Dobiti težko pričakovana vozila za patronažno službo Predstavitev knjige po spominskem zapisu Berta Savodnika Pogrešanega avstrijskega državljana še vedno niso našli STRAN 5 STRAN 12 STRAN 22 Oglasi An .1-1(1 in 11 ii j« li ¡giiSiitti»Milh Vm tm »»EuB in vsak dan še več kot 100 izdelkov dodatno v akciji Vaše trgovine Kea v Savinjski dolini! P.E.: Rüllmifll! lind'IW.I! 11 SBiLinlinniib Sanici P.E.: Ljubno PIJC li miLlubnü rn Sivinji P.E.: Hrija k:r:ir..nib 5mn|; Iii 3B? RtčiCJ nb Siiinji OfljVni <«i DilHiri IHF DHiffll posedeli**- ptlrk - pilt^ ponedc'iii - ptlrk T M ■ 1i.03 T.M- Ifl.CU 1 33 ■ 1P.00 obelil MAHIZ mti-la. Ti». 13:«) V:IH - ll:0O 7-1H. 1S:D0 f-t:k!|.i In p/UInkJ n ■ iTd 1 11* prtiitkk ■■ ntdül|i mp/*rhiki: e -ro - lf.nn in - 13-cr sw* Hriin F'.E.i Sroirtnaab treli i.iv:n h'o ab Drtil i 74 33J1 SnmiiigcAPron Uiluvnl in: ptncdci-eV- prlik TW-1i.Wl «Mi. TA), is-uu 'ir:li-l;.i ih p/AJHiki R -H ■ 1 7 flll P, L: COfliJI Srjtl Allerv'.jv trg S .WiCorn;, Grnnl rrla.niftu |wiedtliri - prlrt. 7 OA - so.cc .r-uu i v:uu Hirnr!;J i|ipr*rifrki s™ - 1 J.ffll t^ln^ni L*4: p^rdchck ■ Mick T 90 ■ lTffll VltSUl: ifld- ionn in ffHilihi 8j»-li:M I 2 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Iz vsebine: Tretja stran Najbolj zdravo, dinamično in trajnostno rastejo družinska podjetja Tema tedna: Zgornjesavinjska podjetja med najhitreje rastočimi v Sloveniji...........................4 ZLTC Golte: Optimisti kljub postopku poenostavljene prisilne poravnave in negotovosti....................6 Intervju: Darko Atelšek, glasbenik in prejemnik priznanja Občine Rečica ob Savinji................8 Luče: Nostalgično potovanje Vinka Poličnika v preteklost............................. 11 Mag. Samo Kramer: Prejemnik Vrhunčeve plakete Mestne občine Slovenj Gradec.......................14 Klub zgornjesavinjskih študentov: Predsednica ostaja Katja Stradovnik..................................................14 135 let KD Gornji Grad: Hvalnica domovini izpod peres Cankarja in Župančiča......................................16 Če neko podjetje svoje letne prihodke poveča s 100 tisoč na 200 tisoč evrov, torej za sto tisočakov, kolikšna je njegova rast? Stoodstotna. Kaj pa če za enak znesek poveča svoj promet podjetje, ki letno ustvari za milijon evrov prihodkov? V tem primeru je njegova rast »samo« 10-odstotna. Katero podjetje je po vašem mnenju boljše? Zgornja primerjava je namenoma absurdna, saj sem z njo želel nazorno prikazati, da je podatek o rasti nekega podjetja lahko zavajajoč, če se omejimo samo na ta kazalnik. V časopisni hiši Dnevnik, pod okriljem katere zadnje desetletje poteka izbor slovenskih gazel - najhitreje rastočih podjetij, se tega zavedajo, zato so razvili metodologijo, ki upošteva še niz drugih kazalnikov, vključno z verjetnostjo propada podjetja. Letošnji izbor gazel je znova dokazal, da najbolj zdravo, dinamično in trajnostno rastejo družinska podjetja, katerih eden od glavnih adutov je jasno lastništvo. V zadnji gospodarski krizi se je izkazalo, da so države, ki imajo večji delež podjetij v družinski lasti, bolj stabilne. Družinska podjetja se namreč v kriznih razmerah pravilom hitreje znajdejo, ker vedo, kaj morajo narediti, da bodo preživela. V Evropski uniji delež družinskih podjetij presega 60 odstotkov, omenjena podjetja pa predstavljajo 40 do 50 odstotkov delovnih mest v zasebnem sektorju. V Sloveniji delež teh podjetij dosega 80 odstotkov, v Nemčiji pa tolikšen delež izvoza