za zdaj še skrivnostni.
Stroški investicije so se v času izvedbe del večkrat povišali. Pogodba z izvajalcem je bila sklenjena v znesku 4,8 milijona evrov, sedaj na občini računajo, da bo vrednost del po realizaciji blizu 6,1 milijona evrov. MO Ptuj je iz evropskih in državnih virov za naložbo pridobila 4,2 milijona evrov, razliko v znesku skoraj dveh milijonov pokriva sama.
MZ
Kidričevo • Revitalove rastlinjake prodali za 215.000 evrov
Prostor bo namenjen bivanju in športu
Po dveh letih in pol, odkar je v Kidričevem v okviru poslovnega sistema Talum ugasnila dejavnost vrtnarstva, je podjetje letos prodalo rastlinjake in ostalo opremo.
Na mestu, kjer so spomladi še stali rastlinjaki, je danes travnik. Celotno zemljišče, ki ga je v preteklosti koristilo podjetje Vrtnarstvo Revital, je veliko okoli deset hektarjev, z rastlinjaki je bilo pokritih dva hektarja površin. Po ponesrečeni izbiri najemnika so se v Talu-mu odločili, da je najboljša rešitev, da vso infrastrukturo, ki je služila vrtnarski dejavnosti, prodajo. Jeseni so lokacijo dokončno izpraznili, zemljišča pa so oziroma bodo počistili. Rastlinjake in opremo so prodali za dobrih 215.000 evrov.
Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je povedal, da bi zemljišča v prihodnosti namenili za športno infrastrukturo in stanovanjsko gradnjo. Desno od ceste, ki pelje na športni stadion, bi ostal prostor za namen športnih dejavnosti, morda tudi vadbenega centra z nastanitvenimi kapacitetami. Prav tako bi uredili dostope do pomožnih igrišč, ki so zadaj pri gozdu. Pozitivno je tudi, da je v bližini kotlovnica, iz katere bi lahko športno infrastrukturo og-
Na Talumovih zemljiščih pri občini in športnem parku naj bi u prihodnje zrasli stanovanjska soseska ter športna infrastruktura, morda tudi z nastanitvenimi kapacitetami.
revali. Za zemljišča levo od ceste je ideja, da bi jih namenili za stanovanjsko gradnjo. „Sicer nas bo pri tem nekoliko omejevala kultur-no-varstvena zaščita zaradi bližine dvorca Sternthal. Gre za vplivno
območje in stavbe ne bodo smele biti višje od dveh etaž, tako kot so visoki četvorčki na drugi strani ceste. Kulturno-varstvene zahteve bo treba upoštevati že pri pripravi OPN. Glede na to, da je povpra-
ševanje po stanovanjih veliko, bi bilo prostor smiselno nameniti za gradnjo stanovanj," je dejal predsednik Talumove uprave Marko Drobnič.
Mojca Zemljarič
Sveta Trojica • Župan poziva občane, da izberejo zdravnika v občini
Brez pacientov ne bo ambulante
Potem ko so Trojičani dolgih dvanajst let zahtevali vrnitev splošnega zdravnika v občino, so marca letos ambulanto družinske medicine končno znova tudi dobili. Zdaj imajo še dobro leto časa, da se kot pacienti prepišejo vanjo.
Ambulanta je svoje prostore dobila v prenovljeni stavbi nekdanjega zdravstvenega doma, v mogočni stavbi sredi Trojiškega trga, ki je bila dolgo prazna, zdaj pa je slednjič zasijala od znotraj in od zunaj. Vanjo se je že sredi januarja letos preselila občinska uprava, in sicer v zgornja nadstropja, marca pa v pritličje še ambulanta. Občina je poskrbela tako za prenovo kot tudi za nakup opreme. »Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, prisluhnili željam občanov, uredili prostor, poiskali zdravnika, zdaj pa je na naših ljudeh, da za svojega osebnega zdravnika izberejo Aleša Randeloviča, ki trikrat na teden dela v Ambulanti Sveta Trojica in ki ga pacienti zelo hvalijo,« pravi župan David Klobasa.
Doslej je to storilo 250 občanov, minimum za delovanje ambulante
V pritličju stavbe občinske uprave po dvanajstih letih znova deluje tudi splošna ambulanta.
pa je 800 pacientov. »Prav zato, ker te menjave ne gredo čez noč, je Zdravstveni dom Maribor postavil dveletni rok, v katerem je treba
zbrati to število in ki se izteče marca 2021. Večina naših ljudi je pacientov Marjane Demšar v Pernici in razumljivo je, da želijo pri njej ostati, saj
so z njo zadovoljni. Je pa obenem tudi res, da se bo Demšarjeva čez dve leti upokojila in bodo tako ali tako morali poiskati novega zdravnika. Če pa bodo čakali do zadnjega, bomo zamudili ta dveletni prehodni rok, ki ga imamo, in obstaja velika verjetnost, da bomo težko pridobljeno ambulanto izgubili, kar bi bila velika škoda. Ker je osnovna zdravstvena oskrba prednost in pridobitev za vsak majhno občino in ker si želim, da obdržimo svojega zdravnika, pozivam vse občane in tudi paciente iz drugih občin, da si izberejo Ambulanto Sveta Trojica. Ni gneče, ni čakanja, pacienti pa se lahko na pregled naročijo tudi po telefonu ali elektronski pošti,« še dodaja trojiški župan.
SD
Ormož • V pol leta trgovina zgrajena
Vrata odpira Lidl
Nemška diskontna veriga Lidl odpira svojo prvo poslovalnico v Ormožu in s tem 58. trgovino v Sloveniji.
Kot so sporočili z Lidla, bo odprtje ta četrtek, 12. decembra: »V Lidlu Ormož bo ekipa štela 15 zaposlenih. Nova trgovina bo imela 1.100 kvadratnih metrov prodajne površine, kupcem pa bo na voljo široka ponudba več kot 1.800 kakovostnih Lidlovih izdelkov. Široki nakupovalni prostor in širši hodniki omogočajo lažje nakupovanje,
Tako so še pred nekaj dnevi urejali zadnje podrobnosti.
kupci pa se bodo razveselili tudi podaljšanih blagajniških pultov za udobnejši nakup. Na voljo bo 135 parkirnih mest, od tega sedem za invalide in tri za družine, za udobno nakupovanje pa so na voljo tudi invalidski in otroški nakupovalni vozički. Pred trgovino bo na voljo prostor za kolesa in pse.«
MH
Foto: MH
Foto: SD
Foto: MH
6 Štajerski
V središču
torek • 10. decembra 2019
Ptuj • Cena za propadajoči grad Ristovec je absolutno previsoka
Edini znani kupec čaka na tretjo javno draž
Tudi drugi poskus prodaje gradu Ristovec s pripadajočim zemljiščem, in sicer na javni dražbi konec novembra po načelu videno-k Mestna občina Ptuj, izklicna cena za prodajo pa je bila tudi v drugo 85.000 evrov. Na občini pravijo, da bodo prodajo nadaljevali.
Za prodajo so se na občini odločili, ker je bilo za nakup gradu zanimanje, po dveh propadlih dražbah, na katerih ni bilo dražiteljev, pa je bilo sklepati, da tega interesa ni več.
»To nikakor ne drži, saj me Ristovec še zmeraj zanima in sem potencialni kupec, vendar nikakor ne za to izklicno ceno,« pravi Ignac Janžekovič, profesor biologije in kemije, zaposlen na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in dodaja, da je bila županja Nuška Gajšek sploh prva med ptujskimi župani, ki mu je prisluhnila in pozdravila njegovo idejo.
Janžekovič: »Cena bi z vsako dražbo morala padati«
»Grad je potreben temeljite obnove, statika je slaba, del stropa porušen, strokovnjaki pravijo, da bi se lahko njegova severna stena
Grad prodajajo na Bolhi
Oglas za prodajo enega ptujskih gradov je objavljen na spletni strani Mestne občine Ptuj, nepremičninska agencija Remax pa ga kot vse nepremičnine v lasti MO Ptuj oglašuje tudi na spletnem portalu Bolha.
www.tednik.si
I Stajerskitedn ik Stajerskited n i k
v prihodnjih dveh letih celo porušila, tako da bi bilo res nujno začeti sanacijo, če obstaja resen interes, da se grad ohrani, sicer kmalu ne bo več kaj sanirati. Nisem prišel na prvo dražbo, ker sem računal, da bodo na drugo ceno, ki je absolutno previsoka, znižali, kot je to pač običaj na dražbah, a je niso. Velja, da je cena na drugi dražbi nižja za 15 do 20 odstotkov, na tretji pa tudi za polovico. Upam, da bo občinska komisija, ki o tem odloča, razmišljala v to smer.«
Janžekovič je sicer že predlagal, da bi mu občina za začetek prodala samo enonadstropno stavbo v velikosti 646 kvadratnih metrov z vrtom, kasneje pa še pripadajoče zemljišče v velikosti dobrih 4.200 kvadratnih metrov, vendar se komisija s tem ni strinjala, saj želi Ristovec prodati v celoti.
Grad nima uporabnega dovoljenja, zato kredit ni možen
»Iz tega, kako bo nastavljena tretja dražba, bo jasno, ali bo prevladala želja po višji ceni ali pa bo zmagala vsebina. Ljudje vedo, da o ureditvi Ristovca sanjam že vse življenje in da sem vsebino zanj že javno predstavil, zato so bili nekako prepričani, da sem ga že tudi kupil, saj so slišali, da se je pojavil kupec, a žal vsaj za zdaj ni tako. Vedeti je treba, da grad nima uporabnega dovoljenja, ki je pogoj za pridobitev bančnega kredita, kar pomeni, da ne morem računati na kredit, zato bom pri morebitnem nakupu in obnovi povsem odvisen od lastnih prihrankov. Res je, da sem 30 let varčeval, vendar se lahko obnova takšnega gradu kaj
Markovci • Kakšna karavana seje tokrat ustavila na postajališču za avtodome v športnem parku vZabovcih
Za „turisti" ostala gora nesnage, tudi človeški izti
Občina Markovci je lani v športnem parku v Zabovcih uredila postajališče za avtodome (PZA) s šestimi parkirnimi mesti. Ker se prostor h elektrika (v primeru, da ju uporabnik koristi), je prostor v toplejši polovici leta skoraj vedno do zadnjega zaseden. S tem, daje občina av široko odprla vrata, je sama sebi nakopala tudi nekaj težav.
Člani Športno-rekreacijskega društva (ŠRD) Zabovci, ki za celotni športni prostor vzorno skrbijo od njegovih začetkov, opozarjajo, da uporabniki PZA velikokrat za seboj puščajo odpadke, pa tudi iztrebke. Ker so domačini športni park gradili z ogromno lastnega dela in truda, jih posvinjana okolica, ki jo za seboj puščajo razno-razni kampisti, precej moti. Roko na srce, brez domačinov in številnih ur njihovega prostovoljnega dela v minulih 20 letih ta prostor zagotovo ne bi bil tako urejen, kot je: čist, trava redno pokoše-na, okolica zasajena z okrasnim grmičevjem in cvetlicami. Športni park je priljubljeno zbirališče vseh generacij, od otrok, mladine, mladih družin, do najstarejših. Številni domačini tam preživljajo svoj pros-
Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave
InHul^^B^ptMlJl
Pomije ali hrana za pse kar na asfaltu
ti čas, saj so na razpolago športna igrišča, igrala za otroke, fitnes na prostem, ribnik za športni ribolov, brunarica in prostori za druženja ter praznovanja ... Športni park živi skoraj vse dni v letu.
Dobro bi bilo, če bi odpadke za seboj počistili
Z ureditvijo PZA in prihodom številnih tujih ljudi se je na prostoru marsikaj spremenilo. Člani ribiške sekcije, ki deluje v okviru ŠRD, opozarjajo predvsem na nečistočo, ki ostane za avtodomarji. To niso samo drobni odpadki (plastenke, papirčki, cigaretni ogorki, prazne škatlice od cigaret...), temveč tudi človeški in živalski iztrebki, ki ležijo po zelenicah in mivki na odbojkarskem igrišču. Ker se na prostoru zadržuje veliko ljudi, med njimi tudi mlade družine z otroki, to ni samo moteče, temveč zaradi potencialnih okužb in bolezni celo nevarno. Zgodi se tudi, da avtodomarji svoje pse prosto puščajo in s tem druge obiskovalce parka izpostavljajo nevarnosti.
Stranišče na zelenici ...
Foto: MZ
Foto: MZ
torek • 10. decembra 2019
V središču
Štajerski	7
sbo
upljeno, ni uspel, saj nanjo ni nihče prišel Lastnica nepremičnine je
kmalu sprevrže v sod brez dna, zato bo morala biti vsaj nabavna cena veliko nižja, da se bo obnove smiselno lotiti,« še razlaga Janžekovič, ki se je že pred časom entuziastično lotil čiščenja gradu in zaščite tistih nekaj vrednosti, ki so v njem še ostale, denimo izvirnih pečnic za peči. »To sem delal, ker mi je mar za grad, in sicer ne glede na to, kdo ga bo kupil, da le ne bo propadel. Prijatelji mi že dolgo govorijo, da sem zmešan, če se bom podal v ta projekt. Vem, da ne bo lahko, a bom šel v to, če bo le mogoče.«
Veliko ovir za novega graščaka
Niso pa astronomsko visoki stroški prenove gradu, ki je v zelo slabem stanju, edina ovira, ki na poti do uspeha - obnovljenega Ristovca z vsebino, ki se sama finančno pokriva, čaka bodočega kupca. Kdorkoli bo namreč zapisan kot novi ptujski graščak, bo moral upoštevati posebne pogoje, ki jih je Mestna občina Ptuj določila ob predaji nepremičnine na tržišče. Najprej bo moralo biti posestvo javno dostopno, saj si
bo MO Ptuj pridržala brezplačno služnostno pravico za potrebe vzdrževanja, popravila, obnove in nadzora izgradnje komunalne infrastrukture, torej vodovoda in kanalizacije.
Poleg tega je grajska parcela z zemljiščem v območju varstva kulturne dediščine Ptuj-grad Risto-vec, ki je od leta 1989 zavarovano z občinskim odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov, grad Ristovec pa je leta 2008 postal še kulturni spomenik lokalnega pomena, kar pomeni, da bo morala obnova potekati v skladu s pogoji zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Rdeča nit - zdravilne rastline
Ignac Janžekovič, ki ga je, kot rečeno, Ristovec s svojo okolico privlačil že v zgodnji mladosti, najbrž pa je tudi »krivec« za njegovo poklicno usmeritev, je s svojim bratom Marjanom že leta 1993 pripravil idejno zasnovo za oživitev gradu, v katerem bi imel sedež inštitut za zdravilne rastline, ki ga Slovenija še vse do danes nima, vključeval pa bi izobraževalni del,
Grad Ristovec nekoč
Foto: Discover Ptuj
Menjaval je lastnike in imena
Ristovec je bil prvič omenjen med letoma 1429 in 1441 kot dvor, ko gaje obdajal ribnik, kar je bila v Sloveniji redkost; danes je ribnik izsušen, kljub temu pa se ga še vedno drži ime Vodni grad.
Pozidan je bil v 16. in deloma v 17. stoletju, v svoji zgodovini pa je pogosto menjaval lastnike in imena: poleg imena Vodni grad so mu rekli tudi Plechlov dvorec, Rosenau, Rustenau in Češka pristava. Pred drugo svetovno vojno gaje posedoval ptujski trgovec Franc Hojnik, po njej pa so posest nacionalizirali in v gradu uredili štiri stanovanja. Ker ga niso vzdrževali, je nekoč mogočen dvorec danes le še senca svoje podobe iz zlatih časov, saj je zapuščen in zanemarjen žalostno propada na obrobju Ptuja.
strokovna predavanja, razstave, demonstracije, seminarje, raziskovalno dejavnost, ureditev vzorčnega nasada zdravilnih, aromatičnih, začimbnih in strupenih rastlin na lokaciji dvorskega vrta, semensko banko s proizvodnjo semenskega materiala že omenjenih rastlin, ki
jo Janžekovič trenutno ustvarja v botaničnem vrtu mariborske univerze. Projekt vključuje tudi ureditev poskusnega polja za travništvo in poljščine na bližnjem domačem posestvu, manjšega botaničnega vrta, za raziskovanje vodne flore in favne pa še ureditev ribnika, ki
je nekoč že obdajal dvorec. Poleg tega naj bi v gradu zaživela priro-doslovni in etnološki muzej, oživili bi milarno, ki je nekoč že delovala v gradu, svoj prostor bi dobili tudi čajnica in zeliščna apoteka s svetovanjem.
Senka Dreu
Foto: CG
rebki
ihko uporablja brezplačno, plačljivi sta le voda in todomarjem z brezplačnim postajališčem tako na
LJ ■ liti
íksaftzeti
..s
v'.-"VS - ■
Foto: MZ
Z odpadki prenatrpane posode
Avtodomarjem ne nasprotujejo, vendar ...
V ŠRD Zabovci temu, da je v športnem parku PZA, ne nasprotujejo. „Želimo pa, da bo na prostoru toliko avtodomov, kot je za njih predvidenega prostora (šest). S tem, da so parkirani po zelenici in celem igrišču, se ne strinjamo. Prostor naj bo namenjen samo avtodomom, ne pa tudi drugim mobilnim bivalnim vozilom, kot so kombiji ali kamp prikolice in podobno," je dejal vodja ribiške sekcije Miran Ljubec. Predsednik ŠRD Jure Volgemut je dodal, da bi bilo dobro, če bi se na prostoru za potrebe avtodomarjev uredile še sanitarije s pralnico.
Čeprav je postajališče namenjeno izključno za postanek avtodo-marjev, si njegov prostor nemalokrat prilastijo tudi drugi sodobni nomadi s kamp prikolicami ali predelanimi avtomobili in kombiji.
Vse zasvinjali, ribičem odnesli verigo
Kar se je na prostoru zgodilo pred dobrim tednom dni, pa je preseglo vse meje dobrega okusa. Ribiči, ki se v športnem parku redno srečujejo in za svoj del ob ribniku vzorno skrbijo, niso mogli verjeti svojim očem.
Celoten park so naselili tujci s kamp prikolicami, tovornjakom, kombiji in osebnimi avtomobili. S seboj so imeli pralna stroja, ki so ju priklopili na vodo na stebričku in odpadno vodo spuščali po zelenici. Pri pipi, ki jo uporabljajo vsi obiskovalci parka, so si umivali zobe, za seboj pustili prazne tube od zobne paste, po tleh je bilo vse polno izpljunkov. Pse so brez posode hranili na asfaltu, naokoli
Smeti domala povsod
Foto: Miran Ljubec
Javna pralnica sredi športnega parka
je bilo vse polno človeških in živalskih iztrebkov.
Vodja ribiške sekcije Miran Ljubec je dejal, da so jim ukradli celo verigo, ki je bila pripeta na dva količka in je omejevala dostop do ribnika. Na tej verigi so po njegovih besedah imeli privezanega psa.
V intervencijo kar sam župan
Župan občine Markovci Milan Gabrovec je dejal, da je tokrat tudi sam posredoval in tujce, ki so bili Irci, opozoril na neprimerno ravnanje. Dodal je, da bo za spoštovanje pravil, vzdrževanje reda in čistoče na PZA treba nekaj ukreniti. „Že sedaj delavci našega režijskega obrata prostor čistijo in odvažajo odpadke. Razmišljamo, da bi prihodnje leto postavili zapornico in bi PZA postal plačljiv. Navade in početje ljudi so različni. Večina nas skrbi za red, čistočo in higieno, drugi pa očitno manj ali pa sploh nič."
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
8 Štajerski
Gospodarstvo
torek • 10. decembra 2019
Spodnje Podravje • Komunala o možnih rešitvah za zagotavljanje čiste pitne vode
Gradnja globinskih vodnjakov na drugih lokacijah
Računsko sodišče je letos objavilo dve poročili, v katerih opozarja na problematiko onesnaženosti podtalnice na območju Dravskega in Ptujskega polja. Situacija je skrb vzbujajoča, ker se s to podtalnico napaja ptujski vodooskrbni sistem. Zato je Računsko sodišče zapisalo, da bi lahko
območje v nekaj letih ostalo brez pitne vode.
Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec tem navedbam oporeka, saj po njegovih trditvah v analizo niso bili vključeni najnovejši rezultati meritev, ko sta bila v omrežje že priključena dva nova globinska vodnjaka. Širec meni, da je Računsko sodišče zaključke in napovedi oblikovalo na osnovi parcialnih rezultatov. »Upoštevali so rezultate meritev do vključno leta 2017, čeprav so bili rezultati iz leta 2018 že na razpolago pred izdajo poročila, a niso bili upoštevani. Ti namreč kažejo drugačno, boljšo sliko o kakovosti globinske podtalnice.«
Podtalnica naj ne bi bila povsod enako onesnažena
Tega, da je podravska podtalnica onesnažena, v KP Ptuj sicer ne zanikajo. »Rezultatom predstavljenih meritev ne oporekamo, saj jih je ARSO pridobil iz programa spremljanja podzemne vode v Sloveniji in so ves čas javno dostopni. Ven-
Foto: Črtomir Goznik
Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Sirec
dar pa opozarjamo, da ti podatki ne veljajo za kakovost distribuira-ne pitne vode v sistemu ptujskega vodovoda. Rezultate meritev podtalnice ARSO pridobiva na celotnem področju Dravskega polja, pri čemer so nekatera merilna mesta tudi neposredno na kmetijskih področjih. Tam so lahko meritve nitratov v plitvi podtalnici zaradi intenzivnega kmetijstva in vnosa gnojil na območje veliko višje kot na območju, kjer se izvaja črpanje pitne vode. Poleg tega je bil v me-
Nujna obnova vodovodnega sistema
»Za zagotavljanje neoporečne pitne vode bo nujno čim prej obnoviti dotrajane dele vodovodnega omrežja. S tem se bodo zmanjšale vodne izgube in možnost poškodb ter posledično možnost onesnaženja vode zaradi teh poškodb. Zmanjšanje vodnih izgub pomeni manjšo potrebo po vodi iz plitve podtalnice. Globinske vodnjake bomo morali graditi vsaj do takrat, ko se bo zmanjšalo onesnaženje plitve podtalnice z nitrati, so navedli v KP Ptuj.
ritev globinske podtalnice zajet obstoječi globinski vodnjak na območju črpališča Skorba, v katerem kot posledica vzdrževalnih del in čiščenja vrtine prihaja do vdora plitve podtalnice v globinsko. Zaradi tega dejavnika je vsebnost nitratov in pesticidov presežena pri treh vodnjakih. Meritve na preostalih 10 novejših globinskih vodnjakih so bistveno nižje. Za distribucijo pitne vode tako črpamo površinsko podtalnico, ki je navadno na globini okrog 30 metrov,
Lokacije novih globinskih vodnjakov odvisne tudi od volje občin
»Nove globinske vodnjake je smiselno zgraditi izven območja obstoječih črpališč oz. obstoječih globokih vrtin. Tako ne bo prišlo do siromašenja obstoječih vrtin zaradi izkoriščanja novih. Seveda mora biti na teh lokacijah podzemna voda v globokih vodonosnih slojih. Osnova za določitev lokacije so razpoložljivi geološki podatki za to področje in opazovalna vrtina, s katero se predhodno ugotovijo količine globinske vode ter njena kakovost. Lokacije morajo biti tudi v bližini večjih vodovodnih cevovodov, da ne bodo stroški izvedbe zaradi dolgih povezovalnih cevovodov preveliki,« je pojasnil prvi mož KP Ptuj Janko Širec.
