Št. 69. V Gorici, v soboto due. 31 avgusta 1901 Letnik III. I/.h;ija vs.-ik toruk in ttoboto v tctiiiu ob 11. uri pri'dpolclnn za niosto Ut oL H. uri |)<)|)()](Jiic z.i deželo. Ako padenata dneva pra/.nik in.itit- dan proj <>!> (?. zvočer. Stan»! po pošli prcjcman ali v üorici na cloin pošiljan ct'lolotno 8 K.. pollclno 4 K. in <5ctrllclno 2 K. 1'rudaja s<> v Gorici v tobakamali Schwarz v Šolskili nlica.li in J H- 1 ersitz v Nuiiskili ulical» po 8 vin. (Veeenio izdanje.) UriMlnititvo in uprnvuistvo so naliajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vctturini li. St. 9. Dopise je naslüvili na uri'dniälvo, o^lase in naročnino pa na upravništvo «Ciorico». Ogkisi so rasiunijo po pctit- vrslal» in steer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-kral po 8 vin. Ako se veckrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Učitelji sofrudniki pri „Tutti frutti"!? (Članuk iz uc'ileljskil» krogov.) II. Tako delajo torej nujgrsi izrodki človeškega rodu, tako ravnajo najpod- lejše propalice, kalerih rnoralna vrednost je padla globoko pod vrednost neumne živali. Oglejmo si pa zdaj našo „napred- njaško" inteligencijo, kalere glasilo je kalna „Soča", vredna posoda umazanih „Tutti frutti" ! — Pripomniti moram, da imenujem „naprednjaško" inteligencijo vse, kar se za „Sočo" skriva in ž njo soglaša. Vsem tern na hrbet zvraeali ne- posredno krivdo javnega pohujžanja s „Tutti frutti", bi ne bilo prav. Zlo je treba zasledovati od prvega začelka, od izvira. Pri tern se mi usiljuje naj pro j vpra- šanje: Kaj je dalo povod k spi- s o v a n j u „T u 11 i f r u 11 i"? Odgovor je lahek: Nju sklep, priti na povrsje „na vsak način" (osar tutto). Ako bi se bilo posrečilo naäima bivšima kolegama Tumi- Gabržčeku izvesti politični preobrat na korist njiju prvaštva, kakor sta ona ra- čunala, brez hrupa, javalne bi bilo prišlo do „Tutti frutti". „Soča" in „Goriška tiskarna", „Ljudska posojilnica'1 in „Tc- govska zadruga1' so jima bile tako varne trdnjave, da so se jima zdele nepremag- ljive. Z uredniškimi škarjami v roki in slovenskim denarjem v žepu sta menila zvršiti svoj preobralni načrt z lahkobo, brez radikalnih sredstev, ne da bi bilo odrnekniti z obraza krinke : „ljubezni do naroda". Ali prišlo je drugače. Nastala je „Narodna tiskarna", izšla „Gorica", oživela „Gentralna posojilnica" : same bombe, ki so strasauskim polomom tre- stle v uredništvo „Soče". V tej osuplosti je bila izdana parola: Zdaj pa le brez obzira! Kar nam pride nasprotije treba vreči ob tla. Omikane pisave nid več; rahločutnosti, obzirnosti nobene več 1 Že sumnja, da se nam kdo protivi, zado- stuje, da ga uničimo. Pa ne samo pro- tivnika, ampak tudi onega, ki n i z nami. Ako se dotičnik ne meša v politiko, ako je osebno neomadeževan, pa izmišljujmo si o njem, podtikajmo mu slabe namene, blatimo ga kar v vsaki številki naäega lista. Ni vrag, da bi se ne navelieal posiljali nam vednih popravkov! S tern si ustvarimo izglede, da se nas bode vse balo. Ako ubijemo pri torn moralo v na- sem Ijudstvu, ako tudi unicimo njegovo naroduu eksistencijo, nič ne de. Bolje da tega ljudstva ni, kakor da bi nam ne bilo pokorno! Posebno na piko rnoramo vzeti te proklete farje na deželi ; oni irnajo kot oznanovalci vere preveO upliva na „neumno" ljudstvo. Ta upliv moramo zlomiti, naj budič tudi vero vzame! — To je bil prenurejeni bojni načrt v ured- ništvu „Soče", in Gabrščekova tiskarna je „osrečila" goriške Slovence z umo- tvorom nove vrste, s „Tutti frutti" ! Drugo vprašanje je, ali so „T u t- t i frutti'' p o t r e b n i ? Je-li postala naša duhovšeina v novejšem času res tako moralno pokvarjena, da jo postavlja list, ki služi posvetni politiki, na sramotni oder? Na to vprašanje bi nam odgovo- rila „Soča" sama, ako bi bila na njej le Se trobica lojalna, z odlocnim n e. Tega seveda no pričakujemood lažnjive „Soče"; indirektno pa nam vendar sama potrjuje. Le redkokedaj si upa svojo žrtvo z ime- notn imenovati. To bi pa ,,Sočatl pri znani svoji brezobzirnosti gotovo vsako- krat storila; saj vidimo, da je prižla sama do prepričanja, da za^'ovarja v boju z „Gorico" in „Prim. Listoin" le slabo stvar. katero pufiča že kar iz vida. Zato se t(;m strastneje oprijemlje i m e n, lcatera podtika spisom in dopisom „Go- rice" in „Prim. Lista". Kar izkljutieno je torej, da bi se „Soča", kateri je rešilna bilka le še ime nasprotnikovo, veslno izogibala v „Tutti 1'rutl.i" ravno imeno- vanju inicn. Gotovo je, da so vsi v „Tutti frutti1{ našteti „grebi" brez „grefi- nikovega" imena izrodki bolestnih mož- ganov znorelega „Sočinega" pisuna, ali prepisi iz neslovenskih lislov, s „Sočo" enake baže, ali posnetki motivov iz opolzlib romanov in novel, ali pa po- gretine enakoveljavnih pripovedk, umo- tvorov