ustvarijo prav družinska podjetja, torej so za trdno gospodarstvo res izjemnega pomena. Prednosti družinskih podjetij se kažejo predvsem v predanosti družinskih članov tako poslu kot tudi privatnemu življenju, se pravi družini, v večji prilagodljivosti v smislu časa in denarja, v jasno oblikovani in stabilni kulturi v podjetju, ki je običajno projekcija družinskih vrednot, v hitrejšem usklajevanju in posledično hitrejšem sprejemanju odločitev ter nenazadnje v večji zanesljivosti, saj gre za družinske člane, ki se dobro poznajo. In še nekaj je značilno za gazele: zanašajo se predvsem nase, na lastne vire, znanja in potenciale. »Mi ne čakamo na to, kaj bo naredila država za nas, ampak smo navajeni, da moramo sami poskrbeti zase,« je pred štirimi leti izjavil Mirko Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno, ko so prejeli laskavi naslov zlata gazela. Angleški dramatik in mislec, Nobelov nagrajenec za književnost, George Bernard Shaw je kakšno stoletje nazaj zapisal misel, ki sem jo že pred časom vzel za svoje osebno vodilo: »Ljudje vedno krivijo okoliščine, da so takšni, kakršni so. Jaz ne verjamem v okoliščine. Ljudje, ki v današnjem svetu uspejo, so tisti, ki se podvizajo in poiščejo okoliščine, ki jim ustrezajo. Če jih ne najdejo, jih pa sami ustvarijo.« Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 90 let Anice Rosenstein: Veliko let skrbela za počitniški dom v Crikvenici............................................................19 ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 46, 13. november 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 3 Tema tedna ZGORNJESAVINJSKA PODJETJA MED NAJHITREJE RASTOČIMI V SLOVENIJI Dobro poslujejo in dvigujejo dodano vrednost svojemu kraju Slovenska gospodarska rast je bila v prvi četrtini letošnjega leta 2,9-odstotna, torej zelo vzpodbudna. S tem je Slovenija pokazala, da je zmožna sama reševati svoje probleme, pravzaprav so samoiniciativnost pokazala številna podjetja, ki so kljub slabim pogojem poslovala uspešno. Med njimi tudi številna zgornjesa-vinjska, ki jim odročnost naše doline od slovenskih gospodarskih centrov očitno ne dela težav. Dokaz so tudi lestvice, ki jih pripravlja Dnevnikov projekt izbora gazele oziroma najboljšega hitro rastočega podjetja v državi in po regijah. SAVINJSKO-ZASAVSKA REGIJA REKORDERKA PO ŠTEVILU ZLATIH GAZEL Banka Slovenije v svojih napovedih obljublja, da krizne razmere v naši državi končno prihajajo h koncu. Gospodinjstva trošijo več, izvoz, tudi na neevropske trge, se krepi, tako je rast stabilna in veliko bolj uravnotežena. Pozitivne na- povedi dvigajo tako zasebno potrošnjo kot kreditiranje, znova rastejo zasebne investicije. Dober kazalnik boljših časov so tudi lestvice najhitreje rastočih slovenskih podjetij, ki se pripravljajo v okviru projekta Gazela. Prav na podlagi teh so lahko zadovoljni tudi Zgornjesa-vinjčani. Savinjsko-zasavska regija, ka- Podjetje Biomasa d.o.o., kjer je direktor podjetja Rok Suhodolnik (levo), je bilo med tremi finalisti za gazelo 2015 v savinjsko-zasavski regiji. (Foto: ŠMS) Naša anketa Kako vplivajo mala podjetja na gospodarsko rast v dolini? Mala podjetja imajo pomembno vlogo v gospodarskem in družbenem razvoju, saj so ključna za hitrejšo gospodarsko rast in doseganje konkurenčnih prednosti posameznih držav. Dobro poslovno okolje je nujno za doseganje konkurenčnosti in novo zaposlovanje. Tega se zavedajo tudi podjetniki v naši dolini, ki so se znašli