Na vprašanje, ali so pri določanju lokacij globinskih vodnjakov v ozadju tudi politični interesi občin ali pa jih lahko Komunala določa popolnoma neodvisno od občin, je sogovornik odgovoril: »Lokacije novih virov morajo biti takšne, daje od njih največja skupna korist, ne samo lokalna. Vsa vodovodna infrastruktura je v lasti občin, zato KP Ptuj ne more popolnoma neodvisno določati lokacij novih globinskih vodnjakov. Vsekakor bomo glede na našo strokovno usposobljenost predlagali ustrezne lokacije, najustreznejšo pa bomo dogovorili skupaj z občinami.«
in globinsko podtalnico, ki jo črpamo do globine 200 metrov in ima minimalne vsebnosti nezaželenih elementov. S takšnim načinom mešanja lahko v omrežje distribu-iramo kakovostno vodo, ki ustreza vsem zahtevam.«
Še naprej
bo nujno kombiniranje plitve in globinske vode
V podjetju so tudi povedali, da plitva podtalnica Dravskega in Ptujskega polja zaradi intenzivnega kmetijstva do globine približno 25 metrov res vsebuje povišane vrednosti nitratov in atrazina, ki pa po njihovih besedah že upadajo. Torej površinska podtalnica je dejansko onesnažena, medtem ko globinska podtalnica ne; rezultati meritev so to pokazali le na vodnjakih, kjer prihaja do vdora površinske podtalnice v globinsko. Po pojasnilu koncesionarja se je dotična meritev izvedla ob vodnjakih, kjer je zaradi tresljajev in geomehanskih poškodb prišlo do zatekanja te plitve v globoko podtalnico. Kakovost globinske podtalnice naj bi bila po zagotovilu upravljavca vodovoda na tem območju zelo dobra. »Zato je treba za distribucijo pitne vode v sistem dovajati čimvečji del globinske podtalnice. Vodo za javno vodooskrbo iz plitve podtalnice črpamo samo v Skorbi in Lancovi vasi, iz globinske podtalnice pa v Skorbi, Lancovi vasi, Gerečji vasi, Župečji vasi ter še na Ptujskem polju v Novi vasi pri Ptuju, Podvincih in Desencih. Težava je, da je gradnja globinskih vodnjakov relativno draga, za črpanje iz velike globine se porabi več energije, prav tako še niso raziskane količine teh vod ter kako hitro se le-te obnavljajo. Zdravstveno ustrezno pitno vodo nameravamo še nadalje zagotavljati na enak način kot doslej - z mešanjem vode iz plitve podtalnice z območja Skorbe in Lancove vasi in globinske podtalnice iz obstoječih 13 globokih vrtin. Skupaj z občinami načrtujemo še gradnjo novih globokih vrtin izven črpališča Skorba.«
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Podravje • Podjetje Lunos se ponaša z visokimi nagradami
Osvojili so že 15.000 gospodinjstev v državi
Letošnje leto je za podjetje Lunos, ki se ukvarja z učinkovitimi prezračevalnimi sistemi, primernimi za vsak dom, izjemno uspešno. Ob dobrih poslovnih rezultatih so namreč prejeli še zelo prestižno nagrado Woc Award.
Foto: Arhiv Lunos
Kot pravi direktor podjetja Lunos Milan Kuster, jim je uspelo razviti prezračevalne sisteme, ki jih je s preprostim gradbenim posegom mogoče vgraditi v prav vsak dom: »Poleg tega, da prezračevalni sistem Lunos odpravlja probleme z odvečno vlago in plesnijo, je tudi izredno energetsko učinkovit, preprost za vzdrževanje in praktično neslišen ob delovanju. Ker vse omenjeno ponujamo po zelo razumni ceni, ne preseneča podatek, da smo od leta 2010 samo v Sloveniji vgradili prezračevalni sistem v več kot 15.000 gospodinjstev.«
Dober prezračevalni sistem je sicer izjemno pomemben za bivanjsko okolje, kar je Kuster najprej izkusil kar v domačem gospodinjstvu: »Pisalo se je leto 2009 in nekako sem bil v tistih letih, ko se človek začne spraševati o smislu vsega skupaj. Imel sem družino, dobro službo, dovolj denarja in takole na zunaj mi nič ni manjkalo. Hčerka Ališka je imela že več let težave z dihanjem in alergijami in v iskanju rešitev sem po naključju naletel na sistem Lunos. Proizvod me je takoj navdušil in kupil sem prezračevalni sistem za našo hišo. Ko se je po nekaj tednih uporabe tega sistema hčerino počutje izjemno popravilo, sem začutil, da je to proizvod prihodnosti. In sem sedel na letalo, poletel v Berlin in prepričal Nemce, da sem pravi partner za distribucijo prezračevalnih sistemov na slovenskem trgu ... «
Tako se je začelo, nadaljevanje pa je takšno, da v tem trenutku večino razvoja za Lunos GmbH naredijo v Kusterjevem družinskem podjetju, ki je tudi nosilec blagovne znamke Lunos z ekskluzivno pravico prodaje po celotnem Balkanu.
Kuster ob tem poudarja: »V zadnjih 10 letih smo Slovenci zamenjali ogromno oken in izdelali nešteto novih fasadnih oblog - vse za to, da bi prihranili pri energiji. Pri tem smo pozabili, da je stalna izmenjava zraka v objektu nujno potrebna za kakovostno bivanje. Če tega ni, je zrak zasičen z vsemi strupi iz materialov, ki jih imamo v naših domovih (barve, tepihi, lakirano pohištvo, zavese ...). Poleg tega je neizmenjan zrak nasičen z odvečno vlago, posledično pa se začno prvi plesnivi madeži. Dober prezračevalni sistem pa brez naših naporov avtomatsko izmenjuje celoten volumen zraka v notranjosti in s tem poskrbi, da je zrak vedno svež in zdrav. Ker vse te izmenjave zraka potekajo s sistemom rekuperacije, ne izgubljamo dragocene toplote, zrak je prefiltriran in naše počutje je bistveno boljše.«
Leto 2019 je bilo sicer za 20 redno zaposlenih in 37 zunanjih sodelavcev podjetja Lunos zelo naporno. »Uspelo nam je izdelati popolnoma nov proizvod, ki je trenutno na certificiranju in ga bomo na tržišče poslali po novem letu. Prepričan sem, da nam je uspel veliki met, saj bomo nov proizvod proizvajali izključno v Sloveniji, na svetovno tržišče pa ga bomo lansirali pod novo blagovno znamko. Več naj ostane presenečenje,« je še zaupal prvi mož Lunosa v državi in zaključil, da s sodelavci, pa tudi z iskanjem novega kadra nimajo težav, saj jih uspešno stimulirajo in za dobro opravljeno delo tudi nagrajujejo.
M.Go.
Milan Kuster o nagradi
»Naj povem, da smo bili nominirani za WQC-nagrado na osnovi prejete nagrade FT1000 s strani Financial Timesa, ki nas je letos uvrstil na seznam 1000 najhitreje rastočih podjetij v EU. Prepričan sem, da smo predlagatelja prepričali predvsem z našo usmeritvijo, kije že od vsega začetka delovanja podjetja zavezana k poslovni odličnosti. Ob prejemu nagrade smo podpisali tudi kodeks WQC in se s tem zavezali k še višjim standardom na področju kakovosti.«
torek • 10. decembra 2019
Kmetijstvo
Štajerski	9
Slovenija • Alergeni v mletem mesu pokazali na slabo organiziranost uprave za varno hrano
Zaradi afere žveplani čevapčiči (še) ne bodo letele glave
Potem ko so inšpektorji pri treh veletrgovcih (Sparu, Mercatorju in Tušu) v mletem mesu odkrili alergeni aditiv iz skupine sulfitov, ki staremu mesu vrne rdečo barvo in svež videz, uprava za varno hrano pa je to informacijo več kot tri mesece prikrivalajavnosti in se nato izgovorila, daje šlo za živilo z izjemno kratkim rokom uporabe, ki verjetno ni več v prometu, je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec v odrejenem posebnem nadzoru ugotovila, da upravajavnosti res ni pravočasno obvestila, nato pa je bilo njeno komuniciranje napačno in zavajajoče, zato je vodstvu uprave naložila izvedbo popravljalnih ukrepov.
Vendar, kot je povedala Pivče-va, kršitve niso bile tako hude, da bi morala sprejeti strožje ukrepe, le upravo bo treba bolje organizirati, nemudoma poskrbeti za takojšnje, redno in pravočasno obveščanje ministrstva, do konca januarja 2020 pa bo morala uprava tudi spremeniti postopek obravnavne prijav, saj je nadzor pokazal, da jih ne rešuje dovolj hitro glede na njihovo prioriteto tveganja za zdravje ljudi, prav tako ne presoja dovolj natančno dela svojih notranjih organizacijskih enot, kar mora odpraviti do februarja prihodnje leto. Tudi izvajanje inšpekcijskega nadzora bo do 15. februarja treba poenotiti, kajti veterinarji in inšpektorji pri tem niso usklajeni, do konca letošnjega decembra pa ima uprava čas, da posodobi protokol za komuniciranje in obveščanje o tveganjih v Sloveniji na področju zagotavljanja hrane in krme. Kmetijska ministrica je hkrati z naštetimi ukrepi večkrat poudarila, da uprave za varno hrano z nadzorom »ni želela reorganizirati ali demontirati, temveč po sedmih letih od njene vzpostavitve poiskati možnosti za izboljšave, ki bi pripeljale do boljše organiziranosti sistema za zagotavljanje varne hrane in njegovega boljšega delovanja«.
Sindikat ministrstva ovadil vodstvo uprave
Šušlja se, da bo moral zaradi afere žveplani čevapčiči položaj generalnega direktorja uprave za varno hrano zapustiti Janez Pose-
Šlamastika, ki vzbuja nezaupanje
»Kar se dogaja na upravi za varno hrano, ni mogoče imenovati drugače kot šlamastika, kije na škodo tako potrošnikov kot domačih rejcev, saj vzbuja sume in nezaupanje. V svojih vrstah mora uprava zato nujno narediti red,« je oster Peter Pribožič, vodja ptujskih kmetijskih svetovalcev. »Potrošnik je v tem prehodnem obdobju, ki ga je za Izbrano kakovost Slovenije določila EU, po kateri je bilo pod to oznako mogoče prodajati ne le rojeno in vzrejeno meso v Sloveniji, ampak tudi samo vzrejeno, že tako zmeden, saj je sledljivost zaradi tega slaba, številne mesne afere v zadnjem času pa tudi prav nič ne pripomorejo k večjemu zaupanju. Prehodno obdobje je mimo, zdaj mora Slovenija popraviti zakonodajo, da bo nalepka IKS pomenila samo rojeno in vzrejeno pri nas, uvesti je treba resen in dosleden nadzor, potem pa, upam, ne bo več prihajalo do takšnih zmešnjav.«
di, a glave za zdaj očitno (še) ne bodo letele, čeprav je znano, da si Pivčeva in Posedi nista preveč naklonjena.
Opozorilom o slabi organiziranosti uprave za varno hrano pa se je pridružil tudi sindikat ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je od besed prešel k dejanjem in proti vodstvu uprave podal dve kazenski ovadbi: prvo, »ker nas ni obvestilo o prijavah nepoštenih praks v mesnicah in je tako več kot tri mesece ogrožalo
zdravje potrošnikov«, in drugo, ker »je kršilo zakon o inšpekcijskem nadzoru, ki ob takih primerih nevarnosti in nedovoljenih praks zavezuje k takojšnjemu obveščanju«. Sindikat med drugim vodstvu uprave očita neustrezno vodenje, neprimerne odnose do inšpektorjev, delovne spore in mobing nad »neposlušnimi« inšpektorji, na kar so že marca letos opozorili Posedija, da uredi organizacijsko in vodstveno strukturo v upravi za varno hrano, veterinar-
stvo in varstvo rastlin, dopis pa v vednost poslali tudi ministrici Piv-čevi, ki naj bi spoznala, da težave in nevarnosti v takem načinu delovanja uprave so.
Sodu izbili dno že sporni kebabi
Po navedbah sindikata naj bi Posedi reorganizacijo uprave napovedal že pred štirimi leti, ko je prevzel njeno vodenje, kakor tudi, da se bo stroka v svojem delova-
nju in pristojnostih izenačila. »Do danes se ni naredilo nič in tako smo strokovnjaki, ki so v Evropi in svetu priznani kot pomemben člen pri zagotavljanju varne hrane, postali drugorazredniki, veterinarska stroka pa je hkrati vodila in ocenjevala agronomsko, živilsko, zdravstveno, kemijsko, mikrobiološko, farmacevtsko, fitofarmacevtsko ter preostale, v prehranski verigi pomembne panoge,« še ugotavljajo v sindikatu, sistem vodenja uprave pa da je zastarel, počasen in pretog, da bi zagotavljal hitro in učinkovito odzivanje ter pretok informacij na področju zagotavljanja
varne hrane. »Sodu je izbilo dno ravnanje veterinarskega vodstva ob aferi s spornimi kebabi, ko inšpektorji o varni hrani nismo vedeli nič in so veterinarski kolegi samo vzorčili kebabe, namesto da bi jih na osnovi pomanjkljive dokumentacije izločali iz prometa, kot so to storili naši kolegi na Hrvaškem že mesec dni prej,« so sporočili iz sindikata ministrstva. Da stališča sindikatov glede afer s hrano niso enotna, pa dokazuje dejstvo, da se je v bran organiziranosti uprave postavil Sindikat veterinarjev Slovenije.
Senka Dreu
Foto: CG
Slovenija • Začetek zbiranja podatkov o divjih opraševalcih
Končno prvi monitoring divjih čebel
Šele ko bo znano gibanje populacije čmrljev in čebel samotark, teh najpomembnejših divjih opraševalcev pri nas, bodo lahko strokovnjaki pripravili ukrepe varovanja. Vsi opraševalci, tako medonosna čebela kot divji opraševalci, so ogroženi zaradi pomanjkanja hrane, bolezni in pesticidov, divjim pa poleg tega primanjkuje
V	1 • V V	.	1#« »v«
še gnezdišč, zato so ranljivejši.
Raziskave so namreč pokazale, da divji opraševalci v kmetijstvu oprašijo vsaj polovico, v naravi pa še več, zato jih je treba nujno ohraniti in jim nuditi pogoje za življenje. Žal pa so v primerjavi z medonos-no čebelo še veliko bolj ogroženi in zapostavljeni, poleg tega imajo strokovnjaki o njih premalo podatkov, da bi jim sploh lahko pomagali.
Po večletnih prizadevanjih raziskovalcev se je novembra le začel projekt, s katerim bodo zasnovali prvi monitoring divjih čebel v Sloveniji, raziskovalci pa bodo dobili podatke o gibanju populacij čmrljev in čebel samotark, najpomembnejših divjih opraševalcev pri nas, kar je nujno za pripravo ukrepov varovanja.
Čmrlj in čebela samotarka spadata med divje čebele, ki so, kot rečeno, glavne opraševalke, us-
pešno pa oprašujejo tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in celo ose. Zaradi sprememb v okolju število in pestrost divjih opraševalcev upadata, zato sta posledično ogrožena stabilna pridelava hrane in prehranska varnost.
Model
za upravljanje pestrosti opraševalcev?
»S projektom želimo zasnovati metodologijo monitoringa divjih čebel, monitoring testno izvesti na izbranih območjih, oceniti stanje divjih čebel in oblikovati usmeritve za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji. Tako bomo končno dobili konkretne podatke o njih, lahko bomo pripravili primerne ukrepe varovanja in spremljanja njihove učinkovitosti, poleg tega lahko
Slovenija z rednim monitoringom postane med vodilnimi na tem področju v Evropi kakor tudi model
za trajnostno upravljanje pestrosti opraševalcev, zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biodiverzitete,«
Čebela samotarka opravi delo stotih čebel
Medonosni ali kranjski čebeli je po načinu življenja črmlj bolj podoben kot čebela samotarka, saj prav tako živi v družinah z matico in delavkami, le da so te družine precej manjše. Je pa bolj aktiven pri nizkih temperaturah, v dežju in vetru, kar je v obdobju cvetenja sadnega drevja pogosto, to pa pomeni, daje lahko čmrlj v slabem vremenu sploh edini opraševalec. Ker je zelo hiter, obišče do štirikrat več cvetov kot medonosna čebela in naenkrat prenese tudi dvakrat več cvetnega prahu. Za oprašitev enega jagodnega cveta, na primer, mora medonosna čebela opraviti 15 letov, čmrlj pa samo pet. Za čebelo samotarko je značilno, da povsem sama poskrbi za svoj zarod, poleg tega pa je izjemno učinkovita, saj lahko opravi delo kar stotih kranjskih čebel.
pojasnjuje Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Vsi opraševalci, tako medono-sna čebela kot divji opraševalci, so ogroženi zaradi pomanjkanja hrane, bolezni in pesticidov, divjim pa poleg tega primanjkuje še gnezdišč, zato so ranljivejši. Njihovo število bomo najlažje povečali tako, da jim bomo zagotovili dovolj hrane in mest za gnezdenje, in sicer tako, da bomo sadili rastline, na katerih nabirajo cvetni prah in medičino, pa tudi z redkejšo košnjo travnikov.
Senka Dreu
Foto: Dreamstime/M24
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 10. decembra 2019
V petih dneh zbrali 2.400 evrov
Na gasilskem domu Formin v občini Gorišnica je odslej na voljo defibrilator.
Člani PGD Moškanjci so pred kratkim z defibrilatorjem rešili življenje krajanu vasi Formin. Nedavni dogodek je bil en dokaz več, kako pomemben je defibrilator. Da bi bil dostopen 24 ur na dan vsem vašča-nom v njihovi neposredni bližini, je vaški odbor Formin združil moči s tamkajšnjim gasilskim društvom ter organiziral nabiralno akcijo za nakup defibrilatorja. V zgolj petih dneh jim je uspelo nabrati potrebna sredstva. »Odziv vaških in lokalnih subjektov je bil odličen, moralna in materialna podpora krajanov pozitivna. V kratkem času so bila zbrana sredstva za nabavo defibrilatorja, natančneje 2.430 evrov. Zbrane do-
Član vaškega odbora Formin Robert Marin v družbi poveljnika PGD Formin Danila Zebca in predsednika Stanislava Rižnarja ob novi pridobitvi
nacije v celoti pokrivajo stroške nabave ter rednega servisa in vzdrževanje v prihodnosti. Vaška skupnost Formin je v okviru projekta nabave defibrilatorja izkazala izrazito razumevanje, humanitarno držo in čut pripadnosti delati dobro,« je zadovoljen član vaškega odbora Robert Marin. Odličnega odziva vseh zaslužnih ni mogel prehvaliti tudi predsednik tamkajšnjega vaškega odbora in gasilskega društva Stanislav Rižnar, ob tem pa je še povedal, da bodo velik poudarek dali tudi izobraževanju o uporabi defibrilatorja. Že v prihodnjem mesecu načrtujejo izobraževalne treninge.
MH
Cerkvenjak • Odprtje »požegnala« Pahor in Bratuškova
Središče je dobilo trški videz
V celoti prenovljeno in modernizirano cesto skozi središče Cerkvenjaka so pred kratkim slovesno predali namenu, hkrati pa odprli tudi povsem na novo zasnovan osrednji trg pred občinsko stavbo.
Na 2,3 kilometra dolgem odseku ceste so bili zgrajeni pločniki, urejena cestna razsvetljava in izvedeni fizični ukrepi za umirjanje prometa. Doslej največja investicija v občini je stala 2,2 milijona evrov, večino sredstev pa je zagotovila Direkcija za infrastrukturo. Iz občinskega proračuna so prispevali približno 320.000 evrov za izgradnjo pločnika in javne razsvetljave ter pripravo dokumentacije in ureditev osrednjega trga. Ker ta nikdar ni kazal prave trške podobe, so ga sklenili narediti prijetnejšega za občane in obiskovalce. Omejili so
Prejeli smo
V Cerkvenjaku se veselijo novega trga za prireditve na prostem.
parkiranje in nekaj parkirnih mest uredili v neposredni bližini občine, sorazmerno veliko parkirišče pa bo nastalo pred novo trgovino v Cerkvenjaku. Osrednji trg, ki bo namenjen predvsem druženju in različnim prireditvam, so tlakovali, njegova osrednja točka pa je postala fontana, okoli katere so nameščene klopi in cvetlična korita. Odprtja se je napovedano udeležila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, zbrane pa je presenetil še prihod predsednika države Boruta Pahorja.