poživinjenih bonivivancv, katerili želodci so prenasičeni pikantnih jedil, in katerih možgani so prepiti opojnih pijač. Saj smo čitali v „Sočinih;( „Tutti frutti" „dogodbico" o ,,duhovniku", katera se je pripovedovala v veselih družbah — kakor mi moj stari oče pravi — v naših krajib že pred polstoleljem, kalere „du- bovnik'1 počiva že davno v črni zemlji, katero „dogodbico" je pa „Souail prede- lala, kot bi se bila te dni dogodila. Ako bi imela naša duhovšcina na Goriskem oblast, poklicati pisuna „Tutti frutti1' na i odgovor, naj pove vsakernu „grebu" tudi „grešnika", polern bi videli, kako bi go- stobesednežu na enkrat sapa poi^la. Ze vern, kako bi se pisač izgovarjal, rekel bi: jaz imenujem greb, ne grei5nika. — Ravno la izgovor je pa največja lopov- ščina. Prvič je to n es ram na 1 a ž, ker on že imenuje grežnika, kadar ga le ve. — Drugič je to brutalno nasil- stvo, ker si pisun rnisli: Moja zadrega, da izmišljenemu grebu ne vern imenovati grešnika, mi ^e Ut koristi. Morda utegne vendar kak far domnevati, da mislim njega in ta se bode gotovo bal slopiti nam nasproti. — Tretjič je to i n f a in n a hinav^čina, kor se ta časnikarski to- lovaj še blini, kakor bi bil Bog ve kakö [ obziren, usmiljen, prizanesljiv, dobroho- ten itd. — Četrtic je to občno s 1 e - parstvo, ker slepi in goljui'a ta „na- prednjaški" junak celo svoje pristaše v zabvalo, da se (ako slepo žrtvujejo za njegove osebne koristi. —• Faktum je to- rej, da je mogel pisun v „Tutti frutti" navesti le par imen duhovnikov, da je ime enega duhovnika le revolver-žurna- listično spravil v dotiko s pismorn obno- rele histerične device, katere norosti pa je dotični duiiovnik toliko kriv kakor papež, ako bi bila norica pismo nanj naslovila; laktum je, da zasledi trezen in bistroumen čitalelj v svinjarskih „Tutti frutti" veliko pomanjkanje snovi, da je stvarno le drobno jederce, katero ob- daja goi'ostasno grobljiSče praznih in publib fraz žurnalističnega klepetača. Da ni vse zares /, orijentalsko fantazijo opi- sano napihovanje in našopirjevanje res- ničnega zrnca nisi drugega, kakor duäevno prežvekovanje in prebavljanje večinoma lastnih sku;5enj in občutkov, katere je kakor znano — „Sočin" pisun sam bo- gato in vrhovato doživel. Ta fakta so pa najboljši odgovor na moje drugo vpra- i5anje: da so „Tutti frutti'' popolnoma nepotrebni. Dr. Tuma v Bovcu. Slednjic" je vendarle prisel pogledat dr. Tuma tudi v Bovec. Gor je došel vže v soboto 17. t. m, a toliko pričakovani sbod je sklical še le v (>etrtek ob 7. uri zvečer „pri pošli". Sbod je bil z a up en, omejen na volilce, kalerih pa je bilo ko- maj dobrih 2(J —¦ a vsi drugi, kakib 15 na številu, so bili nevolilci. Govoril je krog 1 uro — proti navadi! Tu preleiimo le glavne misli nje- govega govora. I. Dr. Tuma razpravlja o vsem, kar se je godilo tekoin let v deželnem zboru, o čemer vže vrabci po strelab čivkajo. Sebe je hvalil — druge grajal. On je vedno nastopal kot „angelj mini", a drugi poslanci so pravi s a t a n i. II. Razume se, da ni pozabil tudi učiteljev, se v6, „napredni h"; saj jib je bilo na shodu cela l/t vseh navzočih! Povzdigoval jih je v deveta nebesa, češ, ti so vain ljudje, nje morate častiti in le oni zaslužijo res Cast in spoštovanje — oni imajo veljavo! Zato treba tudi pri- voščiti jim en mandat v deželnem zboru. Nemški učitelji so celo Francoze prema- gali, in brez teh bi se ne bila povzdig- nila Nemška nad Francijo. Kaj bodo kle- rikalci! Vas lahko staremo! En poslanec mora biti iz Bovca (gotovo g. Strausgitl, kateri je tudi v Tumovem imenu sklical shod, in sicer za k m e č k e občine!). Dalje mora biti en poslanec, kakor rečeno, učitelj, se v6 „narodno-napredni"; tudi juristov nam treba v dež. zboru, in za to bi bil naj- bolj pripraven dr. Treo, advokat v Go- rici. Slavospev „naprednim" učiteljern je zavzema) celo četrtino govora. ill. Nato je razvijal dr. Tuma svoje socijalne misli, in rekel, da je proti vsem socijalistom (v svojem organu pa zdihuje po soc. demokracijikot „najvecjem blagoslovu" za Slovence! Pravi dr. Tbuma povsod! 0 pridi, pridi norišnica! Op. ur.) naj bodo tisocijalni demokrati ali pa kržčanski s o c i j a 1 i s t i, zato, ker so vsi ti za združitev stanov. Dr. Tuma je samo za „bralna društva" se ve, da le za „narodno-napredna". Le v „nar.