na lestvici 100 najhitreje hitro rastočih podjetij v savinjsko-zasavski regiji. A koliko prispevajo k zmanjševanju brezposelnosti? Branko Andrejovec, Trnovec Za brezposelnost ne gre iskati krivde v zaposlovanju pri malih podjetnikih. Tudi sam sem podjetnik in nisem uspel najti mladega kandidata, ko sem rabil delovno moč. Zaposlil sem delavca nad petdeset let. Podjetja, ki so na seznamu najbolj rastočih v preteklem letu, sicer poznam, a ne morem reči, koliko vplivajo na zmanjševanje brezposelnosti. Nekateri med njimi so dobri zaposlovalci, drugi imajo zelo malo zaposlenih. Vsekakor pa vsi, tako obrtniki kot podjetja, prispevamo h gospodarski rasti v naši dolini. Bernarda Majerhold Meh, Šentjanž Odkar sem v pokoju, nimam več vpogleda, kako delajo podjetniki v naši dolini. A težko verjamem, da kaj veliko prispevajo k zmanjševanju brezposelnosti. Doma imam namreč dve hčerki, ki sta že več let brez službe. Čeprav intenzivno iščeta zaposlitev, nimata uspeha. Roman Bider, Žlabor Sam sem zaposlen v podjetju, ki ni na seznamu hitro rastočih. Kljub temu lahko rečem, da ima posluh za zaposlene in znatno prispeva k rasti gospodarstva v dolini. Prav tako sem tudi mnenja, da vsi tisti mali podjetniki in obrtniki, ki dobro delajo, znatno prispevajo k rasti gospodarstva, saj je v njihovem interesu, da dobro delajo in se razvijajo. Verjetno se zavedajo, da, dokler bodo ustvarjali pozitivno klimo in težili k razvoju svojega podjetja ter širili svoj posel, bodo lahko sami preživeli in mogoče tudi koga zaposlili. Marija Uratnik, Mozirje, Mala podjetja v naši dolini komaj sama sebe preživijo, zato dvomim, da težijo k zaposlovanju oziroma pripomorejo k zniževanju brezposelnosti v naši dolini. Mala rastoča podjetja, ki so se prebila na lestvico stotih v savinjsko-zasavski regiji, pa s svojim poslovnim izidom vsekakor pripomorejo k rasti gospodarstva. Dušica Di Grazia, Okonina Razmer ne poznam, zato težko rečem, koliko mali podjetniki vplivajo na gospodarsko rast v dolini. Vem pa, da je veliko takih, ki delujejo kot družinsko podjetje in imajo malo zaposlenih. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Tema tedna, Aktualno mor se uvrščajo tudi zgornjesa-vinjska podjetja, je po številu zlatih gazel rekorderka med vsemi šestimi regijami. Gazele naše regije so namreč v 14 letih dosedanjih izborov odnesle kar šest zlatih gazel. To so odlični podatki za prebivalce in zaposlene v kraju, kjer ta podjetja delujejo, saj dobro zaposlujejo ter dvigujejo tako prodajo kot dodano vrednost v svojem okolju. PO INDEKSU RASTI PRODAJE VODI PODJETJE BIOMASA ROK SUHODOLNIK S.P. Sto najhitreje rastočih podjetij naše regije je od leta 2009 do 2014 ustvarilo 1.628 novih delovnih mest, rast prodaje pa dvignilo za 185 odstotkov. Strokovnjaki, ki pripravljajo lestvice najhitreje rastočih podjetij, so letos izbrana podjetja savinjsko-zasavske regije na tej lestvici prepoznali kot podjetja, ki so še več zaposlovala in še bolj dvignila tako prodajo kot dodano vrednost kot stoterica najhitreje rastočih lanskega leta. Na lestvici letošnjih stotih naj- hitreje rastočih v naši regiji je tudi enajst zgornjesavinjskih podjetij. Podjetje Biomasa Rok Suhodolnik s.p., ki ima sedež v Lučah, je po indeksu rasti prodaje v letu 2014 ce-f Kar šest od enajstih zgornjesavinjskih podjetij, ki so se uvrstila na lestvico 100-tih najhitreje rastočih podjetij v savinjsko-zasavski regiji, se ukvarja z dejavnostjo, močno povezano z lesom. Tri najhitreje