SD
Najcenejši DUP je v zadnjih letih postal najdražji DUP
Odgovor na plačano objavo Lokalnega odbora Ptuj, SMC, v Štajerskem tedniku 15.11.2019
Foto: MH
Foto: SD
Drstelja • Odkritje spominske plošče tajnega skladišča
Za ohranjanje zgodovinskega spomina
Pred lovskim domom LD Destrnik na Drsteljije bila konec novembra priložnostna slovesnost ob odkritju spominske plošče tajnega skladišča orožja v času osamosvajanja Republike Slovenije. To je tretja plošča, ki sojo postavili v tem sklopu.
Foto: Črtomir Goznik
Na objektu LD Destrnik na Drstelji so odkrili spominsko ploščo tajnega skladišča orožja v času osamosvajanja Republike Slovenije.
»Prva je na objektu Taluma Kidričevo, druga na objektu Železniških delavnic na Ptuju. V objektu Cestnega podjetja Ptuj pa so postavili ploščo v spomin na hranjenje načrtov uporabe enot TO Ptuj,« je povedal predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Vlado Žgeč in še izpostavil: »V času osamosvajanja so imela tajna skladišča orožja velik pomen, iz njih je TO črpala orožje in strelivo, ki ga je uporabila v vojni za Slovenijo. V tistih časih je bilo hranjenje orožja brez ustreznih dokumentov izjemno hrabro in vsega spoštovanja vredno dejanje.« Posebej se je zahvalil Lovski družini (LD) Destrnik za to, da so takrat prevzeli tveganje in v svojih prostorih hranili orožje. Lokacije za tajna skladišča orožja je organizator tajnih skladišč Območnega štaba TO Ptuj Milan Slana izbiral na osnovi poznanstva in zaupanja do ljudi. Skupaj s sodelavci je iz skladišča v Kidričevem skrivoma izvzemal orožje in ga razporejal v tajna skladišča. Ta so bila razporejena po celem območju takratne občine Ptuj in vzdolž novo nastajajoče meje z Republiko Hrvaško.
V LD Destrnik so zadovoljni, da je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo na njihovem domu postavilo spominsko ploščo, pa je povedal starešina Ivan Slukan. Slavnostni govornik na odkritju je bil župan Destrnika Franc Pukšič. Veteranom vojne za Slovenijo se je zahvalil za njihovo vlogo ter za ohranjanje spomina na dogodke iz tistega obdobja, ki ne smejo biti nikoli pozabljeni. Tudi v letu 2020 bo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo nadaljevalo s postavljanjem spominskih obeležij; med drugim bo postavljeno na transformatorski postaji na Vičavi v spomin na prvi strel.
MG
Makole • občinski praznik
Častni občan fotograf Milan Sternad
Odprtje Makolskega lodnaje bilo osrednji dogodek letošnjega andrejevega sejma, kije ponovno gostil lokalne pridelovalce in izdelovalce ter obiskovalce od blizu in daleč.
Dan prej je v Makolah potekala slavnostna prireditev ob občinskem prazniku. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi občinska priznanja in naziv častni občan. Prejel ga je fotograf Milan Sternad, ki skozi fotografski objektiv beleži dogodke po občini in izven nje, edinstvene stvaritve v naravi. Plaketo občine je prejelo Društvo vinogradnikov Makole, priznanji občine pa Športno društvo Makole ter Društvo gospodinj Makole.
MV
Foto: SD	Foto: M24
Gorišnica • V Forminu na voljo defibrilator
Glede na zapisano v objavi se mi zdi potrebno, da bralcem Štajerskega tednika pojasnim in ovržem izmišljeno in lažno problematiko.
1.	Objava nosi bombastičen naslov: »Najcenejši DUP je v zadnjih letih postal najdražji DUP«
V sami objavi ni nobenega argumenta za to. Gre za popolnoma izmišljeno navedbo. Naredil sem analizo, iz katere izhaja, da je Dom upokojencev Ptuj (DUP, s ceno za Ptuj in Muretince 18,85 EUR za oskrbo I na 14. mestu med vsemi 115 zavodi z objavljenimi oz. dostopnimi cenami. Enota Kidričevo je na 55, mestu, enota Juršinci na 56. mestu in Koper na n60. mestu med 115 enotami. Posebej je treba izpostaviti dejstvo, da je bila pod prejšnjim vodstvom, kljub nižji ceni oskrbe I, povprečna cena oskrbnega dne v DUP leta 2014 27,14 EUR, leta 2018 pa še vedno manj, in sicer 26,52 EUR. Razlog za to je zaračunavanjerazličnih previsokih dodatkov in neupravičeno razporejanje varovancev v višje razrede oskrbe, s strani prejšnjega vodstva.
2.	V objavi je zapisana trditev: »Pod prejšnjim vodstvom je DUP zakonito akumuliral nadpovprečno višino zakonsko obveznih finančnih sredstev.«
Noben predpis ne določa zakonite akumulacije in zakonsko obveznih finančnih sredstev za javni zavod DUP.
Nasprotno. Zakon o zavodih v 2.odstavku prvega člena določa: »Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.«
3.	V objavi je zapisana trditev, da doma ni zgradila država, »temveč DUP s svojimi akumuliranimi sredstvi«.
Ne bo držalo. Ustvarjeni presežki so vedno last ustanovitelja (torej države), ki jih da v upravljanje zavodu.
4.	V objavi piše: »Investicija v enoto Koper, ki je bila v višini 7.300.000 EUR je bila je bila torej izvedena iz amortizacijskih sredstev«, ki so jih v ceni storitve v skladu s predpisi plačali občani - stanovalci ...« Zapisano ne drži. Treba je pogledati letna poročila v obdobju 2007 do
2013, ko so se zbirala sredstva za gradnjo domov v Juršincih, Kidričevem in Kopru. Vsi trije domovi skupaj so knjigovodskih evidencah stali 14,147,599 EUR, skupaj obračunane amortizacije v navedenem obdobju pa je bilo 4.458.411 EUR, presežkov pa 10,358,447 EUR.
Se pa postavlja vprašanje, zakaj bi trenutni stanovalci za svoje bivanje plačevali več kot porabijo in na ta način gradili domove za prihodnje stanovalce. To je po Zakonu o socialnem varstvu namreč naloga države. 5. V objavi so navedeni različni izračuni, ki so bodisi napačni ali ne upoštevajo vseh elementov:
5.1.	Amortizacija v Kopru bo ocenjeno v letu 2019 znašala okrog 260.000 EUR (ne 400.000 EUR).
5.2.	Sredstev (120.000 EUR) za investicijsko vzdrževanje dom ne ustvarja, ampak porablja.
5.3.	Izračuni, prikazani v objavi, upoštevajo prihodke, ne pa tudi stroškov. Če ima dom več oskrbovancev, to ne pomeni samo več prihodkov, ampak tudi več stroškov (osebje, material, storitve ...). Prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi.
Temeljni problem je odločitev prejšnjega vodstva za gradnjo enote DUP v Kopru, ki je bila neustrezna in nepotrebna. Vse kasnejše razlage so prazni izgovori prejšnjega vodstva.
Plačana objava za objavo izmišljenih problemov v DUP je nekaj, s čimer se človek redko sreča ali pa sploh ne. Imena podpisnikov in avtorja so seveda skrita za podpisnikom objave - Lokalni odbor Ptuj, SMC in naročnikom oz. plačnikom SMC, Ljubljana.
Resnični cilj objave pa vidim v poizkusu prejšnjega vodstva, da si poleg vseh dosedanjih konstruktov tudi s tem omogoči povratek v DUP in to kljub vsem nepravilnostim, ki so se dogajale v DUP in so na razpolago v objavljenih revizijskih poročilih na povezavihttp://www.dom-upokojencev.si/o-nas/ katalog-informacij-javnega-znacaja/. Za objavo teh in kasneje odkritih nepravilnosti pa bil bila potrebna posebna plačana izdaja časopisa Štajerski tednik. Ena plačana stran ne bi zadostovala.
Franc Kodela
torek • 10. decembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Zavrč • Tržnica poklicev je vnovič navdušila
„Otroci potrebujejo osnovne informacije"
Otroci devetih razredov osnovne šole so z vsakim dnem bližje roku za eno najtežjih odločitev v življenju: katero šolo izbrati, po kateri poti se podati. Tega se zavedajo tudi na OŠ Cirkulane-Zavrč, ki že vse od leta 2007 prirejajo Tržnico poklicev.
Anita Bezjak, učiteljica s srednje zdravstvene in kozmetične šole, z dijakinjo Karin Kureš: „Osnovnošolce zanima predvsem, kako izobraževalni program poteka in kakšne možnosti imajo za nadaljnje izobraževanje. Tukaj jim podamo osnovne informacije, dijaki imajo pri tem pomembno vlogo."
V začetku decembra je Tržnica potekala na OŠ Zavrč. Ravnateljica Suzana Petek je povedala: „Otroci pogosto sploh ne vedo, kje začeti iskati pomembne informacije, zato so taki dogodki zanje ključnega pomena. Na našo Tržnico povabimo srednje šole, dijaške domove in različna podjetja, da se predstavijo. Obiščejo nas učitelji in učenci srednjih šol. Če je le mogoče, so to naši nekdanji učenci, ki poznajo našo šolo, naše učence in jim lažje razložijo in predstavijo nadaljnje izobraževanje."
Tržnica vedno poteka v sejemski obliki in je namenjena otrokom OŠ iz lokacije Cirkulane in lokacije Zavrč od sedmega razreda naprej ter njihovim staršem. „Tako starši kot otroci imajo veliko vprašanj. Po odzivih, ki jih vsako leto dobivamo, pa lahko rečem, da na Tržnici oboji dobijo odgovore. Reči je treba, da so otroci po navadi zelo zadovoljni in starši navdušeni. K temu pripomore odziv in velika udeležba srednjih šol in podjetnikov, saj tako pripravijo res velik nabor različnih informacij. Letos se predstavlja kar 19 srednjih šol, dijaški dom in Obrtno podjetniška zbornica Ptuj s predstavniki (podjetniki, ki so predstavljali poklice)," je še dodala ravnateljica.
Srednje šole iz Ptuja, Maribora, Ormoža, Ljutomera, Ruš in Rogaške Slatine so predstavile pester nabor srednješolskih programov in tudi popestrile popoldan. Seznanili smo se lahko z negovanjem otroka, poskušali različne kulinarične dobrote, dijaki so izmerili tudi očesno dioptrijo in še bi lahko naštevali. Kmalu po odprtju Tržnice pa je po šolskih hodnikih zadišalo še po slastnih palačinkah, ki so jih spekli predstavniki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor.
Karmen Grnjak
Draženci • 18. gospodinjski večer tudi v znamenju potic
Najboljši domači rezanci letos izpod rok juršinskih gospodinj
Letošnji gospodinjski večer v organizaciji Društva gospodinj Draženci je bil že 18. po vrsti, na katerem so se članice društev žena, deklet, gospodinj s Ptujskega pomerile v ročni izdelavi domačih rezancev za naj rezance večera.
Na ta način ohranjajo kulinarično tradicijo našega podeželja in spodbujajo k domači izdelavi, pripravi hrane, z uporabo lokalno pridelanih surovin.
Spretne roke tekmovalk so tudi letos izdelale zelo kakovostne domače jušne in široke rezance. Po že znanih in uveljavljenih kriterijih so članice komisije (Slavica Strelec, Marija Horvat in Darinka Gostenč-nik) za naj rezance izbrale rezance Društva gospodinj Juršinci.
Prava paša za oči: razstava 31 različnih potic
Prava paša za oči pa je bila razstava, s katero že po tradiciji obogatijo gospodinjski večer. Letos so se odločile za spoznavanje slovenske kulinarike, predvsem potic. Izjemno veliko jim je na to temo povedal priznani slovenski etnolog Janez Bogataj, tudi avtor knjige Slovenska potica, vseh vrst kraljica, ki se je udeležil njihove okrogle mize. V njej je tudi zanimiv prikaz potic po mesecih in raznih praznikih, šegah in navadah. Veliko števi-
Foto: Črtomir Goznik
Na 18. gospodinjskem večeru Društva gospodinj Draženci je v izdelavi domačih rezancev tekmovalo trinajst ekip, društev žena, deklet in gospodinj iz občin na Ptujskem.
lo potic z različnimi nadevi namreč omogoča, da za vsak mesec v letu izberemo značilno potico.
Članice so obiskale tudi delavnico IC Piramida Maribor o peki potic, v okviru katere so spoznale vse drobne stvari za odlične potice.
Skupaj je sodelovalo 13 društev oz. ekip: Društvo žensk Pobrežje, Društvo gospodinj občine Zavrč, Društvo kmetic MO Ptuj, Društvo gospodinj Juršinci, Društvo kmetic občine Videm, Aktiv žena Sela, Aktiv žena Dolena, Društvo žena in deklet občine Hajdina, Društvo žensk Hajdoše, Društvo podeželskih žena občine Markovci, Društvo gospodinj Draženci, Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas ter Društvo žena in deklet Cerečja vas.
Foto: Črtomir Goznik
Gospodinjski večer je letos spremljala razstava potic, kar 31 vrst so jih spekle članice Društva gospodinj Draženci.
Dan pred razstavo je vsaka članica Društva gospodinj Draženci spekla svojo potico za razstavo. "Skupaj jih je bilo kar 31 različnih, med njimi takšne, ki se zelo redko najdejo na naših mizah," je ponosno povedala predsedniva društva gospodinj Draženci Zdenka Godec.
Slovenci imamo za vsak mesec drugačno potico
Bolj ali manj v našem okolju sicer pečejo orehove, makove in potice z rozinami. Med redkimi so slivova, metina, drobnjakova, mandljeva, potica s slanino itd. Veliko število potic z različnimi nadevi omogoča,
da za vsak mesec v letu izberemo značilno potico. Lahko bi celo rekli, da imamo v Sloveniji opotičeno leto, ki se začne z rožičevo potico v januarju in sklene z orehovo v decembru. Vmes pa so ocvirkovka, medena, pehtranova, drobnjakova (tudi želševka), skutna, makova, korenjeva, rozinova, potica s suhimi slivami in potica s kranjsko klobaso.
S kulturnim programom so navzoče razveselili ljudski pevci Trta Zavrč in Ema Radaš. Veselo pa je bilo tudi na družabnem srečanju, ki je sledilo tekmovalnemu delu večera.
MG
Ptuj • Zahvala krvodajalcem
Ko pomagaš drugim, pomagaš tudi sebi
Mestni odbor Rdečega križa Ptuj je konec novembra krvodajalcem podelil priznanja za večkrat darovano kri. Skupaj so se s priznanji zahvalili 96 krvodajalcem za njihovo humano in nesebično dejanje, s katerim rešujejo življenja. Na Ptuju se lahko pohvalijo, da imajo že 40 oseb, ki so kri dale že več kot stokrat.
Letos so podelili tudi tri priznanja jubilantom, za 120-krat in več darovano kri. Milan Munda je kri daroval že 125-krat, Martin Potočnik pa 120-krat, a zaradi starostne omejitve ne more biti več krvodajalec. Tretjega jubilanta Branka Eržena na podelitvi ni bilo.
Munda in Potočnik sta povedala, da jima krvodajalstvo veliko pomeni; predvsem notranje zadovoljstvo, da nekomu pomagaš, ki se z besedami ne da opisati. Munda pa je še posebej ponosen na svojo družino, saj so prav
vsi krvodajalci. Prihaja iz največje krvodajalske družine v mestni občini Ptuj. Krvodajalci so heroji, ki vsakodnevno rešujejo življenja, s tem pa marsikatero žalostno zgodbo spremenijo v srečno. Človek, ki opravlja humano poslanstvo krvodajalca, daje zdravilo vsem, ki ga potrebujejo. Ko pomagaš drugim, pomagaš tudi sebi.
Za ohranjanje in izkazovanje človeških vrednot se je krvodajalcem v imenu odbora MO RK Ptuj za njihovo plemenitost in humanost zahvalila predsednica Rozika
Foto: Črtomir Goznik
V MO RK Ptuj so letos imeli tri krvodajalce jubilante, ki so kri darovali 120-krat in več. Slovesne podelitve priznanj sta se udeležila Milan Munda in Martin Potočnik, Branka Eržena ni bilo. Na fotografiji s predsednico MO RK Ptuj Roziko Ojsteršek, predsednikom krvodajalcev MO RK Ptuj Darkom Kosom in Marjano Cafuta, sekretarko Območnega združenja RK Ptuj.
Ojsteršek. V imenu Območnega združenja RK Ptuj jim je zahvalo izrekel tudi Aleksander Solovjev. Čestitala jim je tudi ptujska županja Nuška Gajšek z željo, da ostanejo tako dobri ljudje še naprej. Darko Kos, vodja krvodajalcev v okviru MO RK Ptuj, pa je ob zahvali vsem pozval tudi k pridobivanju novih krvodajalcev.
Četudi večina po priznanja ni prišla, to njihove plemenitosti in človečnosti ne zmanjšuje, saj zaradi njih življenje teče dalje.
MG
12 Štajerski
Kultura
torek • 10. decembra 2019
Ptuj • Projekt Etnica ženskega zbora Lilith
Vrhunski večer zborovskega petja
Tridesetega novembra je bila velika dvorana v dominikanskem samostanu na Ptuju nabito polna. Ne samo, daje dvorana pokala po šivih, žal za vse, ki so si želeli ogledati projekt Etnica ženskega zbora Lilith, niti ni bilo prostora.
Foto: Črtomir Goznik
Lilithke ponovno navdušile, tokrat s projektom Etnica.
Pevke so pod vodstvom Jasne Drobne projekt pripravljale celo leto. Gre za projekt ljudske glasbe sveta, pri katerem so se pevke seznanjale z različnimi vokalnimi tehnikami, skladbam dodajale avtentične koreografije in ljudska glasbila sveta. Učile so se tudi igranja na afriške bobne. Projekt je vse od zamisli do končnega nastopa zasnovala priznana zborovodkinja Jasna Drobne, ki je tudi avtorica koreografij in nekaterih priredb skladb.
Projekt so zaključile s koncertom, na katerem so se zboru Lilith pridružili priznani glasbeniki pianistka Mateja Pleteršek, tolkalist Vlado Matela in zvočna alkimistka Tjaša Cepuš. Tako smo na odru poleg izrednih vokalov 30 pevk ob domiselnih koreografijah lahko videli in slišali še afriške djembe, dununbo, kenkene, shekere, tibetanske pojoče sklede, kristalne posode, gonge in mnoga druga glasbila ter zvočila sveta.
S pesmijo in plesom so se pevke sprehodile preko Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije vse do Azije, Avstralije, Amerike in koncert zaključile z afriškimi skladbami.
Kljub uro in pol dolgemu programu je publika z bučnim aplavzom zahtevala še dva dodatka.
Lilithke so ponovno dokazale, da so vsa dosežena mednarodna odličja, ki so jih v dveh letih delovanja osvojile, plod dobrega strokovnega dela in ogromne požrtvovalnosti vsake pevke. Njihovo petje je atraktivno, sodobno, izbor pesmi je premišljen in zanimiv, s svojo pozitivno energijo in veseljem do petja pa zbor Lilith spreminja mišljenje nekaterih, ki mislijo, da je zborovsko petje preživeto. Polne dvorane, vedno večje število pevk in številna vabila dokazujejo nasprotno.
Glede na odzive in želje javnosti bodo lilithke koncert Etnica ponovile v marcu 2020.
G. Jovič
Markovci • Tretji koncert skupine Florina
Najlepše pesmi odpete,
• • • • v	•1*1
novi izzivi ze na vidiku
Markovci so občina pevcev in pevk. To potrjujejo številni pevski zbori in nagrade, ki jih prejemajo za svoje delovanje. Konec novembra so dobre misli s pesmijo širile članice ženske pevske skupine Florina.
Foto: Lara Roškar
Repertoar tretjega koncerta skupine Florina, ki jo sestavlja 17 pevk, so bile najlepše (slovenske) pesmi. Z njimi so pevke želele pričarati nostalgično vzdušje in navzoče popeljati v leta prvih ljubezni in v njih vzbuditi občutke, ki spominjajo na najlepše trenutke v življenju. »To in še več jim je uspelo. Pevke namreč pojejo z dušo, so zagnane in čuti se, da jim je petje v veselje,« je povedal pevovodja Gregor Zmazek, ki je zaslužen tudi za večino priredb, ki jih je bilo mogoče slišati. O zboru, ki ga vodi dve leti, je še dejal, da jih je mogoče slišati na občinskih dogodkih, rojstnih dnevih, drugih obletnicah ... »Na srečanju pevskih zborov oziroma tako imenovanih revijah še nismo nastopili, zagotovo pa je nastop na reviji izziv, ki ga bomo nagovorili.«
MV
Ptuj • Zaključek Bralne značke za odrasle 2019
Brali in potovali so okoli sveta
Na Ta veseli dan kulture, ki ga praznujemo že 19 let v spomin na rojstvo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj svečano sklenili letošnjo bralno značko za odrasle.
Udeležencem so podelili knjižne nagrade, ob tem pa jim je zapel izjemni ženski pevski zbor Lilith. Potopisi ali potovanja pa so bili tudi rdeča nit letošnje bralne značke za odrasle.
Bralno značko za odrasle 2019 so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj začeli 21. marca, na svetovni dan poezije in pripovedništva. Liljana Klemenčič, ki vodi bralno značko, je tudi letos domiselno povabila k sodelovanju, ko je dejala, da je branje enostavno in najcenejše potovanje, saj se s knjigami daleč pride, tako tudi okoli sveta. Izbor knjig na temo potopisa, ki je bil zelo lepo sprejet, je naredila s pomočjo knjižničarja Saše Vrhovnika, skrbnika tovrstne literature v Mestni knjižnici Ljubljana. Ker so knjige iz osnovnega seznama hitro pošle, so na knjižno polico Bralne značke za odrasle tudi letos dodajali nove, skladno z izbrano potopisno temo. Hkrati pa so bralke in bralce pozvali, da na bralne sezname uvrstijo še tovrstne naslove po svojem izboru. Vsi pa so morali do 15. novembra prebrati najmanj pet knjig, do tega datuma pa tudi vrniti izpolnjene zgibanke z naslovi prebranih knjig. V novi sezoni bralne značke za odrasle je zgibanke vrnilo 108 bralcev, ki so skupno izpisali 887 naslovov, povprečno po osem. V zgibanko so ob naslovih knjig zapisali tudi odlomke iz knjig, ki so se
Foto: Črtomir Goznik
Bralna značka za odrasle je letos privabila 108 udeležencev. Za sodelovanje se jim je zahvalila Liljana Klemenčič, ki skupaj s ptujsko knjižnico velja za začetnico projekta spodbujanja branja pri odraslih.
jih najbolj dotaknili, svoja razmišljanja ob tem, prav tako kraje svojih popotovanj in počitnikovanj v tem letu ter želje, kam si v prihodnje še želijo potovati. Četudi vse ne bodo izpolnjene, pa je vsem skupno, da je potovanje s knjigo ne samo svojevrstno doživetje, temveč dostopno vsem.