-napr." bralnih društvih naj se združujejo stanovi! Slednjič dopušča dr. LISTEK. Zgodovina tolminske sole. (Dalje.) Leia 1886 je bil premeščen Daniel Fajgelj na Srpenico. Na njegovo mesto je prišel 29. sept. 10. Andrej Vrtovec, rojen 25. nov. 1855 v Šma- rijah ipavskih. Dovršil je dva realčna razreda v Gorici in Ljubljani in učiteljišče v Kopru. Zrelostno preskušnjo je prebil 31. okt. 1878 in bil vsposobljen za ljudske sole se slovenskim učnim jezikom. Prvo službo je iniel v Ajdovščini, kamor ga je bil poslal okr. šolski svet z dekretom 24. sept. 1878 za supplenta. Od tarn je šel 11. okt. 1879 za proviz. učitelja v Ccrövo v Brdih. Z odlokom okr. šolskega sveta Koprskega z dne 8. febr. 1880 je bil ko tak v Do lino premeščen in 30. okt. 1881 za stalnega ucitelja imenovan. L. 1886 je prišel v Tolmin, kjer mu je okr. šolski svet z dekretom 29. sept. St. 782 službo učitelja 3. plačne vrste podelil. Dežel. šolski svet ga je povišal dne 30. maja 1894 v 2., dne 6. jan. 1899 pa v 1. plačno vrsto. Na mesto učiteljice Matteuz je prišel. /^jsjjj 11. Ferdinand Jelinči6, rojen 1. 1869 VOtlici pri Ajdovščini. Šolal se je na pripravljalnici v Kobaridu in na učiteljišči v Kopru. Preizkušnjo zrelosti je prebil 8. julija 1889 in bil usposobljen za ljudske sole se slovenskim učnim jezikom. Z dekretom 28. avg. 1889 je bil imenovan za proviz. podučitelja na Srpenici se službo na Žagi, 6. okt. 1890 pa v Tolminu. Z dekretom 12. dec. 1891 mu je bila podeljena, ker je to sam želel, služba potovalnega učitelja za Čadrg- Perbljo s plačo začasnega učitelja in z osebno do- klado. Ko tak je prišel 25. okt. 1893 v Log pod Pre- delom, kjer ga je dež. šolski svet 26. okt. 1896 za stalnega učitelja imenoval. Od 1. febr. 1900 hodi ob določenih dnevih tudi na Strmec učit. Jelinčičev naslednik je bil 12. ViktorVug-a, rojen 1869 pri Sv. Luciji na Mostu. Šolal se je na pripravljalnici v Kobaridu in na učiteljišči v Kopru. Preskušnjo zrelosti je opravil 8. julija 1891 in bil usposobljen za ljudske sole se slovenskim učnim jezikom. Z dekretom 12. dec. 1891 je bil imenovan za provizornega podučitclja v Tol- minu, 10. okt. 1892 pa v Kobaridu. Dne 23. avg, 1893 ga je imenoval okr. šolski svet začasnega učitelja in mu poveril vodstvo enorazrednice na Ponikvah. Dne 23. okt. 1896 je bil premeščen ko tak v Drež- nico, kjer ga je dež. šolski svet z razpisom 21. junija 1897 za definitivnega učitelja in voditelja imenoval. Za ujim je prevzel službo 13. Andrej Sattler, rojen 1. 1870 v Cerknem. Dovršil je dva realčna razreda v Ljubljani in učitelji- šče v Kopru. Zrelostno preskušnjo je prebil 1. julija 1892 in bil usposobljen za ljudske sole se slovenskim učnim jezikom. Z dekretom 10. okt. 1892 je bil ime- novan za provizornega podučftelja v Tolminu, due 2. avg. 1894 pa za začasnega učitelja in voditelja na enorazrednici v Otaležu. Za njim je prevzel službo 14. Karol Gruntar, rojen 1. 1875 v Kobaridu. Šolal se je na pripravljalnici v Kobaridu in na uči- eljišči v Kopru. Preskušnjo zrelosti je prebil 6. julija 1894 in bil usposobljen za ljudske sole se slovenskim učnim jezikom. Z dekretom 2. avgusta 1894 je bil imenovan za provizornega podučitelja, 10. marca 1897 pa za proviz. učitelja v Tolminu. Ko tak je bil pre- meščen 7. okt. istega leta v Bovec, kjer je bil po šestih mesecih (3. marca 1898) za definitivnega učitelja imenovan. Z dekretom 31. jul. 1900 je prevzel začasno vodstvo dvorazrednice v Podmelcu. Njegov naslednik je bil 15. Jožef Sorč, rojen 5. junija 1878 v Bovcu. Šolal se je na pripravljalnici v Kobaridu in na učite- ljišči v Kopru. Preskušnjo zrelosti je opravil 16. julija 1897 in bil usposobljeii za ljudske sole se slovenskim učiiirn jezikdm. Kmalu potem (7. okt. 1897) je bil ime- novan za provizornega podučitelja v Tolminu, kjer je eno leto služboval. Dne 11. nov. 1898 je sei ko tak na Žago. Od meseca avgusta 1900 je provizorni voditelj dvorazredne sole v Devinu. (Dalje pride). Tuma ludi združevanjo stanov, toda k vecjemu le tako, čegar delovanje bi ne segalo v koristi drugih stanov. On je tudi za izboljšanje ginotnega stanja kmeta in delavea, ali to izboljSanje bi ne smelo se izvršiti na raeun in škodo drugih sta- nov. Z drugo besedo: Kapitalistom in sploh izžemalcern kmeta in delavca se ne sine vzeti nobene, k r i v i č n o pridob- Ijene pravice, oni naj še naprej polnijo svojo nonasitno malho s krvavimi žulji delavskih stanov; vi, delav.ski stanovi se morale dajali še naprej izsesavati od teii pijavk. Skušajte kolikor mogoče izboljšati svoje žalostno s tan je, le na račun drugih ne! Skrajna ironija! Kmetje, inde- I a v c i s p I o h ! ali se ne sliši to ravno takö, kakor da bi vam dr. Tuma rekel, da si zadrgnite vrat z vrvjo?! To je dr. Tuma, to je njegova socijolo- gija! Farbanje! In dr. Tuma hoče biti prvi vodit.elj delavskih stanov, hoce postati za naprej celo zastopnik kmetov v de- žHnnn zboru, (da bode predlagal povi- sanje doklad na zemljiSki davek, a zni- žanje doklad na — uzitninski davek ! Op. ur.). Povedal je tudi dr. Tuma na shodu, dasenegreza kmeta, am- pak le za trgovca inobrtnika. Kinetu ni pomagati, in le trgovec in o It r t n i k moreta äe kaj doseči. Za zaključek