rastoča podjetja imajo sedež v Lučah, po dva v Nazarjah in na Rečici ob Savinji ter po eno v Solčavi, Mozirju in na Ljubnem ob Savinji. lo na vodilnem prvem mestu lestvice. Drugo lučko podjetje, Bioma-sa d.o.o., kjer je direktor podjetja prav tako Rok Suhodolnik, je bilo med tremi finalisti za gazelo 2015 v savinjsko-zasavski regiji. Oba lučka podjetja se ukvarjata z lesom in energetiko. Med deseterico najboljših na lestvici se je uvrstilo še na- zarsko podjetje Pfeifer d.o.o., ki se prvenstveno ukvarja s prevozništvom in skladiščenjem. PREDNJAČIJO PODJETJA, POVEZANA Z LESNO INDUSTRIJO Naslednje zgornjesavinjsko podjetje na lestvici je Eltras d.o.o. iz Solčave. Podjetje, ki je na lestvici zasedlo 21. mesto, se ukvarja z izdelavo mehanskih komponent za proizvodnjo transportne in skladiščne opreme in ima zaposlenih oko- r • \ Podjetje KLS Ljubno d.o.o. je bilo dvakrat zapored (v letih 2010 in 2011) proglašeno za savinjsko-zasavsko gazelo leta, v letu 2010 je bilo dobitnik slovenske srebrne gazele in v letu 2011 proglašeno za slovensko zlato gazelo leta. v_J li 20 ljudi. Na 33. mestu je podjetje Panatop d.o.o. iz Nazarij, ki posluje kot trgovsko in storitveno podjetje, v lasti ima pizzerijo Izoles, trgovini Jurček in Bimbo ter redno zaposluje šest oseb. Sledi podjetje Etos pic d.o.o., ki se ukvarja s prevozi lesa, ima sedež na Rečici ob Savinji in je zasedlo 36. mesto. Devet mest nižje je EM PK d.o.o. iz Podveže nad Lučami, ukvarja pa se s proizvodnjo karoserij za vozila, prikolic in polprikolic. Na 58. mestu je še eno podjetje, ki se ukvarja s prevozništvom, to je Zadražnik transport d.o.o. iz Mozirja, le mesto nižje je že omenjeno podjetje Bio-masa d.o.o. iz Luč. Še tri zgornjesavinjska podjetja so se uvrstila na lestvico stotih najhitreje rastočih. Na 68. mesto Mo-ličnik d.o.o. iz Luč, ki se že deset let ukvarja z gozdarskimi storitvami, odkupom lesa, lastnim prevozom ter s sečnjo in spravilom lesa. Na 86. mestu je podjetje Rihter d.o.o. z Ljubnega ob Savinji, specializirano za izdelavo hiš in objektov, in na 97. mestu lesnopredelovalno in trgovsko podjetje Irles d.o.o. s sedežem na Rečici ob Savinji. Tatiana Golob NOVA VOZILA ZA PATRONAZNO SLUŽBO Dobili težko pričakovana vozila za »terence« V ponedeljek, 2. novembra, je bilo pred zdravstveno postajo v Nazarjah postavljenih devet novih vozil. Sedem za patronažne sestre iz vseh ambulant v dolini, za zaposleno na zdravstveni vzgoji in tehnični avtomobil, ki ga uporablja hišnik. Vsa vozila so nova, prevzeta na poslovni lizing, prodajalec pa je bil izbran na javnem razpisu, je povedala direktorica Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Darja Es. Nakup avtomobilov je eden izmed srednjeročnih varčevalnih ukrepov zavoda, saj bodo stroški lizinga manjši, kot so stroški, ki jih plačujejo zaposlenim za uporabo lastnih avtomobilov za delo na terenu. Takšen sanacijski načrt so sprejele ustanoviteljice na osnovi izdelane analize inštituta Iris iz Maribora, so povedali v zavodu. Nove pridobitve so se razveselile predvsem patronažne sestre, ki teren pokrivajo s svojimi vozili, in hišnik. Ta je uporabljal 16 let staro vozilo, ki je bilo že na meji voznega. »Želja, da bi dobile službena vozila, je že stara,« je povedala vodja patronažne službe Staša Roj-ten. »Nobena od nas ni imela vozila s pogonom na vsa štiri kolesa, teren pa pozimi ni ravno mačji kašelj za marsikatero od patronažnih sester.