V knjižnici Ivana Potrča so ponosni in hvaležni vsem, ki ostajajo zvesti bralni znački, kot tudi vsem, ki se pridružujejo na novo. Tako je že celih 15 let. Za to se trudijo
vsi zaposleni, v prvi vrsti pa gre zasluga Liljani Klemenčič, ki tako neutrudno promovira branje vseh generacij in prispeva k temu, da se na seznam bralne značke uvrščajo kakovostne in raznovrstne knjige. Ptujska knjižnica skupaj z Liljano Klemenčič velja za začetnico bralnega projekta za odrasle. Ta projekt so bolj ali manj na enak način posvojile številne druge knjižnice v Sloveniji.
Za zvestobo v tej slovenski akciji spodbujanja bralne kulture pri od-
raslih se je udeležencem letošnje bralne značke za odrasle zahvalil tudi direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer. Ta s 108 udeleženci sodi v sam vrh tega projekta.
V letu 2020 pa bo rdeča nit bralne značke za odrasle abeceda. Tudi v ptujski knjižnici so simbolično prižgali luči, na ta veseli dan kulture pa tudi nazdravili vsemu, kar je prineslo leto 2019, in vsemu, kar bo prineslo leto 2020.
MG
Ptuj • 25. dobrodelni koncert Karitas Ptujske in Završke dekanije
Ljudje v stiski niso sami
Karitas Ptujske in Završke dekanije je letos v tednu Karitas, kije potekal pod geslom Dobro iz vsakega srca, povabil že na 25. dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za pomoč sočloveku v stiski.
V minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju so s petjem in glasbo 29. novembra v pomoč ljudem zapeli: Tim Ribič in Špela Poker-žnik, Maja Novak, učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, Maja Novak, skupina Angeluš, Mladi veseljaki, Mi trije in Nejc, Tomaž in Ana Plahutnik, Nejc Kralj, Oktet Dornava ter cerkveni pevski zbor župnije sv. Petra in Pavla.
Vsako leto v povprečju na dobrodelnem koncertu zberejo okrog 10.000 evrov, da lahko ljudem pomagajo pri blaženju vsakodnevnih stisk, pri plačilu položnic za elektriko, vodo, najemnino, pri nakupu šolskih knjig, pri nakupu gradbenega materiala, ko gre za obnovo stanovanjskih prostorov po požaru. Vsako leto del denarja namenijo tudi za nakup šolskih
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
potrebščin. Letos so tako pomagali tudi eni izmed ptujskih osnovnih šol, ki se je nanje obrnila s konkretnim seznamom potrebnih šolskih potrebščin za njihove učence.
Blagajnik Karitas ptujske in zavr-ške dekanije župnik in naddekan Marjan Fesel pove, da o višini večjih pomoči, od 100 do 1.500 evrov, kolikor znaša najvišja pomoč pri sanaciji bivalnega prostora, odloča
tričlanska komisija, ki jo sestavljajo laični vodja Karitas ptujske de-kanije (Irena Luci) in laični vodja završke dekanije (Franjo Tolič) ter blagajnik. Z zbranim denarjem od dobrodelnega koncerta ter prispevki sponzorjev in donatorjev, ki prav tako prispevajo za ta koncert, lahko letno vsaj delno omilijo stisko okrog 20 do 30 prosilcev. Z manjšimi zneski do 50 evrov pa
lahko ljudem, ki iščejo nujno pomoč, pomagajo tudi župnijske Karitas, če le imajo denar. V Sloveniji ljudem v stiski pomaga že 464 župnijskih Karitas, kjer se trudi preko celega leta 11.200 prostovoljcev. Dobrodelni koncerti in druge akcije Karitas v decembru so glavni vir za materialno pomoč za 20.000 slovenskih družin.
MG
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski'
Z jubilejnega, 25. dobrodelnega koncerta Karitas Ptujske in Završke dekanije. Na fotografiji Mladi veseljaki.
Foto: MG
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik
Dejan Zavec
10 let od osvojitve naslova svetovnega prvaka:
»Potem pa sta prišla dva moja zaporedna udarca, levi direkt in levi kroše ...«
Stran 15
tednik
Rokomet
Prvi polčas slab, drugi sijajen
Stran 14
Mali nogomet
Štirje goli Oroviča niso bili
dovolj niti za točko ...
Stran 16
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Matic Vrbanec, Aluminij
»Smo na pravi poti, lahko naredimo velike stvari«
Matic Vrbanec je oktobra dopolnil šele 23 let. Je kapetan ekipe, ki je dodobra zaznamovala jesenski del sezone 2019/20. Po poškodbi v lanski sezoni se je na igrišča vrnil še močnejši, še bolj željan dokazovanja, plod tega pa so odlični ekipni in tudi individualni rezultati. Klub je na fantastičnem 2. mestu z istim številom točk kot Maribor, a boljšo gol razliko, ob tem pa sam deli 1. mesto na lestvici asistentov! Vpisal jih je sedem, isto število sta jih zbrala le še Dino Hotic (Maribor) in Dario Vizinger (Celje). Če k temu prištejemo še pet doseženih zadetkov, potem je bera polna.
Ekipa Aluminija je v prvi četrtini sezone, na devetih tekmah, prejela le pet zadetkov! Trend se je nato obrnil in Kidričani so na zadnjih osmih tekmah zabili domala neverjetnih 25 zadetkov, v povprečju več kot tri na tekmo! Zaključili so z rekordno zmago 8:1 proti Triglavu.
Na svojem računu imate neverjetnih 38 točk!
M. Vrbanec: »Če bi nam pred sezono kdo rekel, da bomo končali na
2. mestu, bi vsak od nas ta predlog z največjim veseljem sprejel in se nemudoma podpisal pod njega. Resnično smo lahko zadovoljni s to bero, pa tudi s prikazanimi igrami na večini tekem. Prvi del sezone smo zaključili na najboljši mogoči način, res sem ponosen na fante in vse v klubu. Želim si, da bi tako nadaljevali tudi po premoru.«
Praktično niste imeli slabih tekem, še najslabša je bila proti Triglavu v gosteh.
M. Vrbanec: »Tisto je bila res ena najslabših predstav, a tudi takšne tekme se zgodijo. Pomembno je, da smo takoj po tistem porazu strnili vrste in se nemudoma vrnili na zmagovalno pot.«
Sezono ste začeli z odličnimi igrami v obrambi, zaključili pa s fantastično napadalno serijo.
M. Vrbanec: »Na začetku smo prejemali resnično malo število zadetkov, najmanj izmed vseh moštev v ligi. Takrat smo morda imeli nekaj težav v napadu, a se je razmerje med napadom in obrambo proti koncu vedno bolj obračalo. Tako smo na koncu nekoliko več zadetkov prejemali, a smo vse to nadoknadili z raznovrstnim in učinkovitim napadom. Zadevali smo iz vseh položajev, temu primerni pa so bili tudi rezultati.«
Si kapetan ekipe, ki je največje pozitivno presenečenje tega dela sezone. Kako dojemaš to?
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Aluminija Matic Vrbanec (v sredini, ob njem sta Marcel Čermak in Renato Pantalon) je ob Hotiču in Vizingerju najboljši asistent 1. lige, ob tem se je podpisal še pod pet doseženih golov.
M. Vrbanec: »Izjemno sem srečen za vse nas, smo prava klapa. Pomembno pa je, da to kompaktnost kažemo tudi na igrišču. Smo na
pravi poti, da lahko naredimo velike stvari!«
Razpoloženje med igralci je dobro, z odličnimi rezultati se krepi
tudi samozavest.
M. Vrbanec: »K vsemu temu je pripomoglo tudi to, da na začetku nismo imeli kakšnega rezultatskega
pritiska. Začeli smo zmagovati, nato smo na tem zmagovitem valu vztrajali domala skozi vso jesen.«
Aluminij se drži svoje prepoznavne igre s poudarkom na hitrih prehodih v napad in natančnih podajal na krilne položaje. Je to nekakšen DNK Aluminija?
M. Vrbanec: »V tej sezoni nas je to res krasilo, to nas resnično dela prepoznavne. Nazadnje smo proti Triglavu izpeljali res veliko število takšnih hitrih prehodov, veliko smo jih tudi realizirali. Pomembno je, da smo s to igro uspešni.«
Zanimivo je, da je precej igralcev prišlo kar med sezono in niso opravili celotnih priprav, npr. Pantalon, Klepač, Živkovic ..., a so se hitro vklopili v ekipo.
M. Vrbanec: »Vsak izmed igralcev, ki je prišel, je pokazal svojo vrednost in kakovost, z vsemi smo se tudi hitro ujeli. Ne nazadnje tudi to kažejo ti rezultati, saj je nekaj izmed teh igralcev odigralo pomembne vloge v ekipi.«
Ne gre pa pozabiti tudi na najmlajše, nazadnje je 17-letni David Flakus Bosilj proti Triglavu zabil dva gola.
M. Vrbanec: »To je tudi velika pohvala za klub, ki mu je kljub mladosti ponudil priložnost, Davidova zasluga pa je, da jo je odlično izkoristil.«
Jože Mohorič
Rokomet • NLB liga, 13. krog
Tretja zmaga Ormožanov zapored
Izola - Jeruzalem 23:26 (9:15)
JERUZALEM: Balent, Nunčič (10 obramb - 1 x 7 m), Zemljič; Bogadi 5, Šoštarič 3, Čudič 5 (2), C. Hebar, T. Hebar 2, Kocbek 4, Krabonja, Ozmec, Lukman, Mesaric 6, Ciglar, Šulek 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Izola 8/6: Jeruzalem 2/2. IZKLJUČITVE: Izola 6; Jeruzalem 10 minut. RDEČ KARTON: Šulek (24. minuta).
IGRALEC TEKME: Danijel Mesaric (Jeruzalem Ormož).
Ormožani so se na težko gostovanje v Izolo odpravili po dobri predstavi v Ribnici in dveh domačih zmagah proti Slovenj Gradcu in Trimu. Žal je dobro razpoloženje pokvarila poškodba Dominika Ozmeca, ki bo z igrišč odsoten do konca januarja 2020. Proti Izoli je ekipi pomagal Rok Žuran, a le z igro v obrambi.
Ormožani so odločno krenili v tekmo in razglašenim domačinom niti enkrat na tekmi niso dovolili, da povedejo. Prednost Ormožanov, ki so odlično zaigrali v obrambi, je vztrajno naraščala. Tudi rdeči kar-
V '•2*1 - 1 • ' TIC
Tfytwy-J..	; t
XI,Ti u
NLB liga
REZULTATI 13. KROGA: Butan plin Izola - Jeruzalem Ormož 23:26 (9:15), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 26:22 (11:8), Dobova - Celje P. Laško 24:32 (11:17), Maribor Branik - Riko Ribnica 25:26 (13:13), Urbanscape Loka - Koper 26:30 (16:15), Krka - Gorenje Velenje 33:37 (16:18).
V i
• • - es
^ *
1.	CELJE PIVO. LAŠKO
2.	RIKO RIBNICA
3.	GORENJE VELENJE
4.	TRIMO TREBNJE
5.	DOBOVA
6.	KOPER
7.	JERUZALEM ORMOŽ
8.	KRKA
9.	URBANSCAPELOKA
10.	MARIBOR BRANIK 11 SLOVENJ GRADEC
13	13	0	0 26
13	11	11 23
13	9	0	4	18
13	8	1	4	17
13	8	0	5	16
13	5	1	7	11
13	5	1	7	11
13	5	0	8 10
12	2	3	7	7
12	3	0	9	6
13	3	0	10 6
Foto: Črtomir Goznik
Danijel Mesarič (Jeruzalem Ormož)
ton Tea Šuleka v 23. minuti (7:12) ni zmedel čete trenerja Saše Prapotni-ka, ki je na odmor odšla z lepo prednostjo šestih zadetkov (9:15).
Začetek 2. polčasa ni bil najbolj obetaven za Jeruzalemčane, saj so zapravili prve štiri mete. Jasmin Huskič je zaustavil strele Anžetu
Šoštariču, Bojanu Čudiču, Juretu Kocbeku in Žuranu, ki je zgrešil v protinapadu. Na srečo je obramba gostov iz Prlekije delovala odlično,
12. BUTAN PLINI IZOLA 13 1 1 11 3
ob tem je solidnih 10 obramb zbral Klemen Nunčič. Izoli se tako ni uspelo približati na manjšo razliko od treh zadetkov (21:24 v 54. minuti).
Izkušeni Ormožani so tekmo mirno popeljali do srečnega konca in se zasluženo veselili tretje zaporedne zmage, ki jih je za velikih pet točk oddaljila od mesta, ki vodi ligo nižje.
V soboto, 14. decembra, je pred Jeruzalemom še zadnja domača tekma v letu 2019. Na Hard EK ob 19.00 prihaja zmeraj neugodna Do-bova, ki je letos eno večjih pozitivnih presenečenj lige.
Uroš Krstič
Vid Miklavec, Izola: „To
je bila z naše strani še ena zelo slaba, če ne kar porazna predstava. Nič nam ne uspeva, smo povsem neprepoznavni, dogajajo se nam nerazumljive napake, nato začnemo igrati še na silo ... Stanje ni dobro, sedaj odhajamo v Slovenj Gradec, v goste ekipi, proti kateri smo dosegli edino zmago v letošnjem prvenstvu. Ne preostane nam nič drugega kot trenirati naprej in poskušati osvojiti kakšno točko."
Saša Prapotnik, Jeruzalem:
„Zelo sem vesel te zmage, ki je izrednega pomena v boju za obstanek v ligi. Skozi cel teden smo se borili s poškodbami igralcev, ostali smo brez Oz-meca, ki veliko pomeni v naši obrambi. Skozi celo tekmo smo se srdito borili za vsako žogo in menim, da je zmaga več kot zaslužena. Izola je res v tem trenutku razglašena, ampak še vedno je dovolj krogov in točk na razpolago, da se vrne med žive. Čestitam svojim fantom za borbeno predstavo in si želim, da bi bila na visokem nivoju tudi na domači tekmi proti Dobovi. S pomočjo polne dvorane nam lahko uspe premagati Dobovo, ki nam je že nekaj let trn v peti."
14 Štajerski
Šport
torek • 10. decembra 2019
Rokomet • 1. B SRL (m)
Prvi slab, drugi sijajen
Drava Ptuj - Črnomelj 32:19 (11:12)
DRAVA PTUJ: Osterc 1, Lovren-čič 2, Maroh 7, Krasnič 3, Gregorc 3, Grobelnik 1, Hrupič 4,, Zupanič 3, Simonič, Zupanc 1, Stopar 4, Bedrač, Krabonja, Žunič 3, Žuran. Trener: Vladimir Vujovic.
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 1/1, Črnomelj 1/1. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 6 minut, Črnomelj 6 minut.
S črno-belo sliko bi najlažje opisali tekmo med Dravo in Črnomljem. Črno sliko so si Ptujčani privoščili v prvem polčasu, belo pa z odlično igro v nadaljevanju. Pogled na dva popolnoma različna polčasa je podal tokrat najboljši posameznik domače ekipe Jan Maroh: »Naš zače-
tek je bil zares zelo bled. Prvi polčas smo celo zaostajali za en zadetek, saj smo zgrešili absolutno preveč strelov. V drugem polčasu smo strnili vrste in odigrali disciplinirano, hitreje in učinkoviteje v napadu, kar se je nato poznalo na končnem rezultatu.«
Prvi polčas je bil rezultatsko v glavnem poravnan, enako velja tudi za samo igro. A ta ni bila dobra na nobeni strani ... Če so gostje s svojim skorajda maksimumom še nekako sledili Dravi, so bili domačini slabi predvsem v napadu. V tem delu je vlekel stvari naprej odlični Jan Maroh, ki je pet od njegovih sedmih zadetkov dosegel v prvem polčasu. Večina njegovih soigralcev je imela v prvem delu strelske vaje, imeli so veliko zgrešenih strelov ali
1. B SRL (m)
REZULTATI 11. KROGA: Rudar -LL Grosist Slovan 30:26, Drava Ptuj
-	Črnomelj 32:19, Krško - Radeče papir nova 34:16, Herz Šmartno -Dol TKI Hrastnik 29:33, Mokerc-Kig
-	Ljubljana 25:26. Brežice - SVIŠ Ivančna Gorica, Grosuplje - Škofljica Pekarna Pečjak - prestavljeno.
1.	LL GROSIST SLOVAN	11	10	0	1	20
2.	LJUBLJANA	10	6	3	1	15
3.	DOL TKI HRASTNIK	11	7	1	3	15
4.	SVIŠ IVANČNA GORICA	10	7	1	2	15
5.	KRŠKO	11	6	1	4	13
6.	DRAVA PTUJ	11	5	1	5	11
7.	RUDAR	11	4	2	5	10
8.	MOKERC - KIG	11	4	2	5	10
9.	ČRNOMELJ	11	4	2	5	10
10.	HERZ ŠMARTNO	11	3	2	6 8
11.	GROSUPLJE	10	3	0	7	6
12.	RADEČE PAPIR NOVA	11	3	0	8 6
13.	BREŽICE	10	2	1	7	5
14.	ŠKOFLJICA PEČJAK	10	1	2	7	4
je njihove poizkuse zaustavil gostujoči vratar Ivan Bagaric. Kot že na zadnjih tekmah, je bil tudi tokrat v vratih domače ekipe ponovno na visokem nivoju Sandi Žuran, ki je zelo
Rokomet • 2. SRL (m)
Prestižna zmaga za samozavest
Moškanjci-Gorišnica -Pomurje 27:24 (18:11)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bedenik; Šandor 8, Bombek 6, Sok 4, Žuran 3, B. Geč 2, Venta 2, Ozmec 1, Leben 1, N. Geč, Lorenčič, M. Geč, Petek, Belšak. Trener: Siniša Raduj-kovic.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 2/0, Pomurje 4/2. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 24 minut, Pomurje 10 minut.
Rokometaši Gorišnice so v 8. krogu gostili enega izmed kandidatov za visoka mesta, ekipo Pomurja. Ta je v dosedanjem delu sezone pod vodstvom trenerja Alana Potočnja-ka izgubila le en sam dvoboj, ugnali so jih vodilni Sevničani. V Gorišnici so doživeli drugega ...
2. SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Moškan-jci-Gorišnica - Pomurje 27:24, Šker-janc Jadran Hrpelje Kozina - Kronos 10:0 (b. b.), Alples Železniki - Cerklje 26:17. Sevnica - Ajdovščina.
1.	SEVNICA	6 6 0 0 12
2.	POMURJE	7 5 0 2 10
3.	ALPLES ŽELEZNIKI 7 5 0 2
4.	JADRAN HRPELJE - KOZINA8 4 1 3
5.	MOŠKANJCI-GORIŠNICA 7 4 0 3
6.	AJDOVŠČINA	6 3 1 2
7.	CERKLJE	7 2 0 5
8.	ARCONT RADGONA 7 1 0 6
9.	KRONOS	7 0 0 7
10 9 8 6 4 2 0
Domačini so začeli odlično in si do 10. minute priigrali velikih pet golov prednosti (7:2). Tudi v naslednjih minutah niso popuščali in v 17. minuti je na semaforju pisalo 11:5. Težke čase so Gorišničani preživljali med 18. in 21. minuto, ko so
Futsal • 1. SFL, 11. krog
Velika točka Tomaža na Vrhniki
Siliko Vrhnika - Tomaž Šic bar 3:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Muratagic (10.), 1:1 Dragosavac (13.), 2:1 Muratagic (22.), 2:2 Kos (22.), 2:3 Kos (33.), 3:3 Jandric (33.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Žuman, Prijol; Klanjšek, Marot, Kos, Goričan, Rednak, M. Senekovič, Dragosavac, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser.
Na Vrhniki sta se pomerili ekipi, ki sta letos največkrat remizirali in tudi tokrat je bilo tako. Vrhničani, ki so v prejšnjem krogu doživeli šele prvi poraz, so vknjižili že svoj šesti remi, Tomaž pa tretjega. Ko so zadeli eni,
so drugi hitro poravnali in tako je bilo skozi celotno tekmo.
Alan Muratagic je lepo preigra-val in zadel od vratnice v 10. minuti mimo Domna Klanjška in vratarja Tadeja Romiha. Darijo Dragosavac, ki počasi prihaja v pravo strelsko formo, je tri minute kasneje poskrbel za izenačenje. Dejan Kos je začel akcijo, nadaljeval Domen Klanjšek, zadel pa že omenjeni Dragosavac - 1:1.
Gostitelji so ponovno povedli v 22. minuti. Tomaž Dragosavac si je na polovici privoščil napako in Muratagic je prestregel žogo ter jo na atraktiven način spravil še mimo Urbana Senekoviča in vratarja Romiha za 2:1. Še v isti minuti
Foto: Črtomir Goznik
Dravaši so z odličnim drugim polčasom visoko ugnali goste iz Bele krajine.
imeli dvakrat po dva igralca manj na igrišču! Odlično so se ubranili, nato pa znova stopili na plin ter z delnim izidom 5:0 odšli na prednost +9 (z 12:8 na 17:8). Do polčasa so ohranili naskok sedmih golov.