je veliki resnicoljub in osreeevatelj še to le povedal ljudem (vreinoma trgovcem, obrtnikom in učite- ljem) za ocvirek, namreč, da ako je duhro za obrtnika in trgovca, s c go d i d o b r o tudi d e1 a v c u in k m e t u ! ! ! (Bog nas varuj! Ali se mu je mesalo v glavi ta dan? Op. ur.) Ste slišali vi, ki se krčevito trudite v polu obraza za vsakdanji kruh?! D o p i s i. Iz (ioriee. — („Soč in emu" k ri- t i k a s t r u d r u g i odgovor). (Dalje). Fijaško z očitanjem „generalpauze" g. Koincl ne more preboleti. Revež skladbe ne pozna ler je mislil, da so se pevci pri „Graduate" zmotili, ker so premolknili, kar je blagovolil (g. Komel) v „kritiki" nazvali z neslanim dovtipom „general- pauza". &e-le iz našega odgovora je iz- poznal, kako hudo se je „urezal'\ Zdaj se skuša iz zagate izkobacati s stavkom: „Hesnica je, da res ni bilo rnožno izpo- znati, ali je bila pisana „generalpauza", ker so k o n č a I i pevci drug za d r u g i m in ravno tako negotovo in slabo začeli". V prvem dopisu je pa pi- sal: ,....v sredi je nastala naeu- krat „g e n e r a 1 p a u z a"......" Zdaj naj nam pove gosp. K., kedaj je govoril neresnico, prvič ali drugič? Enkrat jo je gotovo govoril; zato mu prav „cil'rasto" vračamo njegov nauk: „Z možem, ki zna tako lino resnieo zavijati, se sploh ne da govoriti". Da, da, g. K., pevci so ono pavzo precizno zvräili; da je pa napravila na Vas tak neugoden utis, je vzrok la-le: Una usodna pavza je na p r v e ni, torej na do b r em taktovem „Roiiiniije" v Cezsoco. Pot vaju vodi do Čezsoče, Prodajat tarn „modrost" • — Pa ali ni mogoče, Da se podere most? Tezkä vidvä Slrašansko sta oba: Požrla toliko sta „i'arjev" In „lärskih", kuharSkih denarjev, In težka vaju je „modrost", liojim se, da se vdere most... Počasi! vsak posebe ! Vi plemenite ste osebe, Vi naroda rešitelji In pa osvoboditelji! Na mostu! Res, junaka dva, Oj, drzna korenjaka dva... Kakö trepeče mi sreč, Če most se vdere, oh, gorje"! . Kdo potlej ljudstva bo rešitelj, Njegov osvoboditelj? Zahvaljen Bog, Zdaj reisen närod bo nadlog: Prešla sta sreeno tja čez most, Oteta naša je „modrost"! 0 srečni Čezsočani, Z „modrostjo" to obdarovani! Kdaj tako je učil kak „far'1? Nikjer, nobeden in nikdär! delu. To je pa jako nenavadno, nena- ravno I fir se protivi čuslvu za takt. — Take ekstravagance vzbujajo v poslušalcu neveščem glasbe občutek nerednosti, ne- pravilnosti, pornote, pogreska. Ta občulek neveščega, nemuzikaličnega poslušalca je imel tudi g. Komel, učeni „Sochi" kri- tik, zato se je tako zaril v to „general- pauzo". S tem si je dal sam spričevalo, da nima niti pojma o glasbenih linesah in da bo trebalo še časa, predno po- stane ,,1'eiiischmecker", kar mora biti vsak pravi kritik. E, JVlilio, Milio, si ta- cuisses, philosophus mansisses ! Pojdimo dalje! Iz našega odgovora je g. K. že-le zvedel, da nima „Qui tollis" pri vsaki „Gloriji" počasnejega ternpa. To zdaj priznava. V prvem dopisu je pa absolutno trdil: ,,....a se spremeni pri „Qui lollisil v počasnega". — Zdaj do- stavlja: ...... če ni predpisan tempo, je drugače notirano . .." Kaka kolobocijaje pa to? Kdo naj to razume? Kaj dru- gače notirano, takt? Če g. K. to misli, se tudi moti; pri rnnogih, mnogih mašah ni pri „Qui tollis" zraven tempa tudi takt nič izpremenjen, tako tudi pri tej. Kaj hoče torej ta nerazumljivi „kritik" ? Zaletel se je v odprta vrata, in čujmo, kako skuša ta smešni prizor opravičiti. On piše: „...če pa ni predpisan tempo in tudi ne drugače notirano, mora ve- deti pa pevovodja. da se mora z ozirom na besede vzeti počasneji tempo". Tako, kdo pa tako uči? Dan danes, ko je tisk tako po ceni, da bi bil pravi bedak, kdor bi večje skladbe prepisoval, ni treba skladatelju štediti pri zapisovanju tehni- čnih izrazov; en izraz ali sto, to je za slavca isto. Ako hoče torej skladatelj pri „Qui tollis" imeti počasneji tempo, za- piše v rokopisu dotično besedo, in slvar je končana in jasna. — Če tega ne stori, je znamenje, da izpremembe noče. Taka svojevoljna izprememba easa, kakör jo hoče g. K., je dovoljena le za kratka mesta (par taktov, kak accell. ali ritard.), ne pa za eel oddelek skladbe, kakor je „Qui tollis". Večinoma niso take izpre- membe nič drugega, kakor neka „wiehlig- thuerei" pevovodjeva. Pa recimo, da bi bil g. M. ravnal po konfuzni želji gosp. kritika, moral bi bil zarad previdnosti in sigurnosti in olajšave zvrševalcem to tudi notirati. S tem bi bil pa prišel z dežja pod kap. V prvem dopisu „graja" namreč „učeni" „kritik" gospoda M., „da se mu zdijo vse skladbe, ki mu pri- dejo v roke, popravka potrebne ter čečka potem na njih, da se več ne raz- ume, kaj bi prav za prav to bilo". Kon- fuzni „kritik" bode moral torej še v tretje odpreti svoja usta in gospodu M. razložiti, kako naj se ravna, da mu ustreže, da se bode mogel ogibati nje- gove (kritikastrove) Scile in Karibde; kajti v prvem dopisu ga „graja", da skladbe popravlja, v drugem pa ga „graja", da skladeb ne popravlja. Bog naj |torej usluži temu kritikunskemu otročaju! In jednakih konfuznih protislovij v tej uoeni „kritiki" kar mrgoli. Pa ne le samo, da bi bil drugi dopis v prostislovju s prvim, ampak tudi v istem dopisu, da, v istem odstavku si revež oporeka. Tako n. pr. komaj je sklenil stavek, obsegajoc ravnokar imenovano „grajo" zastran po- pravljanja muzikalij, pa napiše zahtevo: „Sami kaj napišite ...!" Ali ste ga slišali? Od moža, kateremu odreka zmožnost priprost' ga popravka, v eni sapi zahteva, naj sam kaj napiše! In pri tem še inece v en koš „pevovodjo" in „skladatelja" (glasbenika). Kaj hočete veeje zmede 1 (Dalje pride). Iz Gorice 26. avgusta. — „Soča" je na moje vprašanje, kateri da je tisti g. dekan na Vipavskem, ki služi 495 K za 4 maze, le toliko odgovorila, češ „saj ni 1000 dekanov na Vipavskem, naj si poižčem". Ker sem pa jaz osebo i m e - val katera služi, oziroma „bo" služila 77 K za eno samo sejo, naj mi tudi „Soča" pove ime in kraj onega g. dekana, da se lahko prepričam, ali res zasluži samo za 4 maze toliko, kajti jaz g. de- kuuct ae morem lskati samo pod aaslo« vom : „C. g. d ekan na Vipavskem!" — Na drugi moj dopis v „Gorici" „Glasovi o narodnem in cerkvenem petju" „Soča" zahteva od dopisnika, da naj pove, k a I e r i je tisti stari pevec, ki ni že 20 let neprenehoma pel. Na to vprasanje odgovarjain, da mislim g. K. P. uradnika „Trgovsko-obrtne zadruge", ki se že mnogo let ni v petju podučeval in javno na odru nastopil. Da je nepre- nehoma do zdaj prepeval, mogoče, ali v kaki veseli dru^bi pri kozarcu sladkega vinca, javno na odrih pa že veliko let ne, kakor mora zdaj kot uraduik „Tr- govsko-obrtne zadruge". Nepristranski. Politični pregled. Cesar na Dunaju. Naš cesar s(? je due 28. t. m. po- vrnil iz Išla na Dunaj in od tod k vo- jai^kim vajam na Ogerskc. Notranjepolitičnl položaj. Ker se je češki deželni zbor raz- pustil in se torej ne bo vrSilo v jeseni zasedanje istega v sedanji sestavi kakor se je poprej nameravalo, je skoraj go- tovo, da bode državni zbor sklican že v prvi polovici meseca oktobra. Zato pa poročajo listi, da se bo vlada že v pri- hodnjih dneh pogajala z raznimi zastop- niki državnozborskih skupin ter skušala jib pripraviti do tega, da bi državni zbor zamogel inirno delovati tudi v je- senskem svojem zasedanju, ter re^iti vse nekatere poglavitne zadeve kakor n. pr. državni proračun, nagodbo z Ogersko itd. Deželnl zborl. Od due do due poslaja živahniše deželnozborsko volilno gibanje, posebno se na Kranjskem pripravljata stranki na hud boj, ki se bo bil v kmeekih občinah že 12. septembra. Pa tudi na Češkein poslaja kt v desk, semenišcu, g. Fr. Setničar, gre za voditelja v slov. „Alo.jzijevišče". na njegovo mesto v malo semenišče pa dosedanji I. kapelan v Gradežu, g. dr. Ivan Tarlao. Snirtna kosa. — V četrtek je umrl v Gorici g. Josip V o g r i č, gimna- zijski sliiga, ob 1. uri po noči. Pogreb je bil včeraj zvečer. N. p. v in. ! Dne 29. t. rn. je umrl po dolgotrajni bolezni na svojem domu v Košani pre- viden s sv. zakramonti za umirajoče g. Josip D e k 1 e v a c. in kr. nadporočnik tukajšnjega pešpolka v 37 letu svoje sta- rosti. Bil je blag značaj, jako čislan pri vsih, ki so ga poznali in vedno zvesti sin svojemu narodu. N. p. v m.! Nas pesnik Simon (;iej>oi^i^ je hudo obolel. — z Gradišča nam pri- haja žalostna vest, da je tarn na svojem posestvu hudo obolel na.^ pesnik Simon Gregorčič. 29. t. m. se je podal k njemu njegov prijatelj zdravnik g. dr. Ferdinand Ro j i c. Upajmo da se bolezen kmalu na bolje obrne ter da nam ga Bog ohrani še mnogo let. Za „Solski Dom". Predsednižtvu doposlala Hranilnica in posojilnica v Cerknem 20 K. Upravni^tvo „Gorice" prejelo: Pri banketu slarasinstva v Mirnu na dan rojstva Nj. Veličanstva nabrali 10 K 40 h, in sicer polovico za „Šolski dorn", polovico za „Aloj/.ijevišče". Upravnistvo „Prim. Lista" izročilo drtistvenemu predsedni^tvu 105 K, katere so dai'ovali: Ludovik Kumar, župuik v Biljani, 50 K; Ant. Pipan, vojaski kaplan v Pulju, 5 K; rnonsignor Janez Abram, kanonik v Gorici, 50 K. Presrčna hvala. Uciii zavodi v „J^olskem Domu". — Bliža se začetek šolskega leta in ž njim novo življenje v našem „Šolskern Domu", v katerem se bodo vpisovali učenci in ucenkc, kakor bo tukaj po- vedano. I. V d e A k o o b r I n o - n a d a 1 j e - valno ^ o 1 o se bodo vpisovali učenci v nedeljo 15. septembra od 9. do 12. ure predpoludne ter v ponedeljek 16. sept, od 5. do 7. ure popojudne. Ta dan prične se že s poukorn. Šolnina zna^a po 2 K na mesec ; a do zdaj