V 2. polčasu so bili gostje boljši, močno so pritiskali, a bližje kot na tri zadetke zaostanka se jim ni uspelo približati. Domačini so imeli tudi v tem delu številne izključitve - skupno so brez enega igralca na igrišču preživeli kar 24 minut (14 v 1. in 10 v 2. polčasu). Pomurci so se v 49. minuti približali na -3 (22:19), a so domačini znali ohraniti trezne glave in vknjižiti dragoceni točki.
Gorišničani so vse zadetke dosegli iz igre, prednjačila sta Nejc Šandor in Filip Bombek, ki sta dosegla osem oz. šest zadetkov.
JM
očitno ujel vrhunsko formo. Edini, ki mu je zares v prvem polčasu delal preglavice, je bil desni zunanji igralec Dino Štrucelj, saj je zabil pet zadetkov.
V nadaljevanju je tudi njemu pošla sapa, kot večini igralcem Črnomlja, ki so lahko le nemočno opazovali ptujske rokometaše, ki so se
dobesedno razleteli po igrišču. A vse izhaja iz obrambe, v kateri so v postaviti 6-0 dobesedno garali v drugem polčasu. Plod te vrhunske obrambe je bilo tudi veliko lahko doseženih zadetkov iz protinapadov. Prav tako so bistveno izboljšali realizacijo na postavljeno obrambo gostov, to so dosegli s hitrim preto-
Odbojka • 1. B DOL (ž)
S Kamničankami še drugič zelo na tesno
kom žoge. S tem so prihajali v čiste situacije za strele, ki so jih v nasprotju s prvim polčasom uspešno realizirali. V napadu so se v nadaljevanju razigrali Domen Krasnič, Denis Hrupič, Matevž Žunič in Žiga Zupanič, tako da se je razlika iz minute v minuto večala - vse do +13.
David Breznik
1. B DOL (ž)
REZULTATI 9. KROGA: ŽOK Ljutomer - Weiler Volley Zreče 0:3, OD Krim - Mozirje 3:0, ŽOK G.S.V. Ptuj - Calcit Volley II 3:2, Roto-Kema Pu-conci - ŽOK Triglav Kranj 1:3.
Nogometaši Silika in Tomaža so si v izenačeni tekmi razdelili točki.
so si napako pred svojim golom privoščili domačini in Dejan Kos je bil tisti, ki je z atraktivnim golom kaznoval futsalerje Silika - 2:2. O delitvi točk je odločila 33. minuta, kjer sta padla še zadnja zadetka na tekmi. Siliko je zaigral z vratarjem v polju, vratar Nejc Berzelak je slabo podal in Aleš Marot je prestregel žogo in podal osamljenemu Kosu za lahek zadetek - 2:3. Klanjšek je imel v isti minuti lepo priložnost za povišanje prednosti Tomaža na 2:4, a je Berzelak zaustavil njegov strel. Sledil je bliskoviti protinapad, kjer so domačini v treh potezah zadeli mrežo Tomaža - na 3:3 je izenačil Nikola Jandrič.
V naslednjem 12. krogu, ki je na sporedu čez dva tedna, v petek, 20. decembra, bo Tomaž Šic bar v Ljutomeru ob 20.30 gostil zasedbo škofjeloškega Stripyja.
UK
1. SFL
REZULTATI 11. KROGA: FC Hiša daril Ptuj - Sevnica 1:2, Siliko - Tomaž Šic bar 3:3, Dobovec Pivovarna Kozel - KMn Oplast Kobarid 6:1, FSK Stripy - FC Litija 4:3. Prosta je bila ekipa Bronx Škofije.
1.	DOBOVEC P. KOZEL 10 9 1 0 54:18 28
2.	FSK STRIPY 10 6 1 3 39:29 19
3.	SILIKO	10 3 6 1 22:24 15
4.	FC LITIJA	10 4 2 4 31:28 14
5.	BRONX ŠKOFIJE 9 4 0 5 23:33 12
6.	TOMAŽ ŠIC BAR 10 2 3 5 31:32 9
7.	SEVNICA	10 3 1 6 14:23 9
8.	OPLAST KOBARID 10 2 2 6 21:30 8
9.	HIŠA DARIL PTUJ 9 2 2 5 17:35 8
ŽOK G.S.V. Ptuj -Calcit Volley II 3:2 (-19, 22, 23, -22, 13)
ŽOK G.S.V. PTUJ: Horvat L., Stav-bar, Vinkovič, Škraban, Kovačec, Horvat A., Milošič, Paternost, Pig-nar, Oancea, Sužnik, Tomanič. Trenerka: Svetlana Oletič.
Debeli dve uri odlične odbojke so prikazale ptujske in kamniške igralke v sila izenačenem obračunu, v katerem je po pravem maratonu zmaga ostala doma. Za deveto ligaško zmago so se morale članice G.S.V. Ptuja zelo potruditi proti večinoma zelo mladi in nadarjeni drugi ekipi Calcita. Za Ptujčanke je to bila tretja zmaga z izidom 3:2, druga proti Kamničankam, tretjo so dosegle proti Zrečankam.
Trenerka domače vrste Svetlana Oletič je obračun začela v nekoliko spremenjeni postavi, saj je Karmina Sužnik zaigrala na mestu korektorja, njeno mesto pa je zasedla mlada Lara Pignar. Obe sta solidno odigrali prvi niz, a Kamničanke so bile
enostavno boljše. Veliko točk so dobile zaradi slabšega sprejema in napada Ptujčank, kar je v prvem nizu prineslo odločilno razliko. Drugi niz je bil točkovno veliko bolj izenačen: domačinke so izboljšale sprejem, stekla je tudi igra v napadu. V odločilnem delu je najprej z bloki in uspešnimi zaključki s penali naredila razliko Ana Horvat, medtem ko je delo dokončala z izjemnimi zabitimi žogami Iva Škraban. Slednja spre-jemalka-napadalka je bila tokrat v izjemni dnevni formi, saj je dosegla številne točke, nekatere s pravimi »bombami«, velikokrat pa zelo inteligentno - z žogami v prazen prostor.
Ekipa Calcita je imela vso tekmo dobro postavljeno igro v obrambi, medtem ko sta v napadu dosegli največ točk sprejemalka-napadalka Naja Boisa in korektorka Špela Lu-žovec. Na drugi strani mreže je na poti do osvojenega drugega niza Škrabanovi najbolj pomagala s svojimi bloki in predvsem z zabitimi žogami iz penalov mlada Nika Milošič. Četrti niz je bil rezultatsko poravnan
1.	ZOK G.S.V. PTUJ
2.	OD KRIM
3.	WEILER VOLLEY ZREČE
4.	ZOK LJUTOMER
5.	CALCIT VOLLEY II
6.	ZOK TRIGLAV KRANJ
7.	MOZIRJE
8.	ROTO-KEMA PUCONCI
9 7 6 4
3
4
9 2 7 9 0 9
0 27:9
2	23:10
3	24:15 5 16:17 5 17:15
4	15:16
7:24
27
24 20 19 13 13 11 5 0
do samega zaključka, ko sta stopila na sceno sodnika, ki sta oškodovala obe ekipi in sta v odločilnih trenutkih »ukradla« dve pomembni točki ptujskim odbojkaricam. To »darilo« je Calcit vzel in je izenačil na 2:2 v nizih.
Po izenačenju so Kamničanke silovito začele peti, odločilni niz, saj so povedle 0:5. Sledil je vnovičen preobrat nepopustljivih Ptujčank, ki so po seriji odličnih servisov Nike Milošič in zaključkov izenačile na 6:6. Do konca tekme je sledila sila nervozna končnica, v kateri se je igralo točko po točko, v sami končnici pa so Ptujčanke z zelo zavzeto in odgovorno igro zaključile izenačen dvoboj v svoj prid z rezultatom 15:13.
David Breznik
torek • 10. decembra 2019
Šport
Štajerski	1S
Boks • Dejan Zavec, 10 let po osvojitvi naslova svetovnega prvaka
»Potem pa sta prišla dva moja zaporedna udarca, levi direkt in levi kroše ...«
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Ko sem šel iz ringa, sem takoj poklical Natašo, in ko sem jo dobil, nisem mogel spregovoriti niti ene same besede, Nataša pa tudi ne, samo jokala sva oba.«
11. decembra 2009 je velika večina športnih navdušencev v Sloveniji večer preživela pred TV-ekrani. Razlog je bil boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka, naš šampion Dejan Zavec se je vJohannesburgu, na jugu »Črne celine«, z domačinom Isaacom Hlatshwayem meril za naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po eni izmed najprestižnejših boksarskih verzij - IBF.
Sam sem dvoboj spremljal v boksarski družbi v baru Ring, kjer je bil prisoten tudi legendarni Ivan Pučko starejši. V zraku je bila od samega začetka dvoboja takšna pozitivna napetost, da si jo lahko čutil tudi v trebuhu ... Ko je Ivan v 1. rundi opazil tisti prvi silovit Dejanov direkt in nato še kroše, ki je že zanihal Južnoafričana, je samo mirno rekel: »Dejan bo ta dvoboj zmagal!« Čeprav smo vsi prisotni želeli verjeti tej izjavi, smo še nekaj časa brzdali naše navdušenje, zato pa toliko bolj izbruhnili ob koncu 2. runde, ko se je Hlatshway prvič znašel na tleh. Vrnitve zanj ni bilo več, Dejan je v 3. rundi delo dokončal - z odliko!
Deset let kasneje smo se z Deja-nom dotaknili tistih dogodkov, ki so v očeh Slovencev popolnoma spremenili dotedanji pogled na boks.
11. 12. 2009 je datum, ki te je v pozitivnem smislu zaznamoval za celotno življenje. Na kaj te spominja?
D. Zavec: »Za vedno nepozaben datum, zaradi tega tudi midva danes sediva tukaj. To je datum, ko je moje življenje dobilo popolnoma nov ritem in ga usmeril v povsem nove tirnice. Tista zmaga v Južni Afriki me postavila na zemljevid boksa in slovenskega športa nasploh! Boks je bil dotlej le eden izmed obrobnih športov, s tisto zmago se mu je močno dvignil 'rating'.
Meni osebno je tista zmaga ogromno pomenila, takšno sem si vedno želel, trdo sem garal za to, a nikakor si nisem mislil, da bom do nje prišel na tak način.«
Zelo zanimivo je dejstvo, da si do te priložnosti prišel le leto dni po porazu s Poljakom Rafalom Jacki-ewiczem v Katowicah.
D. Zavec: »Lahko na to gledamo pravljično ali tudi kako drugače, a resnično je vprašanje, ali bi brez tega poraza dobil priložnost za dvoboj za naslov svetovnega prvaka. V taboru prvakov za izzivalca pri obrambi naslovov ne iščejo 'nepremagljivih' borcev, ker je to zanje preveliko tveganje za izgubo pasu. Lahko to storijo, a to velja le za zelo samozavestne in vase prepričane borce. Tisti poraz je ob mojem imenu naredil pomemben zaznamek - 'premagljiv'. Poleg tega je bilo za izbiro pomembno tudi to, da sem prihajal iz Slovenije - le kako bi lahko od tod prišel dober boksar?!? Menedžer Hlatshwaya je bil namreč Srb Branko Milenkovič, ki me je tudi osebno poklical in preveril, kako in kaj. Tu sem bil malo 'poreden' oz. sem prvič v življenju odreagiral taktično - in to se mi je obrestovalo! Spraševal me je namreč, kje in kako treniram, moj odgovor pa je bil nekako v tem stilu: 'Treniram doma, le tu in tam grem v Nemčijo. Če pogledate mojo listo dvobojev, boste tudi videli, da vame ne vlagajo preveč, da sem imel bolj slabe dvoboje. Prosil bi vas za en dan razmisleka, da opravim trening in preverim, če sem sploh pripravljen za dvoboj
...' Sam sem pri sebi vedel, da sem napet kot puška, saj so mi odpadli nekateri načrtovani dvoboji. Moj odgovor ga je zadovoljil, začutil je nekakšno prevlado in tako mi je ponudil dvoboj.«
Za zmago je bil potreben predčasen konec
Za pripravo ste imeli malo časa, le kak mesec, nato je z ekipo, v kateri sta bila Dirk Dzemski in Tomi Jagarinec, sledila pot v Johannesburg. Kakšni so bili dnevi pred dvobojem?
D. Zavec: »Pred samim dvobojem smo vsi skupaj nekoliko tavali v temi, še nikoli namreč nismo bili v takšnem položaju, ko bi se meril v dvoboju za naslov svetovnega prvaka. Z nami so tam ravnali zelo lepo, celo presenetljivo dobro za JAR. Bolj je šlo proti samemu dvoboju, bolj je bilo jasno, da sem jaz tam z namenom, da hitro izgubim in se nato še hitreje odpravim domov. Vsa medijska in siceršnja pozornost je bila namenjena Hlatshwayu, omenjalo se je, da bo imel po zmagi z mano pol leta časa za novo obrambo naslova ... Takrat sem postajal vedno bolj žareč, saj me najbolj zaboli, ko mi kdo vnaprej odvzame vse možnosti za uspeh. Jaz pa sem si že na poti tja - na letališču v Ljubljani - prvič v karieri sam sebi govoril, da bom moral biti za zmago resnično veliko boljši od Afričana, najbolje bi bilo dvoboj zaključiti kar s predčasnim koncem, s K.O. V tistih šestih dneh pred dvobojem sem imel malo prespanih noči, poskušal sem prenastaviti vse svoje boksarske nastavitve - to je bilo zelo tvegano, a vedel sem, da bo to za zmago potrebno.«
Pa potem sam dvoboj?
D. Zavec: »Začelo se ni po mojih željah, že kaj kmalu me je Isaac zadel z neverjetno močnim direktom! Mislil sem si: 'Vau, saj to ne more biti res, kako dolge roke pa ima ta tip, še daljše, kot so me vsi opozarjali! Potrebno bo iti na vse ali nič!' Prvih dvajset sekund sem se resnično
spraševal o njegovem razponu rok, to mi je bilo resnično neverjetno. Zdelo se mi je, da sem stal dva metra od njega, pa me je zadel z direktom! Na srečo sem hitro odreagiral, začel sem se bolje gibati. Potem pa sta prišla dva moja zaporedna udarca, levi direkt in levi kroše - slednji je tudi zaznamoval dvoboj in Issacu popolnoma spremenil strategijo. Ko je nekoliko 'obrnil oči', sem sicer vedel, kaj to pomeni v teoriji, nisem pa upal takoj napasti, saj sem mislil, da je to le past. Na srečo mi je preostanek dvoboja uspelo izpeljati domala idealno.«
»Navijačev nisem smel razočarati«
Slovenska zastava je hitro pristala pri tebi.
D. Zavec: »Moram reči, da so kar ključno vlogo odigrali tam prisotni Slovenci, bilo jih je kakšnih 20. Ko greš nekam v neznano, pa
tam srečaš nekaj znanih obrazov - to je za športnika nekaj najboljšega, kar se mu lahko zgodi. Tisoče kilometrov so ti ljudje prepotovali, svoje dopuste so žrtvovali za to, da so prišli spremljat moj dvoboj! Nisem jih smel razočarati, koraka nazaj ni smelo biti - motiv je bil zaradi tega še veliko večji. Pri vsem skupaj je veliko vlogo pri zastavi in še nekaterih stvareh odigral Nani Franc Matjašič, vsak pa je nekaj doprinesel k res velikemu uspehu. Tamkajšnjim domačinom enostavno ni bilo jasno, kaj dela 20 ljudi ob nekom, ki je prišel samo izgubit.
Izjemno pomembno vlogo sta pri vsem odigrala tudi Tomi Jagarinec in Dirk Dzemski, predvsem Tomi je imel v rokavu vedno kakšno pravo besedo ob pravem času. Bili smo res odlična ekipa, veliko je bilo improvizacije, a smo vsi stremeli k istim ciljem. Samo o doživljajih s Tomijem na tej kratki skupni poti bi lahko napisal nekaj knjig.«
Hitra zmaga je bila tudi neke vrste šok.
D. Zavec: »Ko sem šel iz ringa, sem takoj poklical Natašo, in ko sem jo dobil, nisem mogel spregovoriti niti ene same besede, Nataša pa tudi ne, samo jokala sva oba. Nato pogledam Tomaža, tudi on je bil ves oblit s solzami - čustva so bila neverjetno močna, še zdaj se mi dlake postavijo pokonci, ko se samo spomnim vsega tega. Ko smo potem prišli v hotel, je bila tamkajšnja restavracija seveda že zaprta, receptor pa nam je dovolil, da smo uporabili hladilnik, le streči smo si morali samo - nič lažjega! Zabava je bila spontana in pristna, kot le kaj. Ko sem se zjutraj prebudil, sem šel prvo preverit, če je vse to res - če sem resnično IBF svetovni prvak velterske kategorije. Novo potrditev sem dobil, ko smo stopili zjutraj v jedilnico in mi je kuhar v polnem šprinti pritekel nasproti in vzklikal 'champ, champ'. Vsi v kuhinji in jedilnici so ploskali ... Nepozabno ...«
Od takrat naprej nič več ni bilo isto.
D. Zavec: »To je bilo igranje 'all in'. Vedel sem, da je lahko to zame prelomni dvoboj, nisem pa vedel, kaj se bo dejansko zgodilo. Če bi izgubil, bi bil to zame konec resne kariere, lahko bi boksal le še 'za burek'. Iz tega vidika je bilo v igri veliko. Na koncu smo dobili več, kot sem si kdaj v življenju predstavljal. Na poti v Ljubljano sem pred pristankom lahko sedel v kabini s pilotom . Ko je pilot rekel, da se je že začelo, sem mislil, da je kaj narobe, on pa je govoril o tem, da je sprejem pripravljen, da tam name čaka množica ljudi! Če se samo spomnim tistega sprejema in vseh kasnejših prireditev, vseh priznanj, od športnika leta do Slovenca leta! Bili so zares nori časi, najbolj noro od vsega pa je bilo, da se mi je to dogajalo kot boksarju. To so bili tektonski premiki.«
»Ko to enkrat doživiš, lahko v športnem smislu mirno umreš, nič ne more biti
v »v	•	v»
močnejšega in večjega«
Ta zmaga je kasneje privedla do tega, da si s svojim povratnim dvobojem proti Jackiewiczu in tudi proti Američanu Paulu Delgadu napolnil dvorano Stožice.
D. Zavec: »To je spet eden od elementarnih premikov v slovenskem boksu. Skozi leta smo vsi skupaj z organizacijami različnih dvobojev nabirali izkušnje, Davorin Lampe in Ivo Vorih pa sta se takrat znašla pred nalogo, za katero sploh nista vedela, kako velika je. Bila sta zraven pri nekaterih prejšnjih projektih, pri dvoboju v Tivoliju, nato pa sta prepričala managerja, da sta prava za organizacijo tega dogodka. In Stožice so bile razprodane!
Zgodba je bila res dobro sestavljena, meni je zelo ostal v spominu npr. Tadej Toš, ki je bil napovedovalec v ringu. Še danes ne morem pozabiti, kako sem bil že pred vhodom v dvorano nervozen in sem čakal na napoved. A nič, čakati sem moral vse do prihoda v ring! Prva eksplozija se je zgodila že ob samem prihodu v dvorano, ko pa me je Tadej končno napovedal, se mi je zdelo, da se bodo Stožice podrle od vsega trušča! Ko sem se ozrl naokoli, sem videl, da so ljudje vse do vrha, tudi pod stropom dvorane je bilo vse polno - noro! Ko to enkrat doživiš, lahko v športnem smislu mirno umreš, nič ne more biti močnejšega in večjega. Pa še to - vse to se je zgodilo zaradi boksarskega dvoboja! V Sloveniji!?! Podal bom smešno primerjavo, a je kar nekaj resnice v njej: če bi bil res močno pijan in bi v trdnem spancu sanjal svoje najlepše sanje, si tega ne bi mogel zamisliti.«
Od teh dogodkov je deset oz. devet let. So ti hitro minila?
D. Zavec: »Če bi rekel tako na hitro, bi rekel, da so minila tri ali štiri leta. Ko ti je najlepše, imaš največ dela in čas teče neverjetno hitro -dobesedno tako je včasih, da nimaš časa niti za WC. In to se je dogajalo meni. Bil sem aktiven na družbenem in profesionalnem področju, to so bila najbolj plodna leta. In ko se včasih ozrem na ta leta, se kar ne morem načuditi - je res že toliko časa preteklo od takrat?!? Po drugi strani pa se je zgodilo to in ono, hčeri sta že zrasli . Jaz sem tisto obdobje preživel tako, da sem bika zgrabil za roge. Včasih ga še držim .«
Jože Mohorič
16 Štajerski
Šport mladih, rekreacija
torek • 10. decembra 2019
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj, ONL Videm
Štirje goli Oroviča niso bili dovolj niti za točko
Zimska liga MNZ Ptuj
REZULTATI 1. KROGA: Poetovio Plindom 0807300 - ŠD Rim Rekruter 4:5, FC Virtuozi Destrnik - RC Trcko 3:3, EHM Team - ŠD Selan 2:2, ŠD Draženci - KMN Draženci 1:7, ŠD Trniče - Team BB 3:6, Ptujska Gora -KMN Vijolice 5:0.
Poetovio Plindom 0807300 -ŠD Rim Rekruter
4:5 (2:3)
STRELCI: 1:0 Orovič (3.), 1:1 T. Gajser (3.), 1:2 U. Senekovič (5.). 2:2 Orovič (11.), 2:3 Kljanšek (12.), 2:4 U. Senekovič (18.), 3:4 Orovič (27.). 3:5 Goričan (29.). 4:5 Orovič (29.)
POETOVIO PLINDOM 0807300: Golob, Kelenc, Orovič, Čeh, Anžel, Avguštin.
ŠD RIM REKRUTER: Ploj, T. Gajser, M. Gajser, Goričan, U. Senekovič, M. Senekovič, Klajnšek.