se ni .se tirjala. II. Vstrokovno s^oloza umetno vezenje in belo šivanje s posebnim od- delkom za odrasle, v strokovno šo- 1 o za krojno risanje in šivanje ženskih oblek s posebnim tečajem za odrasle, ter v dekliško obrtno-nadaljeval- n o šolo se bodo vpisovale učenke 13. in 14. septembra od 9. do 12. ure pred- poludne. Šolnina v posebnih oddelkih za odrasle z ruts'a 4 K na mesec, v stro- k o v n i h šolah za učenke premožnih roditeljev & K na mesec, za one manj premožnih 2 K; ucenkam ubogih rodi- teljev se šolnina zniža ali popolnoma opusti. V dekliški o b r t n o - n a d a 1 j e- valni šoli se ne plačuje šolnina, ker je ta sola združena s strokovnima šo- lama. Ako pa katera učenka obiskuje samo nadaljevalno solo, plača šolnino, kakor v strokovnih Solah. Tečaja za od- rasle se začneta koj s početka, ako se oglasi zadostno število učenk ; v nasprot- nem slučaju začnota se Se le med šol- skini letom in trpita po potrebi. 111. V pripravljavni tečajza iaobraževaliača za učiteljice se bodo sprejemale v prvi vrsti učenke, ki so z dobriin uspehom dovržile društ- veno ljudsko šolo (eclino slovensko šest- razrednico v deželi); učenke, ki pridejo od drugod, bodo morale dokazati s spri- čevaloin ali z izpitom, da so sposobne za vzprejem v pripravljavni tečaj; inace se sprejmejo v kateri drugi razred ljud- ske sole, v kolikor bo prostora. Priprav- ljavni tečaj služi kot nadaljevalna sola tudi takim učenkam, dovršivšim ljudsko solo, ki ne nameravajo stopiti v izobra- ževaližče. Vpisovanje bo 13., 14. iu 16, sept, od 9. do 12. ure predpoludne ; Sol- nina znaša za učenke premožnih rodi- teljev 2 K na mesec, za one man j pre- možnih 1 K; ucenkam ubogih roditeljev so Solnina zniža ali popolnoma opusti. IV. Desk a p ri pr a vl ja v n i ca za s r e d i) j e solo so ho nadaljevala tudi v prihodnjem šolskein letu, ako se oglasi vsaj trideset placujooih učencev. Spreje- majo so decki, ki so dovršili z dohrim uspehom tretji razred ljudsko sole, kar morajo dokazali s spričevalom ali z iz- pitom. Šolnina znaSa 4 K na mesec in se le v slučajih resničnega uboštva zniža na polovico ali popolno opusti. Vpiso- vanje bo 13., 14. in it), septembra od 9. do 12. ure predpoludne. V. Ljudska sola bo obsegala v prihodnjem solskom letu, v kolikorsedä to zdaj previdevati, prvi in drugi niešani razred za prvo in drugo šolsko lelo, pa- ralolni razred k prvemu in drugomu moJanemu razredu za prvo in drugo Solsko leco, trotji deški razred za trolje šolsko leto, ter štiri dekliške razredo, od tretjega do šesloga, ki bodo ob onoin služili kot vadnica slovonskim gojonkain c. kr. izobraževališča za uciteljice, za učenke od troljega do šestega. šolskega leta. Sprejemali se bodo v prvi vrsli ucenci in učenke, katerih rodilelji bivajo v Gorici, v višje dekliške razredo pa tudi deklice od drugod, v kolikor bo pros tor dopuščal. Vpisovalo se bodo 13. in 14. septembra od 8. do 12. uro zjutraj in od 3. do 5. ure popoludne. Šolnina znaša za otroke premožnih roditeljev 2 K na mesec, za one inanj premožnih 1 K ; otrokom ubogih roditeljev so Solnina zniža ali popolnoma opusti. Olroški vrti v uliei sv. Klare, pod Kostanjevico in v ulici Cipresi zaenejo novo žolsko loto v ponedeljek 2. sept. Sprejemajo se otroci od zacetega 4. do izpolnjenega 6. lota življenja tudi mod Jotom, kadar se oglasijo. Solnina je enaka oni v ljudski soli, namreč 2 K na mesec za otroke premožnih in 1 K na mesec za otroke manj premožnih rodiloljov; otrokom ubogih roditeljov se šolnina zniža ali popolno popusti. Slovenskim roditeljein v (Jorici. — Ker se je slovensko šolstvo v mostu močno razvilo, ne bo mogoče, da bi „Šolski Dom'' v prihodnjem šolskom lolu sprejel vse otroke, ki so dolžni hoditi v Solo. Zato bodo morali slovenski rodi- telji o pravem času za to skrbeti, da za- gotovijo svojim otrokom na drug način potrebni Ijudskošolski pouk. V ta namen jim rnenda ne ostane drugega, nogo da svoje otroke, kalerirn je bliže v sloven- sko mestno ljudsko šolo v St. Roku (pod Turnom) nego v „Šolski Dorn", vpišejo v mestno solo, izvzemši morda deklice iz visjih razredov, ki so že hodile v „Šol. Dom*. KrajSa pa je pot v St. Rok nego v „Šolski Dorn" vsem tistim otrokom, ki akohoeejo priti v „Šolski Dom", morajo iti čez križišee pri ka]>ucinih, pri Lizi, ali pri Rusi hiši, oziroma onim, ki sta- nujejo v ulicah Trieslo, Cipressi, Cappu- ccini, Macello, Vogel, S. Pietro, Grubiz, Canonica, Parcar, Lunga, Seuola agraria, Toscolano, Rovere, Colle, Droossi (de- loma), Gasa rossa in Rosontal. Od kri- žišča pri kavarni Corso na Franca Jo- žefa cesti je približno enako daleč v „Šolski Dom" in Podluren. Otrokom iz zgore navedonih ulic, kalerih pa ni veliko, se ne godi posobna krivica, ako morajo hoditi v mestno šolo v St. Rok. Otroci iz drugih dolov mesta se bodo sprejemali v „Šolski Dom", kakor druga leta, izvzemši dečke, ki so dovršili tretji razred (žolsko lelo) ljudske sole. Ti bodo morali hoditi v Podturen, ako bodo hoteli se daljo deležni biti Ijudsko- šolskega pouka, ker „Šolski Dom" za ee- trto- in petoletnike ne bo imel prostora. Roditelji takih otrok naj jih vpišejo v mestno .solo v Št. Roku, a ob eriem naj zahtevajo od voditelja g. Domonisa ali od onoga, ki bo vpisoval, da sprejme na zapisnik njihov protest proti temu, da morajo tako daleč, celo s Štandrežke ceste, od Barke, Stračic, od Soskega mosta, s Solkanske ceste, z Greine, po- šiljati svoje otroke v solo, medtern ko bi lahko bila sola na primernejšem kraju in lahko dostopna vsem otrokom. Ti ro- dilelji naj se tudi skupno posvetujejo ter naj napravijo pros'njo na mostni in na deželni solski svol, da se vondar enkrat ugodi njihovi zahtevi glede šolskega po- slopja na primernejšern mestu. Ako bi slovenski roditelji ob tej priliki mirni ostali in bi se ni<5 ne ga- nili, ne z vpisovanjem svojih otrok v mestno solo, ne z opravioenimi zahtevami gledč šolskega poslopja na primernejsem kraju, bi lahko postavili v nevarnost ob- stanek tožko pridobljene slovensko mosl.ne sole, ker mesto bi se gotovo sklicevalo na to, da vzdržuje štirirazredno ljudsko šolo že peto leto, a da slovenski otroci je ne obiskujejo, ter bi zahtevalo, da naj se Sola oclpravi. Kar so slovenski rodi- telji s težavo pridobili, naj skrbno varu- jejo, da jim no bo treba zaceti z nova in z večjo tožavo poti, ki je do zdaj koncana. Poft-reb ^roia Franca Coroninija. — V torek ob 5'/2 Ul"' popoludne se jo vrSil pogreb Nj. prevzv. grola Franca Goroninija ob ogromni udoltv.bi ljudstva in vs(;h članov družine pokojnikove. V dopoldanjih urah je dež ne[)reri(ihoinii lil, vendar se jo popoludne zjasnilo in zlato solnco je obsevalo voličastno po- grebuo slavnost, ki so jo vr.šila po slo- dečem vsporedu. Sprevod je vodil preč. g. dekan seinpeterski Hvalica s Stirimi drugimi duhovniki. Takoj za krsto sta šla sinova visokega pokojnika, grola Rudolf in A 1 b r e h t, potem svak umrloga, grof Anatol in njegov nečak gröl" Oskar G h r i s t a I n i g g Nadaljo so bili nav- zoči : začasni vodja c. kr. namostništva dvorni svetnik Schwarz, deželui po- slanci goriški, komisija za pogozdovanjo Krasa za Gori(;o in Trst, c. kr. knmtijska družba, mnogoštevilni zastopniki pl(Mn- stva, časništva in duhovsčino, zastopniki mnogih občin in političnih uradov do- želo, jusličnih uradov in drugih; nadaljo ucitoljstvo s Holsko rnladino, voteranska društva z zastavami, razna zastopslva z doželo in člani zdravnižke zbornice ter lekarniškega zbora. Zaradi odsočnosti garnizije spremljala je sprevod gorisla mestna godba z ognjogasci, in so le ne- kateri vojaki šli ob mrtvaškem vozu, ka- katerega so vozili 4 konji. Kardinal go- riski dr. M i s s i a pricakoval je kondukta na vratih sempoterske dokanske corkve. V cerkvi in na pokopališču zapeli so krasne in ganljivo žalostinke šempetorski pevci pod izboinim vodstvom svojega pevovodjo g. nadučitelja Lavrenčiča. Med ogrornno innožino najkrasnejžih1 v(!ticev je bil tudi veniic Seinpelerske obeine znapisom : „Občina Žt. Peter svoje- mu županu" in venec ktnečkih občin z na- pisom „Svojemu gospodarju". Ti venci in pa nešteta množica ljudstva udelože- nega pri pogrebu je pričalo, kako je vse ljubilo in spoštovalo visokega po- kojnika. Položen jo bil ranjki v družinsko rakev na šempeterskern pokopališču. Trgovski večerni te^aj za knji- govodstvo, dopisovanje, trg. aritmeliko, inenjicno pravo itd. se odpre 15. sept, v Gorici, kakor so razvidi iz današnjega oglasa. Opozarja se si. obeinstvo iz mesta in okolice na važnost te sole. Jav no predavanj« bo imel gosp. Albert Žniderisič li.septombra v „Soko- lovi" dvorani. To bo nadaljovanje in konec prvega predavanja. Predaval bode tudi o giroprometu. Opozarjamo ^e slav. občinstvo iz mesta in okolice na važnost te sole. Potrjena obsodba. — Kakor ču- jemo, je najvišji sodni in kasacijski dvor potrdil razsodbo doželnega kot kazen- skoga sodišea v Trstu, s katero je bil lastnik „Soče" Andrej G a b r Sc e k ob- sojen na dva ineseca ječe. — Zdaj se le torej je izrečena v tej zadevi „zadnja beseda". Z^radba mostu pri Harki ocz Soc'O. — Zadnje deževje je zopet močno pofikodovalo priprave za zgradbo novega mostu čez Sočo. Provizorični leseni most je voda premakuila za kakih 15 melrov z mesta ter izrula več pilotov, a jame, v katere zabijajo pilote, je popolnoma zasula. Škode je kakih 4000 K, a zamuda na delu znaSa vsled lega najmanj en celi mesec. V spanju okratlcit. — V sredo večer je 45-letni France 0 b i d i č iz Ko- zane, stanujoc v Gorici na Kornu i5t. 5 nokoliko prevec