Uvod v novo sezono Lige malega nogometa MNZ Ptuj je pripadel starima rivaloma - ekipama Poetovio Plindom 0807300 in Rim Rekruter. Obe sta medsebojno odigrali že številne zanimive tekme in takšna je bila tudi tokratna v športni dvorani Ljudski vrt. Serijski zmagovalci iz ekipe Poetovio so igrali v sila okrnjeni postavi, ki se je dobro zoperstavila zelo močnemu Rimu, ki ima v svoji postavi kar nekaj igralcev iz prvo-ligaške futsal ekipe Tomaž. Pri slednjih se je videla večja uigranost in tudi boljša fizična pripravljenost, kar jim je tudi prineslo odločilno prednost. Nekaj zadetkov je Rim dosegel iz lepo izigranih akcij, v katerih se je dvakrat v napadu odlično znašel obrambi igralec Urban Senekovič. Ob njem je lep zadetek za 5:3 dosegel še Urban Goričan. Ob petih golih je imel Rim še kar nekaj priložnosti in je na koncu zasluženo prišel do mi-
nimalne zmage 5:4. Na drugi strani so se igralci Poetovia vseh trideset minut tekme zavzeto borili, prvo ime pa je bil nedvomno Jernej Oro-vič, saj je zabil vse štiri zadetke svoje ekipe. A tudi to je bilo na koncu premalo za kakšno osvojeno točko ...
Kdo bo nasledil Virtuoze z Destrnika?
Lanski zmagovalci Lige malega nogometa so bili člani ekipe FC Vir-tuozi Destrnik. Letos se je prijavilo 12 ekip, ki bodo iskale pot do zmagovalnega pokala. Tekme bodo letos odigrane na Ptuju in v Markov-cih, medtem ko bo zaključni turnir najboljših treh ekip iz rednega dela najverjetneje odigran prvo soboto v februarju. A do takrat čaka vse ekipe še dolga pot ...
Branilci naslova so v zelo kakovostni tekmi remizirali proti RC
Nogomet • Mlajše selekcije
A 1	••••V«	1	*V 1	•
Aluminij nižje od pričakovanj, Drava pričakovanja presegla
Ob članskih moštvih se v Štajerskem tedniku velikokrat ozremo tudi na dogajanje v nogometnih šolah Aluminija in Drave, ki nastopata v 1. oz. 2. ligi. Kakšna je ocena trenerjev mladinskih in kadetskih selekcij, so izpolnili cilje, so zadovoljni s predstavami, bi izpostavili kakšnega posameznika - to so vprašanja, ki smo jim jih zastavili po končanem jesenskem delu sezone 2019/20.
1. mladinska liga
1.	OLIMPIJA LJUBLJANA	15 11	2	2	30:16	35
2.	MURA	15 9	1	5	36:28	28
3.	DOMŽALE	10 8	0	2	27:10	24
4.	TRIGLAV KRANJ	15 7	3	5	30:28	24
5.	MARIBOR	13 7	2	4	24:17	23
6.	KOPER	13 7	1	5	16:16	22
7.	GORICA	15 6	3	6	27:28	21
8.	ALUMINIJ	15 6	2	7	30:25	20
9.	BRAVO PUBLIKUM	14	6	2	6	24:21	20
10.	VOC CELJE 14 4 3 7 17:18 15 11 ILIRIJA EXTRA-LUX 14 3 6 5 19:22 15
12.	RUDAR VELENJE 15 4 2	9 26:38 14
13.	KALCER RADOMLJE 15 4 1 10 17:28 13
14.	KRŠKO 15 3 0 12 14:42 9 Bojan Flis, trener	mladincev
Aluminija: „Glede na zastavljene cilje pred sezono, ko smo si želeli uvrstitev med 4. in 7. mestom, smo za tem zaostali in torej ciljev nismo v celoti izpolnili. Liga je izjemno izenačena, izstopata le Olimpija in Domžale. Sam začetek sezone je bil dober, sledili so trije zaporedni porazi (Bravo, Gorica, Olimpija, op. a.), zaključek pa je bil znova soliden.
Glede na odlične rezultate našega članskega moštva bi tudi pri mladincih in kadetih pričakovali nekaj podobnega, a nam to na žalost letos ne uspeva. Pravih vzrokov ni, še huje pa je, da smo se sedaj znašli celo v spodnjem delu lestvice in se bomo morali potruditi celo za obstanek. Vsi skupaj moramo prevzeti odgovornost, v prvi vrsti jaz kot trener, in nato zadeve izboljšati.
Nekaj pozitivnega vidimo v tem, da se nekaj naših fantov priključuje treningom članskega moštva, zaradi česar se nam pozna nekoliko
t
r }
C ~
i,
r/ tí
'j»
S9HuaHB¡MRÍ
1. kadetska liga
SKUPNA LESTVICA 1. SML/SKL:					
1. OLIMPIJA LJUBLJANA	30	21	7	2	70
2. MARIBOR	26	18	4	4	58
3. TRIGLAV KRANJ	30	15	7	8	52
4. DOMŽALE	22	17	0	5	51
5. ILIRIJA EXTRA-LUX	29	11	11	7	44
6. MURA	30	13	4	13	43
7. GORICA	30	11	7	12	40
8. BRAVO PUBLIKUM	28	11	4	13	37
9. VOC CELJE	28	8	9	11	33
10. ALUMINIJ	30	9	5	16	32
11. KALCER RADOMLJE	30	9	5	16	32
12. KOPER	27	9	3	15	30
13. RUDAR VELENJE	30	7	4	19	25
14. KRŠKO	30	4	4	22	16
1. OLIMPIJA LJUBLJANA 15		10 5		0 50:8	35
2. MARIBOR	13	11 2		0 30:4	35
3. ILIRIJA EXTRA-LUX	15	8	5	2 28:17	29
4. TRIGLAV KRANJ	15	8	4	3 31:18	28
5. DOMŽALE	12	9	0	3 31:11	27
6. GORICA	15	5	4	6 19:23	19
7. KALCER RADOMLJE	15	5	4	6 15:30	19
8. VOC CELJE	14	4	6	4 17:19	18
9. BRAVO PUBLIKUM	14	5	2	7 19:23	17
10. MURA	15	4	3	8 21:34	15
11. ALUMINIJ	15	3	3	9 12:32	12
12. RUDAR VELENJE	15	3	2	10 23:29	11
13. KOPER	14	2	2	10 10:32	8
14. KRŠKO	15	1	4	10 6:32	7
Primož Gorše, trener kadetov Aluminija: „Predstave v jesenskem delu sezone so pustile mešane občutke. Dejstvo je, da je točkovni zbir slabši od pričakovanj, če pa bi ocenjevali same igre, pa so bile velikokrat boljše od tega, kar so kazali rezultati. Na veliko tekmah smo bili v igri najmanj enakovredni,
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme med dvema draženskima ekipama, ki jo je prepričljivo dobila ekipa KMN Draženci.
Trcko (3:3). Slednji so v odlični tekmi vodili že s 3:1, a na koncu so se morali zadovoljiti s točko. Destrni-čani so izenačili v zadnji minuti ... V prvem krogu velja izpostaviti visoko zmago še enih bivših zmagovalcev, ekipe KMN Draženci, ki so v »lokalnem« obračunu kar s 7:1 odpravili ŠD Draženci.
ONL Videm
Veterani
REZULTATI 1. KROGA: ŠD Lanco-va vas - Bar Videm 1:4, NK Tržec -ŠD Pobrežje 1:3, Pizzeria Andiamo -ŠD Selan Gostilna Kozel 3:2. Prosta je bila ekipa KMN Majolka.
Člani
REZULTATI 1. KROGA: ŠD Lanco-va vas - ŠD As 4:6, ŠD Belavšek - ŠD Selan 0:3 (b. b.), ŠD Zg. Pristava - ŠD Pobrežje 3:3, NK Tržec R21 -KMN Majolka 2:6.
David Breznik, Darko Lah
pomlad čaka selekcioniranje. Cilji segajo do sredine lestvice, predvsem v skupnem seštevku mladinske in kadetske ekipe."
2. mladinska liga vzhod
1.	DRAVA DAKINDA 16
2.	KETY EMMI BISTRICA 16
3.	VIPOLL VERŽEJ 16
4.	MB TABOR	16
5.	NAFTA 1903 16
6.	ROGAŠKA-ROGATEC 16
7.	DRAVOGRAD 16
8.ŠAMPI0N	16
9.JARENINA	16
10.	BELTINCI TRATNJEK 16
11 4 11 1 8 3 7 4
6	5
7	2 6 4 4 7 3 2 0 2
I	4
4	40
5	29 5	25
5	32:30 7	27:26
6	31:33 5	29:25
II	22:47
14 19:
37 16 34 27 27 :23 25 23 23 22 19 11 2
67
Foto: Črtomir Goznik
Mladinska ekipa Aluminija je v jesenskem delu 1. slovenske lige zbrala 20 točk.
manjša uigranost, a v isti sapi moram dodati, da to nikakor ni izgovor. Tudi nekaj poškodb ključnih igralcev nam je nekoliko porušilo sistem, tako da je vse skupaj res splet različnih okoliščin.
V pripravah moramo izboljšati veliko stvari, nato pa se zbrano podati v lov na čim večje število točk in napredovanje po lestvici navzgor. Dejstvo je, da smo glede na rezerve znotraj moštva tega sposobni, treba pa bo to dokazati na igrišču."
Andrej Kvas, trener mladincev Drave: „Jesenski del se je v celoti izšel po naših željah, lahko bi celo rekel, da so rezultati na koncu celo presegli naša pričakovanja. Začetek je bil težak, saj smo po izpadu iz 1. lige morali najti nov motiv za nastop v 2. ligi, ostali smo tudi brez dveh pomembnih členov naše ekipe, Domjana in Milica. Tako smo morali na novo sestaviti ekipo, kar nam je tudi uspelo. Naredili smo dve odlični seriji, ko smo nanizali pet oz. štiri zmage, to pa je bilo dovolj za 1. mesto med mladinci.
Tudi o igralcih lahko govorim v superlativih, pri tem pa se lahko oprem tudi na teste NZS, ki so pokazali, da so nekateri naši igralci na reprezentančnem nivoju. Nekaj igralcev v naši selekciji si zasluži posebno pozornost, pri tem pa v prvi vrsti ne morem mimo Marka Bresta, ki je pravi biser našega kluba - je tudi najboljši strelec lige. Moje mnenje je, da si zasluži več minut tudi v članski kategoriji, kar je na nekaterih tekmah že pokazal. V Dravi sem tretjo sezono, nekatere
igralce spremljam prav toliko časa, zato bi - čeprav to nerad počnem, saj tekmujemo kot ekipa - izpostavil še Davida Živiča, Domna Laha, Nika Erhatiča, lahko bi še kakšnega. Naši domači igralci in tudi nekateri iz okoliških klubov si zaslužijo več pozornosti tudi pri članih, o tem sem trdno prepričan!
Imamo lepo prednost 18 točk, zato bodo cilji za spomladanski del sezone visoki, zagotovo bo to zadržanje 1. mesta, obenem pa že tudi formiranje ekipe za 1. ligo. Iz lanske sezone smo se nekaj naučili, zato moramo že sedaj narediti prve korake za preskok iz 2. v 1. ligo."
2. kadetska liga vzhod
1.	DRAVA DAKINDA	16	13 1	2	33:16	40
2.	ŠAMPION	16	10 4	2	37:9	34
3.	VIPOLL VERŽEJ	16	9 5	2	25:12	32
4.	JARENINA	16	7 1	8	22:23	22
5.	MB TABOR	16	6 3	7	22:15	21
6.	BELTINCI TRATNJEK	16	6 3	7	15:31	21
7.	DRAVOGRAD	16	6 2	8	33:25	20
8.	NAFTA 1903	16	5 2	9	16:29	17
9.	KETY EMMI BISTRICA 16	4 2	10 12:23	14
10.	ROGAŠKA - ROG. 16 1 3 12 14:46 6
Aleš Jurčec, trener kadetov Drave: „Ekipa je v novo sezono vstopila zelo spremenjena. Pripravljalne tekme so pokazale, da moramo za dosego zastavljenega cilja - uvrstitev v 1. SKL - ekipo dopolniti. Tako smo prvenstvo začeli s težko priigrano zmago v Slovenski Bistrici in visokim porazom proti ekipi Šampiona. Do konca avgusta nam je uspelo ekipo okrepiti in nekaj dobrih rezultatov nam je dalo potrebno samozavest. Fantje so z zavzetim delom na treningih in pridobljeno samozavestjo vse bolj zaupali v svoje sposobnosti in po porazu v Dravogradu v nasled-
SKUPNA LESTVICA 2. SML/SKL:
1. DRAVA DAKINDA PTUJ 32 24 5 3 77
2.	VIPOLL VERZEJ
3.	ŠAMPION
32 17 8 7 59 32 14 11 7 53
4. KETY EMMI BISTRICA 32 15 3 14 48
5.	MB TABOR
6.	DRAVOGRAD
7.	NAFTA 1903
8.	JARENINA
32	13	7	12	46
32	12	6	14	42
32	11	7	14	40
32	10	3	19	33
9.	ROGAŠKA - ROGATEC 32 8 5 19 29
10.	BELTINCI TRATNJEK 32 6 5 21 23
njih 10 tekmah devetkrat zmagali in enkrat remizirali. To nas je pripeljalo do 1. mesta in do lepe prednosti po jesenskem delu prvenstva. Pred začetkom prvenstva realno nisem pričakoval tako velikega števila točk (40).
V ekipi ni posebej izstopajočega posameznika. Priprave v Kranjski Gori, odličen obisk na treningih, dodatni trenerji - to so le nekateri dejavniki, ki so pripomogli k veliki medsebojni povezanosti znotraj ekipe. Nekajkrat se je ekipa znašla v zaostanku, a naredila preobrat in pokazala pravi karakter. Zastavljeni cilj, vrnitev v 1. SKL, je tako vse bližje. Skupnih 18 točk prednosti nam omogoča, da pred drugim delom prvenstva že razmišljamo o vrnitvi v 1. ligo. V priprave na drugi del sezono želimo postopno vključevati igralce ekipe U15. Če si bomo predčasno tudi matematično zagotovili napredovanje, bomo priključili igralce letnika 2005 in sezono zaključili z ekipo, ki bo v naslednji sezoni igrala v 1. SKL. S tem se želimo boljše pripraviti na ponoven vstop v višji rang in ne ponoviti napake iz preteklih sezon. Za zelo uspešen jesenski del fantom še enkrat čestitam."
Jože Mohorič
si ustvarjali lepe priložnosti, a nam je velikokrat zmanjkal učinkovit zaključek - to je privedlo do rezultat-skih nihanj. Imeli smo nekaj odličnih tekem, izpostavil bi zmagi proti Muri in Gorici ter remija proti Olim-piji in Kopru. Dejstvo je, da je liga zelo izenačena in da bomo morali tudi spomladi pridno nabirati točke. Vemo, da je naša mladinska ekipa trenutno močnejši člen pri zbiranju točk za skupno lestvico, a moramo za zanesljiv obstanek tudi mi opraviti svoj del.
Zavedamo se moči našega moštva, vemo kakšen kader imamo in ga ocenjujemo realno. Že na zadnji tekmi tega dela smo vključili nekatere igralce iz selekcije U-15, med pripravami na pomlad jih bomo še nekaj. Nekateri fantje se bodo vrnili še iz posoje, zato nas v pripravah na

Foto: Črtomir Goznik
Mladinci (na fotografiji) in kadeti Drave so v 2. ligi vzhod z naskokom 18 točk osvojili jesenski naslov.
torek • 10. decembra 2019
Naše prireditve
Štajerski	17
Ptuj • Dobrodelna akcija Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani
Ko dobro poveže srčne ljudi
December je čas, ko se v celem letu srčnost najbolj razcveti. Človečnost, dobroto, posluh za drugega, da v svojih težavah človek ni sam, prinašajo dobrodelne akcije. Tudi po njihovi zaslugi bo decembra več veselih trenutkov v številnih družinah. Božiček bo letos prinesel otrokom v socialno ogroženih družinah darila tistih srčnih ljudi, ki so zaznali pomen velike božične dobrodelne akcije Rotary cluba Ptuj & Rotarakt kluba Ptuj, Radia-Tednika Ptuj in Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje pod naslovom Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani.
Družba Radio-Tednik Ptuj je na delu novo urejenega tržnega prostora postavila profesionalno urejen mobilni radijsko-terenski studio, ki je v dveh dneh, 7. in 8. decembra, prinesel številna prijazna sporočila in vabila za sodelovanje k tej veliki dobrodelni akciji. Radijski ekipi v studiu, pod vodstvom urednika Domna Hrena, so se pridružili glasbeniki Pihalna godba občine Markovci, Mladi korenjaki in mladi pevci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo (Patrick Šabe-der, Naja Fridl), župani občin Spodnjega Podravja in nekateri drugi (Tadej Toš, Luka in Pepi), vsi skupaj z enim samim namenom, da akcija uspe, da bo Božiček lahko razveselili najmanj sto otrok. S stojnico se je pridružil Sonček, v akcijo se je vključila tudi Turistična kmetija Črešnik, na njeni stojnici so brezplačno postregli s čajem in kuhanim vinom, vino so prispevali Rotarijci in TK Črešnik. Odlično juho so skuhali v Gastroju, Termah Ptuj, Restavraciji Pan in Ponchu, tudi to so vsem obiskovalcem dobrodelne prireditve ponudili brezplačno v zameno za prispevek. Rotarijci so postregli še s kruhom in pecivom, ki ga je podarila prodajalna Presta, zaseko in čebulo. Predvsem pa je bilo pomembno, da so se Ptujčani in drugi ponovno družili za dober namen.
Mladi rotarijci, člani Rotarakt kluba Ptuj, so že pred štirimi leti začeli z dobrodelno stojnico, na kateri so zbirali prispevke za božična darila za otroke v socialno ogroženih družinah. Brez skupnega sodelovanja vseh, ki v akciji sodelujejo, uspeha ne bi bilo, je poudaril predsednik Rotarakt kluba Ptuj David Rihtarič.
V sklepnem delu projekta se jim bo pridružil tudi Leo klub Ptuj, saj želijo ohraniti to lepo tradicijo, da darila iz-
'•Ji	i	_
^	V
Foto: Črtomir Gozni k
SMS-številka prijatelj na 1919 je odprta do 19. decembra
Akcije pa še zdaleč ni konec, SMS-sporočila s ključno besedo prijatelj na 1919 je mogoče poslati še do 19. decembra. S tem boste darovali en evro ter postali iskren prijatelj otrok v stiski. Na zaključni prireditvi, ki bo 19. decembra v Qcentru, tudi tokrat s studiem v živo, bodo javno objavili izkupiček letošnje dobrodelne akcije Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani. Za vesele trenutke pa bo tokrat poskrbel Petovia kvintet, hišni ansambel družbe Radio-Tednik Ptuj.
Praznično mestno podobo je dopolnila tudi smreka, ki so jo okrasili obiskovalci dobrodelne prireditve.
Dobrodelni gostinci (Gastro, Restavracija Pan, Poncho in Terme Ptuj) so poskrbeli za več sto litrov odlične juhe. Delili so jo mladi člani Rota-rakt kluba Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Prve stojnice na novi ptujski tržnici so bile dobrodelne.
Radio Ptuj je na dobrodelni prireditvi oddajal iz mobilnega studia.
roča Božiček v spremstvu pravljičnih bitij. V Rotary clubu Ptuj so zadovoljni, da so del tega izjemnega projekta, ki druži in povezuje ljudi za dober namen, pravi predsednik Vladimir Jan-žekovič. Povabilu za sodelovanje so se odzvali že lani, tudi v prihodnje bo ta dobrodelna akcija sestavni del njihovih dobrodelnih aktivnosti.
Družba Radio-Tednik Ptuj je dobrodelni projekt Podravje na moji dlani začela v lanskem letu, tudi z željo, da bi v staro mestno jedro prinesli več življenja, več dogajanja. „Prišli smo na območje nove tržnice, ki se ravno te dni odpira, ker je zgodba naše družbe pravzaprav povezana tudi druženjem,
Foto: Črtomir Goznik
s sporočilom, da je treba v ta prostor privabiti čim več ljudi, da se ta identificira s potrebami tega okolja. Gre za otroke iz socialno ogroženih družin, ki si ne morejo uresničiti sanj, ki jih nosijo v sebi vsi otroci, da jim vsaj božični čas prinese nekaj lepega, veselje, ker so se jim uresničile želje. Upamo, da bomo v svoji nameri uspeli, da nam bodo srčni ljudje prisluhnili, da bomo lahko razveselili več kot sto otrok," je ob zaključku dvodnevnega dogajanja povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. V letu 2020 bodo dobrodelno akcijo povezali z odprtjem drsališča.
MG
PoŠljTE SMS Z DESEdo
PRIJATELJ na 1919
HvaLa! Z vašo poMočjo bo Letos božiČNO damlo Tudi na tisti dlANi, kjER sicer ne bi bilo.
Foto: Črtomir Goznik
Stojnica Sončka
18 Štajerski
Na sceni
torek • 10. decembra 2019
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Uspeh
Veliki ljubitelji stirigla
Podoknice so njihova posebnost
Ansambel Uspeh prihaja iz domačih logov, sedež ima v Kidričevem, vadijo pa v Jablanah. V začetnem obdobju, na sceni so se pojavili leta 2007, so delovali kot trio v sestavi Vito Mlinarič, Benjamin Sluga in Sebastjan Kovačič, ki so poprej glasbeno kilometrino nabirali v več drugih ansamblih. Od takrat do danes se je kadrovska zasedba večkrat menjala. Danes delujejo v sestavi: Vito Mlinarič (kitara, vokal), tudi vodja ansambla, Benjamin Sluga (harmonika, klaviature, vokal), ki tudi skrbi za šov, Gregor Gregorc (bariton, bas, kitara, vokal) in Rok Lenart (bobni).
Odlikuje jih triglasno petje, njihova posebnost pa so podoknice, s katerimi obujajo in ohranjajo nekdanjo tradicijo našega podeželja. Ime ansambla so izbrali med več predlogi. „Če že v začetku nismo uspešni, naj bomo uspešni vsaj z imenom," razložijo svojo izbiro. Zagotovo pa so ga tudi izbrali z namenom, da postanejo uspešni, da se s svojim igranjem zasidrajo na slovenski narodno-zabavni in siceršnji glasbeni sceni.
vsakemu vabilu za igranje na dobrodelnih prireditvah. Bolj ali manj igrajo ob koncu tedna, saj so vsi zaposleni. Zaradi službenih obveznosti tako letos niso mogli zaigrati v Abu Dabiju, kamor so jih povabili za deset dni. Upajo, da bodo podobno povabilo prejeli v letu 2020, da se bodo lahko odzvali, že sedaj pa imajo v rokovniku zabeleženih kar nekaj datumov za različne nastope. V novem letu je njihova želja, da bi imeli še več nastopov in da bi ustvarili še več avtorske glasbe.
Vodja ansambla Vito Mlinarič pravi, da je težko odgovoriti na vprašanje o tem, kako drugačni so od drugih narodno-zabavnih ansamblov, saj vsi bolj ali manj igrajo
po istem kopitu. „Naša glasba ni drugačna, ima pa morda drugačen zven od drugih ansamblov. Ko jo igramo, jo čutimo, prihaja iz naših src. Pomembno pa je, da se zavedamo pomena narodno-zabavne glasbe. To je naša glasba, ki jo moramo spoštovati, nekaj našega, na kar moramo biti še posebej ponosni. Veliko število narodno-zabavnih ansamblov pa je dokaz več, da jo imamo radi, da se povečuje zanimanje zanjo, za našo identiteto. Vedno več pa je tudi zelo mladih, tudi osnovnošolcev, ki ustanavljajo narodno-zabavne ansamble. Prihajajo pa iz družin glasbenikov," še posebej poudari Vito Mlinarič.
MG
Ansambel Uspeh
Na svojih nastopih po Sloveniji preigravajo glasbo ansambla Mladi Dolenjci, ansambla Pogum in Modrijanov kot tudi zabavno glasbo. V začetnem obdobju so se udeleževali tudi festivalov narodno--zabavne glasbe. V letih 2008 in 2009 so bili finalisti števerjanskega festivala, leta 2010 so se potegovali tudi za nastop na vurberškem festivalu, a jim ni uspelo. Za udeležbo na festivalih so se odločili, da bi malo videli, kako vse skupaj pote-
ka. Njihove izkušnje so pozitivne, saj so se tako lahko predstavili širši javnosti. Vse bolj pa razmišljajo tudi o tem, da bi se skušali prebiti tudi na ptujski festival narodno-za-bavne glasbe v letu 2020, kar si že nekaj časa želijo. Zadovoljni so, da jih ljudje radi poslušajo. Termine v glavnem zapolnjujejo z igranjem na zasebnih slavjih, četudi nastopajo na večjih prireditvah. Nazadnje so razveseljevali na martinovanju v Cerkvenjaku. Vedno pa se odzovejo
Ptuj • Podelitev nagrad zaslužnim prostovoljcem
Ljudje, brez katerih bi bil svet popolnoma drugačen
Tudi po 500 ur letno so nekateri izmed prostovoljcev, ki delujejo na območju Podravja, letos namenili za to, da pomagajo sočloveku. Njihovo neprecenljivo delo so na Mestni občini Ptuj nagradili s slavnostnim sprejemom in podelitvijo nagrad zaslužnim prostovoljcem za leto 2019.
Ob mednarodnem dnevu pro-stovoljstva, ki ga obeležujemo 5. decembra, je županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek nagrade podelila šestim prejemnicam. Ta laskavi naziv so si s svojim nesebičnim delom prislužile Ema Šneber-ger, Barica Lužič, Lucija Radmila Kaučevič, Marija Gabron, Nataša Zagoranski in Julija Murko.
Ema Šneberger se je kmalu po upokojitvi odločila za prostovoljno delo. Prostovoljka je vse od leta 2008, aktivna je v programu Starejši za starejše, v Društvu upokojencev Ptuj pa opravlja tudi tajniška dela. Za svoje prostovoljno delo je leta 2015 prejela priznanje prostovoljec Zveze društev upokojencev Slovenije. Letos je opravila kar 252 ur prostovoljnega dela.
Barica Lužič je prostovoljka, ki dela v društvu Optimisti. Pred upo-
kojitvijo je bila medicinska sestra, svoje profesionalno znanje pa zdaj uporablja tudi kot prostovoljka; meri krvni tlak, sladkor v krvi in holesterol. Tisti, ki jim pomaga, jo opisujejo kot zelo toplo osebo.
Lucija Radmila Kaučevič se s prostovoljstvom aktivno ukvarja vse od leta 1996, od leta 2006 je prostovoljka v programu Starejši za starejše pri Društvu Optimisti. Aktivna je tudi v skupini za samopomoč, kot zunanja članica v Domu upokojencev Ptuj. Z velikim veseljem invalidne osebe popelje na sprehod in jim polepša dan.
200 ur je prostovoljstvu letos namenila Marija Gabron. V društvu Šola zdravja deluje od leta 2011. Z razgibavanjem skrbijo za zdravje in boljše počutje, kar je zelo pomembno tudi z vidika druženja in ohranjanja socialnih
stikov. Skupina je začela s štirimi člani, danes jih je kar 380.
Nataša Zagoranski se je kot prostovoljka preizkusila že v osnovni šoli. Več kot 20 let je aktivno sodelovala kot članica Prostovoljnega gasilskega društva Leskovec. Društvu prijateljev mladine Ptuj se je pridružila leta 1999, saj jo izjemno veseli delo z otroki.
Najmlajša letošnja nagrajenka je obenem opravila tudi največ prostovoljnih ur v letošnjem letu, kar
540 ur. Julija Murko več let prostovoljno vodi skupino skavtov na Ptuju. Svoj prosti čas pa kot pravi z velikim navdušenjem posveča skavtskim aktivnostim.
Ob tej priložnosti pa se je županja ptujske občine posebej zahvalila še trem krvodajalcem: Branku Erženu, Milanu Mundi in Martinu Potočniku. Vsi so kri darovali več kot 120-krat.
„Prostovoljstvo je eden glavnih gradnikov skupnosti, brez nefor-
malnih pomoči družba enostavno ne more preživeti. Njihov čas je neprecenljiv, to so ljudje, ki sebe razdajajo, da lepšajo trenutke tistim, ki to najbolj potrebujejo," je ob podelitvi nagrad dejala ptujska županja.
Za glasbeno popestritev je poskrbela harfistka Gea Palir, učenka 4. razreda Zasebne glasbene šole v samostanu svetega Petra in Pavla.
Dženana Kmetec
Letošnjinagrajenri, zaslužni prostovoljci so:
Ema Šneberger, Barica Lužnic, Lucija Radmila Kaučevič, Marija Gabron, Nataša Zagoranski in Julija Murko.
Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva so se prostovoljcem, ki so aktivni na območju MO Ptuj, zahvalili za plemenito poslanstvo, ki ga opravljajo.
Kidričevo • V Talumu praznovali
Podelili zlate metulje
V kidričevskem Talumu so konec novembra tradicionalno proslavili tovarniški praznik.
Letošnji je bil že 65. po vrsti. Priredili so druženje več generacij Talumovcev -sedanjih in nekdanjih zaposlenih, vrata tovarne so na stežaj odprli tudi za obiskovalce. Eden izmed pomembnejših segmentov praznovanja je podelitev nagrad sodelavcem za uspešno delo. Letošnji prejemniki zlatih metuljev so Marjetka Ledinek iz Talum inštituta, Aleš Predikaka iz enote Ulitki in Robert Štrafela iz enote Aluminij. Za življenjsko delo je zlatega metulja prejel Stanko Vajda iz enote Sistemi upravljanja.
MZ Prejemniki zlatih metuljev v družbi predsednika in Članov uprave
Foto: Stanko Kozel
Foto: CG
torek • 10. decembra 2019
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
kisla juha s kruhovimi	korenčkova juha,	grahova kremna juha,	zelenjavna juha,	paradižnikova	goveja juha, pečena	juha, kuhana
kockami, kuhana	dušeni goveji trakci,	rižota s piščancem,	cvetačni narastek,	juha, musaka s	svinjska rebra, pečen	govedina, dušene
prekajena svinjska	kruhovi cmoki,	rdeča pesa, rulada	radič, palačinke	krompirjem, endivija	krompir, motovilec,	bučke, skutina
rebra, krompirjeva	kompot			v solati, marmorni	mehki medenjaki	klobasa, puding
solata, flancati				kolač		
Skutina klobasa
Sestavine: 3 dag margarine, 20 dag skute, 9 dag pšeničnega zdroba, 2 jajci, sol.
Margarino penasto umešamo ter dodamo jajci, sol, skuto in pšenični zdrob. Testo naj počiva eno uro, da se zdrob napoji. Nato na foliji za živila oblikujemo debelejšo klobaso in jo povijemo v folijo v več plasteh (lahko jo sicer povijemo v z drobtinami potreseno kuhinjsko krpo, a moramo paziti, da vzamemo krpo, ki smo jo oprali brez mehčalca, sicer se bo štruca navzela vonja mehčalca!). Položimo v vrelo vodo in jo kuhamo tri četrt ure. Postrežemo jo polega mesa ali solate, mi pa smo jo z dušenimi bučkami.
Mehki medenjaki
Sestavine: 50 dag moke, kavna žlička sode bikarbone, 15 dag masla ali margarine, 15 dag sladkorja v prahu, 2 jajci, 15 dag tekočega medu, ščep cimeta.
Iz vseh naštetih sestavin zamesimo testo in ga damo v vrečko ali folijo. V hladilniku naj počiva 1 uro ali več. Nato iz testa oblikujemo kroglice poljubne velikosti in jih dajemo na pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija okoli 12 do 15 minut. Pečene in ohlajene hranimo v dobro zaprti posodi. (Če se vam je med strdil, ga s segrevanjem utekočinite, vendar potem počakajte, da se spet ohladi, preden ga dodate testu.)
Zeleni nasveti
Božična zvezda je tudi pri nas kraljica praznikov
Resnično je ta lepa, v naravi zelo skromna rastlina postala kraljica naših praznikov. Njeni rdeči, ovršni listi res spominjajo na zvezdo, rdeča barva pa je simbol božiča. Pri nas je ne poznamo še prav dolgo, seveda pa je, tako kot mnogo komercialnih zadev, prišla iz ZDA.
O njeni negi sem že veliko pisala, mogoče pa vas bo zanimalo nekaj manj znanih, zgodovinskih dejstev o njej.
Kratka zgodovina
Božične zvezde so mlečki, grmi, ki cvetijo na robu gozda, najpogosteje v Mehiki. Njen prvi ambasador, ki je to rastlino spravil v ZDA, je bil poslanik ZDA v Mehiki Joel Roberts Poinsett leta 1828. To rastlino so že takrat domačini uporabljali za krašenje v božičnem času. Robertu je bila tako všeč, da jo je poslal nekaterim prijateljem v ZDA. Med njimi je bil tudi John Bartram iz Philadelphie. Takoj je prepoznal njeno lepoto. Dal je rastlino svojemu prijatelju Robertu Buistu, vrtnarju, ki pa jo je prodajal kot rezano cvetje, ne kot lončnico. Tudi božični čas sprva ni bil tisti, v katerem se je prodajala. Za to, da je najlepša prav v najkrajšem dnevu, je bilo namreč potrebno še nekaj časa. Ta, ki je pravzaprav njeno slavo začel, je bil en drug vrtnar, član slavne družine vrtnarjev Ecke iz južne Karoline. Še danes je ta vrtnarija najbolj znana prav po vzgoji te lepe rastline.
Njeno botanično ime je Euphorbiapulcherrim. Euphorbia je družinsko ime mlečkov, pulcherrima pa pomeni najlepša med mlečki. Ni strupena, kljub temu da mnoge skrbi njen mleček. Azteki so ga uporabljali celo za zdravilo proti vročini. Rdeče obarvane ovršne liste (to namreč niso cvetovi) pa so uporabljali kot barvilo.
Božična zvezda je v ZDA tako priljubljena, da ima celo svoj dan. 12. december je praznik božičnih zvezd, ko si jih prijatelji množično podarjajo med seboj. Glede na komercializacijo pri nas pa jih takrat skoraj ne dobiš več, vsaj lepih ne.
Nakup božične zvezde
Dobro je poznati nekaj značilnosti te rastline, da že ob nakupu ne povzročimo, da bo okoli božiča skoraj brez listov.
Božična zvezda je velik grm, skoraj drevo, ki živi na robu tropskih gozdov. Tam, kjer raste, temperature nikoli ne padejo pod 15 oC. Cveti v zimskem času, v kratkem dnevu, saj njeni cvetovi niso dovolj razkošni
Foto: Miša Pušenjak
za tropski gozd. Opraševalcem v času bujnega cvetenja ostalih rastlin sploh ne bi bila zanimiva. Kar vidimo in je njen najlepši okras, namreč niso cvetovi, ampak samo lepo obarvani ovršni listi. Skratka listi na vrhu vej, ki se obarvajo zato, da pritegnejo opraševalce. Da se to zgodi, mora imeti noč vsaj 14 ur. Brez tega so najlepše šele nekje v februarju.
Cvetovi so majhni, drobni, v sredini teh barvnih listov (braktej). So povsem neopazne male marjetice. Takoj po cvetenju pa tudi v naravi odvrže vse liste, da si spočije. Zato vsak začetek odpadanja listov pomeni, da se bo to nadaljevalo do konca. V 14 dnevih lahko ostanejo samo še brakteje. Potem jih je bolje narezati in dati v vazo.
Najbolje je rastline kupovati kar v vrtnariji, a jih v Sloveniji ni ravno veliko, ki bi se ukvarjale z njihovo vzgojo. V trgovskem centru mora biti toplo, ne vzemite tistih s prvih polic pri vratih, kjer vedno piha. Prav tako je za njih zelo moteče, če so predlogo utesnjene, zavite v prozorne vrečke, kot jih eni prodajajo. Teh jaz ne bi vzela. Poglejte tudi police, na katerih so
postavljene. Če vidite tam listje, potem pojdite v drugo trgovino ponje. Kot sem že napisala, ko odpade prvi list, se bo to nadaljevalo do konca.
Potem poglejte na sredino med obarvane liste. Če so tam samo majhne, drobne bunkice, je to vaša rastlina. Če pa že vidite cvetove, ali celo na prstu ostane cvetnih prah z njih, potem raje poiščite drugo s še zaprtimi cvetovi.
Na poti iz trgovine naj bo dobro zavita v papir. Avto naj bo še ogret, to pa bo, če bo nakup zvezde vaš zadnji opravek. Tako jo boste na toplem pripeljali tudi domov. Ze 290 m na hladnem vetru ali zraku jo prehladi. Posledica - listi začnejo odpadati.
Božična zvezda doma
Če jo boste podaril, pa ne danes, jo odvijte takoj. Postavite jo na svetel in topel prostor. Za razliko od božičnih kaktusov dobro prenaša prestavljanje. Zato naj ne bo v pretoplih prostorih nad 25 oC. Prav tako ne mara cigaretnega dima in slabega zraka. Potrebuje veliko svetlobe, a ne mara neposrednih sončnih žarkov. Prav tako ni najbolj srečna ob sevanju televizorjev ali računalnika. Potrebuje ves čas vlažno zemljo. Ne zna pa plavati. Zato jo zalivamo dvakrat tedensko z zelo majhnimi količinami vode.
Božična zvezda je res lepa rastlina. Naj vam popestri bližajoče praznike.
Na venčku smo prižgali drugo svečko, svečko miru
Današnji svet res potrebuje prav mir. Upam, da vam je druga adven-tna nedelja res prinesla mir. Ta mir pa si jaz in številne živali v naravi, pa tudi naši domači prijatelji, res želimo. Zima je čas, ko zunanje živali potrebujejo vso energijo, da se lahko ogrejejo. Veliko je porabijo tudi za iskanje hrane. Nimajo je dovolj, da bi se obranile stresa ob neskončnem pokanju. Dve leti smo bili kar pridni. Zal pa letos že slišim poke petard, čeprav je zdaj to še prepovedano.
Miša Pušenjak
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 10. decembra 2019
Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (33)
Včasih kapitan »parkira« nekje bogu za hrbtom.
Večinoma zaradi zmanjševanja stroškov in prikladnosti - počitniška križarjenja so namreč le majhen del podjetja, ki se ukvarja z mednarodnim ladijskim prevozom tovora. Italijansko podjetje s sedežem v Švici je eno največjih kontejnerskih ladijskih družb na svetu, zato se pogosto, namesto v osrednjem potniškem, znajdemo v odročnem tovornem pristanišču.
Zaposleni imamo na voljo sicer brezplačno uporabo avtobusa, ki nas popelje do središča mesta, a danes to ne velja. Morda je razlog v tem, da Goteborg na leto sprejme le nekaj več kot štirideset križark, kar je za potniška pristanišča dokaj skromno povprečje. Goteborška luka sicer velja za največje pristanišče tovornih ladij v nordijskih državah, a na masovni pomorski turizem se mesto šele privaja. Tako je vsa posadka, s potniki vred, prepuščena na milost in nemilost taksistov. Deset kilometrov, kolikor nas loči do središča mesta, je za pešačenje odločno preveč. Ni pa pretirano za kolo. Ker je
-■jííteiw
Goteborg, Švedska
moj poni na bolniškem dopustu (zrahljani ležaji), si v pristanišču sposodim drugega. In že drvim po vijugasti cesti, medtem ko se skušam privaditi na izredno majhna kolesca in prebrisano bilanco.
Mesto leži na pol poti med prestolnicama Danske in Norveške ter približno petsto kilometrov zahodno od Stockholma (še dobro, da nismo parkirali tam!). Po številnih vzponih in manj šte-
Foto: Mateja Toplak
vilnih spustih se precej utrujeno vlečem med ozkimi uličicami ene izmed starejših sosesk, ki ponuja pester izbor lokalov in majhnih obrtniških trgovin. Sedem v eno izmed očarljivih kavarn, kjer zraven kave naročim slaven cime-tov zavitek v velikosti krožnika. V norveščini fika, po naše pa odmor za kavo, se zdi slajši, ci-metova štručka pa bolj fina - zaslužen odmor v preznojeni majici in hlačah.
Hajdina • Pet desetletij skupnega življenja
Zlata poroka zakoncev Vratič
Katarina in Franc Vratič pred 50 leti niti slutila nista, kaj vse jima bo prineslo življenje. Vedela pa sta, da vse, kar prihaja, želita doživeti skupaj. In takšnega mnenja sta še danes.
Foto: arhiv občine
Zakonca Vratič sta obeležila 50 let zakona.
Zakonca Vratič po petih desetletjih skupnega življenja z gotovostjo lahko rečeta, da jima je uspelo izpolniti obljube, ki sta jih izrekla kot mladoporočenca. Skupno življenjsko pot sta začela s sklenitvijo zakona 29. novembra 1969 na Ptuju, takrat 20-letna Katarina Gojkovič in 25-letni Franc. Njuni življenji so obogatili trije otroci:
Simona, Bojan in Tomaž. Pomladili pa so ju vnuki Jernej, Žan in Tjaša ter pravnuka Črt in Julija.
Pred 50 leti sta bila pri sklepanju njunega zakona nevestina priča nevesti Srečko Gojkovič, ženino-va pa Zvonko Kozoderc. Zdaj, kot zlatoporočencema, sta to zaupala svojima sinovoma, Bojanu in Tomažu.
V soboto, 30. novembra, pa sta v cerkvi sv. Martina na Hajdini civilni obred opravila župan Stanislav Glažar in podžupan Franc Krajnc kot zapisnikar svečanega obreda. Cerkvenega je opravil, kaplan Primož Lorbek. V spomin na slovesnost pa sta v imenu občine Hajdi-na prejela tudi sliko.
Dženana Kmetec

prežihov ...ali lovro kuhar
ptica ujeda,
srSenar
gora nad polhovim gradcem
rimsko
Število 55
pevka horvat
nekdanja
ruska vesoljska postaja
pivski vzklik
vesoljsko plavilo
pesnik flisar
evropska otoška država
eva sršen
ERIKA STULAR
irena baar
vzkipljiv Človek
jermeni za vodenje konja
cerkniška coprnica
sirski voditelj (basaral)
bledo-llchik
atletska olimpijska disciplina
material zabele2
rimska stirica
glavno mesto etiopije
opera giacoma puccinija
sahist karpov
izzvano hesoglasje
slab učenec
ptica ujeda (brkati)
luniha faza
tomaž nose
videorekorder
gobasta krpa za brisanje posode
prozorna tkanina iz , bombaža
nashekd. kolesar (primoži
otrebueh svet
gorovje v maroku, alžiriji ih tuniziji
hrvaški književnik velikanovi^
osebni dohodek
uhice-valka železa
verdijeva opera
konjski hod, trab
nas nogometni trener
(matjaž)
pod
odmev, odjek
najvišja
gora filipinov
vrtna hlslca
kraj had ajdovščino
bruno traven
roman kontar prednji
del obraza
anton trost
mrežaste nitke pri gobah, podgobje
doba iz prazgodovine
evgen jurií
visoka okrasna rastlina
sol oksalne kisline
ASAD, Bašar al - sirski voditelj, MICELIJ - mrežaste nitke pri gobah, OKSALAT - sol oksalne kisline, ETAMIN - bombažna tkanina za zavese
Majšperk • Praznični bazar
Pozornost je darilo
Ker sončni žarki že zgubljajo svojo moč, so učenci OŠ Majšperk, podružničnih šol Stoperce ter Ptujska Gora in vrtčevski otroci sklenili, da srca obiskovalcev ogrejejo z besedami, pesmijo in plesom. Pri tej nalogi so jim na pomoč priskočili člani tamburaškega orkestra Majšperk in baletni oddelek Art nove.
Foto: Mojca Vtič
Uvertura v bogato decembrsko dogajanje v Majšperku je bil praznični bazar OŠ Majšperk. Okraski za novoletno jelko, venčki, svečke, voščilnice, izdelki iz meda - so pozdravili obiskovalce v preddverju kulturno-po-slovnega centra v Majšperku in jih vabili, da jih v zameno za prostovoljni prispevek odnesejo v toplino doma. »Ti izdelki, ki so jih izdelali učenci in njihovi mentorji, predstavljajo veliko darilo malega človeka. Sicer pa je največje darilo, ki ga lahko podarimo sami, le malo lastne pozornosti,« je povedala ravnateljica OŠ Majšperk Evelin Kočevar in dodala, da življenjsko srečo sestavljajo miniaturni delčki - prijazen pogled, srčen kompliment. Mojca Vtič
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 10. decembra 2019
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Polpismena demokracija ali anarhija?