pogledal kozarcem na duo in je prisel vsled tega pozno v noč v kavarno „Aurora" 3e na eno črno kavo. Tarn pa se mu pridruži neki neznani mladi clovek ter ga napro.si, naj tudi za njega kaj placa. In res, dobri Obidic ukaže tudi neznancu prinesti črno kavo. Tu se začneta razgovarjati in kmalu sla postala „prijatelja", pila pa sta morebiti pa še kaj druzoga in ne samo crtio kavo ter koneuno zapustila kavarno pod paz- duho gredoč. Okoli 3. ure zjutraj pa najde neka straža Obidiča spečega pred vratmi svojega stanovanja in ga zbudi. Prvo, ko se je Obidič zbudil, jo bilo, da je segel v notranji žep jopiC'a, da se pre- priča, ali ima se denar, katoroga je nosil pri sebi. Pa knko iznenadenjo, ko ni na- šel v žepu več denarnice, v kateri je bilo 300 kron ! Policija is^čo zdaj nc^znanega prijatelja Obidičovoga, ki bode znal mo- rebiti kaj več o toni denarju. Hlrzlek. — Odsek tukajšnjega mest- nega starašinstva, ki se peča z vpra- žanjem kje in kako dobiti pitne vode za gorisko mesto, je sklonil prodlagati mest- nomu starasinstvu, da dovoli novih 4000 kron za nadaljnje preiskovanje, ali bi se dala voda iz Mrzleka dovesti v naše mesto. Perosijcv oratorij v Yidmu. — Kakor že naznanjeno v našem listu, pro- izvajal se bode v dnoh 5., C, 7. in 8. septembra v stolni cerkvi v Vidmu ora- torij slavnega italijanskega skladatolja Perosija. Skladatolj, ki bode vso šlirikrat vodil oratorij osebno, pride že v torek v Videin. — Zanimanje in pricakovanje raste dan na dan. Udeležba iz Primorsko bode jako obilna. Naj bi nikdo, ki se more udcležiti, ne zamudil te lepe pri- like izrodnoga užitka cerkvene glasbe. Na c. kr pripravnici /a imtelji- jkvn V lNxl^'ori i->ri Gorici se prično šol- sko leto dne 16. sept. septembra t. I. Istega dne se bode vpisovalo učence, dečke, kateri so že dovržili 14. lelo in si prisvojili primerno znanje na kakej večjcj ljud- skej šoli ali na kakein drugem slič- nem učnern zavodu. K zglasitvi se zahteva: a) krslni list, b) zadnje ali pa odpustno spri- čevalo ljudske sole ali kakega dru- zega učnega zavoda, c) zdravniško spričevalo in d) spričevalo o coplenju koz. Za obiskov;tnjc tega učnega za- voda se ne plačuje nič šolnine, niarveč daje se pridnim in siroinaS- nim učencein nckoliko državne pod- pore. Voflstvo c I pripravnice za učlteljisča v Sežani, dne 25. avgusta 1901. Al. Bajoc voditelj. Večerni trgovski tečaj za knjigovodstvo, dopisovanje, trg. aretimetiko, menjično pravo itd. itd. so odpre 15. septembra v Gorici. Oglasiti se je v „Narodni tiskarni*'. TTÄ? i—.!¦¦_¦ ftft s 5 oklavami v dobrem stanu se odda za 500 kron. Kje, pove ured- ništvo. v dobrem staim se odda /a 140 K. Kjc, j)ove urednislvo. Razprodaja. Jozc Vidnmr v (iorici via Bertolini st. 10 (s(iJioni tri;-) proda iz proste J'oke dii(k 5. septembra in even- tiK^lno nasJednje dni kakili 35 kouj in 15 vozov s pri- padajoeo opravo xvml. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini St. 3. Nj. svefost papež Leon XIII. sporočili so po svojoin zdravuiku prof. dr. Laponiju ^ospodu lekaniarju G. Piccoliju v lijubljaiii prisrčno zahvalo zadnposlam* Jim stoklciiičico — tinkture za želodec — in so njomu i diplonio dm' 27. novombra JH97 podolili naslov »Dvorni založnik Nj. sve- tosti* s pravico v svoji fmni polcg naslova imot; ti.^i ^rrb Nj. svetosti. ImiMiovani /dravnik t.er tudi iu»o«i dru^i slo- viti proicsorji in doktorji jniporoüajo bolrhaviin (i. I' i ceo I ijev o želudčno tinktui'O, katora kiepča žclod<'c, povočujc slast, po- spcSiijc prcbavljanje in li1- lt'sjio odprtjc. Naro^ila vsprejcina proti povzelju in točno izvršuje G. l'ic- r coli, lokarnar •>pri an^Hu-< v l.juhljani, na J)(inajski costi. Tinkluro za žolod»'c posilja i/.d(!li>valcj v škalljali po VI stokloniOiic za gld. 12(5 a. v; po 21 stoklenic. za gld. 2"40; po H(> za g\d. H-5U. po 7U za gld. 650, po 110 za gld. 10-30. — Poštnino niora pla&iti p. n. naro^jiik. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, pruvzema vsa zidarska dela po naj- nižji ceni. — Naročena dela se lično izvrSujpjo. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „Naroriiia tiskariiji.4- Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOHH'A Via Giardino 8 priporoca prifttna neia in črna wina iz vipavakih, ffurlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v a - nogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po želi-z- nici na vse kraje avstro-ogorsko monarhije v sodib od 56 litrov naprej. Na zahtovo pošilja tuili uzoit.o. Ccne zmerne. Postrežba poiiena. Anton Kuštrin v Gosposki ulicih. štev. 25, (v lastni hiSi) priporoča častiti duhovščini in slavnemu obcinstvu v mostu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Sanlos, SandominKO, Java, Cejlon, Porto- rico i. « najiiixjili eenah.