Ne vem, ali veste, da se dogajajo v slovenščini kar pomembne spremembe. Ki bodo vplivale tudi na nas, za šankom. Ker ni vseeno, ali boste naročili 'dva špricara' ali 'dva špricarja'. Ali boste šli na zabavo 'vsake dve lete' ali 'vsaki dve leti'. Ali boste na slavnostni večerji naročili 'puranje prsi' ali 'puranja prsa'. Ali boste pri zavarovalničarju sklenili 'življensko' ali 'življenjsko' zavarovanje. Pa ali stanujete 'na Prešernovi' ali 'v Prešernovi' ulici.
Si lahko predstavljate tole situacijo: nekdo je bolan. Mora na operacijo. Zdravniki ne vedo, kaj naj mu izrežejo: slepič ali žolčnik. In na fejsbuku razpišejo glasovanje. Ljudje glasujejo ... zmaga žolčnik. Pacient pa umre zaradi razlitja slepiča.
Zelo nenevadno stanje? Da strokovnjaki sprašujejo javnost, kako naj se odločijo?! Ja, kaka stroka pa je to?!
Ampak nekaj takega se dogaja v slovenski jezikovni stroki. Nedavno smo namreč izvedeli na televiziji, da strokovnjaki pripravljajo nov slovenski zakonik o tem, kako se nekaj napiše prav oziroma kaj je narobe. In tako so se odločili za neko pisno novost (za nas niti ni pommebno, o čem govori ta novost) zato, ker večina ljudi doslej uzakonjenega pravopisnega pravila ni upošteala, ampak je pisala v nasprotju s pravopisno zakonodajo. In zakonodaja se bo zaradi tega spremenila. 'Polpi-smeni' ljudje odločajo, kako morajo poslej pisati tisti, ki so se pravopisnih pravil držali (ker so jih poznali).
Nedavno sem bral (na spletu, seveda, kjer je cel kup zelo pametnih izjav), da se nekateri pritožujejo nad tistimi, ki ne znajo reči (in zapisati): pred dvema letoma, pač pa rečejo: pred dvemi leti; namesto 'med letoma 1956 in 2019' zapišejo 'med leti 1956 in 2019'. Pač ne ločijo med dvojino in množino (letnici 1956 in 2019 sta dve - torej moramo uporabiti dvojino, če jo v slovenščini že imamo!). In polpismeno javno mnenje je reklo: Pa kaj nas gnjavijo s to dvojino. Jo bomo pač ukinili.
A tako bo to šlo v jeziku? Da bodo tisti, ki ne vedo, preglasovali tiste, ki vedo? Najprej v slovenščini - nato pa še na vseh drugih področjih našega življenja? Pri čemer imamo občutek, da o naši (politični) usodi že itak odločajo tisti, ki ne vedo.
Vas vsevedniPepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	4					3		
3	7		1					
2		5		7				
6				1		9		
		1	9		8	7		
		2		5				6
				8		6		9
					9		2	4
		7					1	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€	ooo
Bik	¥¥	©	€€€	oo
Dvojčka	¥	©©©	€€€	o
Rak	¥¥¥	©	€	oo
Lev	¥¥	©©©	€€€	o
Devica	¥	©©	€€	ooo
Tehtnica	¥¥	©	€	ooo
Škorpijon	¥¥¥	©©©	€€	ooo
Strelec	¥¥	©	€€€	o
Kozorog	¥	©©©	€	oo
Vodnar	¥	©©©	€€€	oo
Ribi	¥¥¥	©		o
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 10. do 16. decembra 2019. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik
Torek, 10. december
17:00 Slovenska Bistrica, 2. osnovna šola, božično-novoletni koncert s srečelovom
17:00 Zgornja Ložnica, podružnična šola, dobrodelna prireditev 2019 17:00 Pragersko, podružnična šola, prireditev Z iskricami v očeh 18:00 Hajdina, gasilski dom, predstavitev knjige Branka Cestnika
Sonce Petovione 18:00 Strnišče pri Kidričevem, Galerija FO.VI, odprtje razstave koroških slikarjev Antona in Janeza Repnika, predstavitev programa za leto 2020 18:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., predavanje Čuječnost v
vsakdanjem življenju Zlatka Zimeta Sreda, 11. december
11:00 Tretji mitrej, Zg. Breg, Ulica k mitreju, Ptuj, prenovljeni Tretji mitrej, odprtje
17:00 Tinje, Knjižnica, praznične delavnice za otroke, izdelava
praznične dekoracije 18:00 Slovenska Bistrica, dvorana glasbene šole, javni nastop
klavirskega in godalnega oddelka 18:00 Dornava, ZGŠ Nocturno: praznični koncert učencev 19:00 Lenart, Dom kulture, komedija Predstava za vsako priložnost 19:30 Slovenska Bistrica, grad, božični koncert okteta Planika in vokalne skupine Vivere Četrtek, 12. december
09:30 Ptuj, Mestno gledališče, Predstava Hevreka!, ob 9.30 in ob
11.00 za šole in izven 17:00 Slovenska Bistrica, Športna dvorana, dobrodelna prireditev 17:00 Spodnja Polskava, OŠ Antona Ingoliča, Božični nagajivčki 18:00 Lenart, Dom kulture, Praznične želje, koncert učencev
konzervatorija za glasbo in balet 18:00 Lenart, Knjižnica, predavanje Mohameda Laissania Skrivnostna Alžirija
18:00 Slovenska Bistrica, dvorana Glasbene šole, javni nastop
trobilnega oddelka GŠ Slovenska Bistrica 19:00 Ptuj, Narodni dom: Koncert Komornega moškega zbora Ptuj Petek, 13. december
09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 16:00 Ormož, grajska kavarniška popravljalnica, predavanje
astrologinje Rože Karan Kako z astrologijo izboljšamo življenje in pomagamo drugim 16:30 Slovenska Bistrica, dvorana glasbene šole, javni nastop
pihalnega oddelka GŠ Slovenska Bistrica 17:00 Stojnci, Gasilski dom, komedija Gazda tote hiše sen jaz 17:00 Središče ob Dravi, pred občino, druženje s pestro ponudbo
lokalnih izdelkov 17:00 Slovenska Bistrica, grad, Branje pravljic, Božičkova pošta,
kreativne otroške delavnice 18:00 Selce, Kulturni dom, prireditev Čas okrog božiča 18:00 Lenart, Trg osvoboditve, božično-novoletni sejem, oder, pevski zbor Trzinke, gospel zbor Jaz sem Waldhutter in sin trio, ansambel Norost 18:00 Slovenska Bistrica, dvorana Glasbene šole, javni nastop
pihalnega oddelka GŠ Slovenska Bistrica 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Ne bodi, kar nisi, Ditka in Feri Lainšček
Mestni kino Ptuj Sreda, 11. december: 20:00 Last Christmas. Četrtek, 12. december: 20:00 Takoj po zaključku festivala Animateka
2019: Animateka po Animateki. Petek, 13. december: 16:00 Ledeno kraljestvo 2; 18:00 Last Christmas; 20:00 Direktno z Liffa 2019: Parazit.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
mttm__
-0? ■ *
I . f
f
nbavne
Insbe
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 16. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Metka Matjašič, Ptuj.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Ptuj 2019
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. decembra 2019
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
radioPTUI Štajerski TEDNIK
v

NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila:. Podpis:_
¿¡^ ■ S podpisoi H '■ Hkrati poti
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA!
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
Z novim priborom iz inoxa 18/c, priznanega italijanski proizvajalca Guerini, bo odslej hrana še slajša. 24-delni komplet vsebuje: 6 vilic, 6 žlic, 6 nožev
in 6desertnih žlic.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku vtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored)
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!

Lepi spomini
ne
bledijo!

i
PriO BRIGADIRSKO HJlfTJE V iMCWimj
Za zdravo pitno J; vodo v Halozah
S SIJf KOMTOjA « ixi PTOJ
Premalo dogovarjanja 2 nosilci delegatskega
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor _Jižt
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas aii vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
torek • 10. decembra 2019
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIM jalovo kravo za zakol ali za dopi-tanje. Tel. 031 743 351.
PRODAM prašiče domače reje, težke od 70 do 80 kg. Tel. 02 755 31 21.
KUPIMO traktorje IMT, Deutz, Tomo Vinkovič ter traktorje ostalih znamk. Kupimo tudi kmetijske priključke v kateremkoli stanju. Telefon 070 519 447. GVTRAK Gregor Voga, s. p, Turno 11, Gorica pri Slivnici.
ZAPOSLIMO B-kategorije za prevoze šolskih otrok, po možnosti upokojenca. Krodo, Adolf Kropfl, s. p., Žetale 36, Žetale. Tel. 031 675 486.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.al
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Ptuj in Osnovnimi šolami Breg, Olge Meglic, Mladika in Ljudski vrt vabi na prireditev
k
GOSTJE: ¡ fDOVIINS


OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
✓ v
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci osnovnih šol iz Ptuja.
Vidimo se v torek, 10. decembra, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Olge Meglic.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Občina Ptuj.
Štajercu T
r
ARENA
EVENTI
[ajARENAeventiPTUJ
Generalni pokrovitelj
; OCUlUS
it ATP
Odern
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
CAMPUS SAVA PTUJ
PETEK • 13. 12. 2019 • 21:00
VSTOPNICE: EVENTIM.SI & EVENTIMOVA PRODAJNA MESTA
JANŠEV SCEN/IBM
'/¡ZAMENJAVO VLADE
«wrs	I
SSSSV^^Z	F

POLITIKA
Zakaj bi Janša že prihodnje leto rad prišel na oblast
INTERVJU
Aleksandra Pivec: kako je ministrica postala tarča
DOSJE
Veliki brat: nadzorne kamere za hitro prepoznavo obrazov
FENOMEN
Pozabite Melanio, Američane je obsedel Luka Dončič
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
Mineva eno leto, odkar nas je zapustil
Boštjan Svenšek
IZ SEL 7A (Benedikt) 10. 12. 2018-10. 12. 2019
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Umrli so
Umrli so: Marija Sluga, roj. Horvat, Ptuj, Arbajterjeva ul. 8, roj. 1937 - umrla 25.novembra 2019; Ferdinand Murko, Biš 51, roj. 1942 - umrl 26. novembra 2019; tefanija Špoljar, roj. Rogina, Sp. Hajdina 22a, roj. 1926 - umrla 28. novembra 2019; Stanislav Bratušek, Draženci 44a, roj. 1950 - umrl 30. novembra 2019; Stanislav Napast, Stražgonjca 15, roj. 1937 - umrl 1. decembra 2019; Frančiška Preložnik, roj. Planine, Doklece 2, roj. 1932 - umrla 1. decembra 2019; Anton Milošič, Ptuj, Belšakova ul. 18, roj. 1937 - umrl 1. decembra 2019; Antonija Ciglar, roj. Murko, Ptuj, Ilčeva ul. 19, roj. 1936 - umrla 2. decembra 2019; Milan Drevenšek, Zg. Gruškovje 61, roj. 1981 - umrl 2. decembra 2019; Franc Duh, Kicar 121a, roj. 1954 - umrl 2. decembra 2019; Marija Cafuta, roj. Vindiš, Podlehnik 3b, roj. 1952 - umrla 3. decembra 2019; Franc Plohl, Kukava 5, roj. 1942 - umrl 3. decembra 2019; Jožefa Žnudrl, roj. Bedrač, Senčak pri Juršincih 8, roj. 1958 - umrla 4. decembra 2019; Ivana Bezjak, roj. Janžekovič, Nova vas Markovcih 70, roj. 1924 - umrla 4. decembra 2019; Janez Keček, Mala vas pri Ormožu 30, roj. 1943 - umrl 5. decembra 2019.
SREDAJE DAN
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
KOMORNI MOŠKI ZBOR PTUJ
dirigent Mihael Roška r
VABI NA KONCERT
v Četrtek, 12. december 2019, ob 19.00 uri
NARODNI DOM PTUJ
gostje večera:
SKUPINA SEPTIMA
Vljudno vabljeni!
Na voljo mobilni aplikaciji , Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Andraid naprave
V DECEMBRSKI ŠTEVILKI PREBERITE:
• V čem je kamiq uspešnejši od T-crossa in arone, kateri je po našem mnenju eden najboljših SUV-jev na svetu, • kako z nekaj potezami bistveno izboljšati stelvio in giulio, • zakaj priporočamo nakup hyundai tucsona.
Za naročilo revije pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 4321
www.media24.si
Slovenija, Podravje • Žičničarji si prizadevajo za varnost smučarjev
Lani 948 nesreč na smučiščih
Na novo smučarsko sezono se pripravljajo tudi vsi tisti, ki skrbijo za varnost na smučiščih. Žičničarji se trudijo z zagotavljanjem čim večje varnosti, opozarjajo pa tudi na neustreznost predpisov, ki jim nalagajo stroške reševanja. V minuli sezoni seje na slovenskih smučiščih zgodilo 948 nesreč, prav toliko kot sezono pred tem.
Najpogostejši vzroki nesreč so bili padci po lastni krivdi, zarobljena smučka ali deska, izguba ravnotežja ali nadzora, slaba vidljivost, nariti sneg, zdrs smučke, predmet na progi in moker sneg. V 23 odstotkih primerov je bil vzrok nesreče neustrezna hitrost, v 20 odstotkih primerov pa pomanjkljivo smučarsko znanje. Med vzroki so bili tudi utrujenost, neupoštevanje pravil o redu in varnosti na smučišču, neprimerna fizična pripravljenost ter neupoštevanje označb na smučišču.
Največ poškodb zaradi padcev, manj zaradi trkov
Po ugotovitvah nadzornikov je nastanek poškodb v 75 odstotkih primerov posledica padcev, v 14 odstotkih pa trka z drugo osebo. Štirje odstotki poškodb so posledica padca z naprave, trije odstotki pa trka z objektom. Skoraj polovica udeležencev je bila mlajših od 21 let. Najmlajši udeleženec je bil sicer star štiri, najstarejši pa 85 let.
Za varnost na področju smučišč so tako ali drugače pristojni številni organi. Inšpektorat RS za notranje zadeve izvaja nadzor nad varnostjo in redom na smučiščih ter delom nadzornikov. Inšpektorat RS za infrastrukturo nadzoruje obratovanje smučišč in delo upravljavcev smučišč, zdravstveni inšpektorat RS pa nadzira zagotavljanje in izvedbo reševanja ter usposobljenost reševalcev na smučiščih.
Policirja preverja smučarje, a brez alkotestov
Policija preverja smučarje in druge, ali smučajo oziroma izvajajo športne aktivnosti in dejavnosti pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali psihoaktivnih snovi. Kot so pojasnili na policiji, preizkuse alkoholiziranosti na smučiščih izvajajo izjemoma, in sicer, ko je podana prijava nadzornika smučišča ali pa v primeru nesreč.
Najpogostejše so poškodbe kolen, glave, goleni in zapestja
Inšpektorat RS za notranje zadeve je v lanski smučarski sezoni prejel zapisnike 948 nesreč, v katerih je bilo udeleženih 968 oseb. 903 udeleženci je dobilo lahke telesne poškodbe, 40 pa težke. Obravnavali so tudi en smrtni primer zaradi nenadnega obolenja na smučišču. Tudi v sezoni 2017/2018 seje zgodilo 948 nesreč, v katerih seje 80
udeležencev hudo telesno poškodovalo, lahko poškodbo pa sta utrpela 802 udeleženca.
Kot izhaja iz letnega poročila inšpektorata o prejetih zapisnikih o ogledu nesreč, je največ ponesrečencev dobilo udarnine in podplutbe. 29 odstotkov udeležencev je utrpelo zvin, 12 odstotkov udeležencev pa zlom. Najpogostejše so poškodbe kolen, sledijo poškodbe glave, goleni in zapestja.
73 odstotkov ponesrečencev v lanski sezoni je bilo Slovencev, povečal pa seje delež ponesrečenih tujcev, med katerimi je bilo največ Hrvatov, Madžarov in Britancev. 82 odstotkov udeležencev seje ponesrečilo med smučanjem, 16 odstotkov pa med deskanjem. Štirje so doživeli nesrečo med sankanjem, trije med hojo po smučišču, dva pa pri vožnji z motornimi sanmi.
Posebej za smučišča nimajo statističnih podatkov o kaznivih dejanjih, saj jih vodijo skupaj s podatki za športna igrišča in urejena kopališča. Na teh površinah so lani obravnavali šest kaznivih dejanj povzročitve lahke in pet dejanj povzročitve hude telesne poškodbe, šest dejanj povzročitve splošne nevarnosti in eno kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst javnega prometa.
V Tolminu so 20. novembra policisti pred letošnjo zimsko sezono pripravili delovni posvet za večjo varnost na smučiščih na območju Severne Primorske. Gre za že ustaljeno sodelovanje med policijo, upravljavci smučišč in vseh odgovornih, ki skrbijo za varnost in red na smučiščih na tem območju. Dobro sodelovanje z vsemi pristojnimi izpostavljajo tudi upravljavci drugih slovenskih smučišč, ki zagotavljajo, da varnosti posvečajo posebno pozornost. »Glede varnosti se vsako leto znova moderniziramo in posodabljamo, hkrati pa ohranjamo vso tradicijo in modrost, ki so jo ekipe naših sodelavcev pridobile v zadnjih zimskih sezonah,« je povedala izvršna direktorica Uni-turja Barbara Soršak.
Na Krvavcu so pred letošnjo sezono po besedah direktorja tamkajšnjega rekreacijsko turističnega centra Janeza Janše še dodatno
poskrbeli za varnost s postavitvijo oziroma z dodatnim ojačanjem ograj ob robu smučišča. »Tako želimo ljudem dopovedati, naj se ne spuščajo izven urejenih prog,« je pojasnil in zagotovil, da so vse nadzorne in reševalne službe že pripravljene na začetek obratovanja smučišča.
Foto: Sta/M 24
Kdo je dolžan pokriti stroške reševalcev v primeru nesreče
Tare pa slovenske žičničarje druga težava. Če se smučar poškoduje na progi, je upravljavec smučišča dolžan poskrbeti za prvo
pomoč in je strošek reševalcev strošek upravljavca. Če pa se smučar poškoduje le dva metra stran, kjer ni več proge, je to neke vrste dolžnost države, gorskih reševalcev in drugih služb, je povedala predsednica Združenja slovenskih žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Po njenih besedah je to absurd, ki ga druge države ne poznajo,
saj imajo to področje urejeno na drugačen način. Na primer v Italiji za reševanje, ki se zgodi na smučiščih, skrbi država, ki tako tudi razbremeni upravljavce smučišč tega stroška. »V Sloveniji pa je to strošek, ki ga morajo smučišča nekako všteti v sezono,« je izpostavila.
sta
Kidričevo • Ogenj povzročil veliko škodo
»i •	v • 4	•••
Gasilci vso noč na intervenciji
Minuli četrtek zvečer, nekaj pred 20. uro, je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše v Pongrcah v občini Kidričevo. Požar seje razširil na celotno hišo in povzročil za okoli 150.000 evrov škode.
Plameni so se razširili po ostrešju, ogenj pa so ukrotili gasilci osmih prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Kidričevo. Pri gašenju požara jih je sodelovalo 97. Požar so omejili in pogasili, odkrili del ostrešja, odstranili poškodovano in uničeno kritino ter preventivno pregledali objekt s termovizijsko kamero.
Ogenj je uničil okoli 240 kvadratnih metrov ostrešja na stanovanjski hiši in kurilnici ter poškodoval oplesk v bivalnih prostorih mansarde.
Reševalci NMP Ptuj so med intervencijo nudili zdravniško pomoč lastniku hiše, saj se je nadihal dima. Gasilci PGD Šikole so do jutranjih ur na požarišču izvajali požarno stražo.
Iz Policijske uprave Maribor so sporočili, da so bili stanovalci med tem, ko je v kurilnici zagorelo, doma. Kurili so na trdo gorivo. V požaru je po prvi oceni nastalo za okoli 150.000 evrov materialne škode. Kaj je bil vzrok požara, kriminalisti in policisti ugotavljajo na ogledu kraja dogodka.
MZ
Foto: G Z Kidričevo

c>=

o O

C)

T7~
r. -
* r
o
Rojstva: Damjana Podgoršek, Bukovci 115a, Markovci - deček Tim; Fatmire Haziraj, Rogo-zniška cesta 32c, Ptuj - deklica Noa; Katja Golob, Moškanjci 40, Gorišnica - deček Bor; Sara Plešnik - deček Mark; Saška Štumpf Vindiš -deček Nei; Darja Skuhala - deklica Kaja; Tanja Kusič - deček Teo; Karmen Jančič - deklica Elena; Jelena Kostič - deček Jakob; Vanja Vukalič - deklica Ameli; Urška Jurgec - deček Kai; Anja Hrga - deklica Zarja; Justina Vršič - deček Pablo in deček Paulo; Monika Potočnik - deček Patrik; Tadeja Belčič - Lejla; Tina Golob - deček Val.
* *
O
. : O :
sr

Dnevi od Lucije do božičnega dne (13.12.- 25.J2.) vreme vseh mesecev za drugo leto povedo
Danes se bo razjasnilo, po nekaterih nižinah bo lahko nastala megla. Čez dan bo večinoma sončno, dopoldne bo več oblačnosti na jugovzhodu. Zapihal bo šibak do zmeren veter severnih smeri, burja na Primorskem se bo popoldne nekoliko okrepila. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem do 13 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek
10.12.2019	11.12.2019	12.12.2019
*		m.
-0	-4	-3
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
8	4	2
Popoldan	Popoldan	Popoldan
A	V	<
Hitrost vetra 7.5 m/a	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
Vir: ARSO