« Žal prej ni bilo posluha za nakup službenih avtomobilov in po dolgih letih čakanja je zato veselje tako še večje. Omenila je še, kako nepravično se deli denar za patro-nažno službo. Letno dobijo zavodi enak znesek za patronažno sestro ne glede na to, ali mesečno naredi 100 ali kot v nazarskem zavodu od 1.000 do 1.500 kilometrov. Veselja ob tem, da bodo sedaj vozile nova vozila, primerna tudi za težavne terene, med sestrami v patronažni službi ni manjkalo. Svoje veselje so sestre in hišnik izrazili tudi z enotnimi majicami, ki so si jih zamislili za to priložnost. Na njih piše: »Edina želja meni ... Da vozim varno in poceni.« ŠMS Le malo je med patronažnimi sestrami takšnih, ki se še spomnijo, kako je za službo imeti službeni avto, mlajše to vedo od prejšnjega tedna. (Foto: ŠMS) 5 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Gospodarstvo Optimisti kljub postopku poenostavljene prisilne poravnave in negotovosti ZIMSKO LETNI TURISTIČNI CENTER GOLTE Družba Golte d.o.o. v zadnjih sezonah zaradi slabih zimskih razmer in investiranja v izgradnjo depandans ter druge infrastrukture posluje z izgubo. Ta se ni bistveno spremenila kljub velikim naporom malega kolektiva, da bi jo s svojimi aktivnostmi, inovativnostjo, bogatenjem turistične in smučarske ponudbe ter varčevalnimi ukrepi zmanjševali. Prišlo pa je do postopka poenostavljene prisilne poravnave. Z večino upnikov so sicer dosegli dogovor, vendar ostaja velika mera negotovosti, zimska sezona pa že trka na vrata. IZPOLNILI POGOJE ZA USPEŠNOST PRISILNE PORAVNAVE Zaradi neugodnih vremenskih razmer so zadnje zime na Gol-teh beležili manjše prihodke. Ob fiksnih stroških kreditov in vzdrževanju sistemov ter hotela se je negativno stanje le še povečevalo. Lanska izguba je šla na račun slabitev vrednosti prenovljenega hotela v višini 3,9 milijona evrov, kar je pomenilo polovico ali več vrednosti osnovnega kapitala družbe. S tem je podjetje postalo insolventno. Po izjavah vodstva družbe so v skladu z načrtom poslovnega in finančnega prestrukturiranja izpolnili pogoje za uspešnost prisilne poravnave. Z večino navadnih up- Kot lani bodo tudi letos v novembru slovenska podjetja odprla svoja vrata devetošolcem, drugim učencem višjih razredov osnovnih šol in njihovim staršem. Dan odprtih vrat bo potekal 26. novembra ob 16. uri. V Zgornji Savinjski dolini v predstavitvah svoje proizvodnje sodelujejo podjetje BSH Hišni aparati Nazarje in dve lesarski podjetji, to sta Mizarstvo Melu iz Luč in Montažne hiše Rihter z Ljubnega ob Savinji. Za prijavo na dogodek je prvič doslej na voljo novo spletno mesto: danzakariero.si. Na njem lahko mladi pobrskajo med predstavljenimi podjetji. Izberejo tistega, ki ga nikov (terjatve v višini približno 3,2 milijona evrov) so dosegli soglasje o načinu in rokih poravnave. Na izpolnitev želje, da dosežejo takšno soglasje z vsemi upniki, za zdaj še čakajo. NAČRT PRESTRUKTURIRANJA V VEČINI USPEŠNO IZVAJAJO Ob tem je direktor družbe Ernest Kovač povedal: »Imamo 22 lastnikov. Večinska lastnika sta HTZ in PV Invest, ki obvladujeta 76 odstotkov. Prisotne so tudi vse občine SaŠa regije z različnimi deleži in podjetniki, kot so BTC, Trendnet, Firšt Rototehnika, Andrejc, Cigrad, To-ming Consulting, Krevzel inštalacije, Elektro Jezernik, Kovinarstvo Sovič, Naš čas ter še kdo. želijo obiskati, in se elektronsko prijavijo za obisk do ponedeljka, 23. novembra. Slovensko gospodarstvo se srečuje s pomanjkanjem nekaterih kadrov, med tem ko je drugih preveč in ne dobijo zaposlitve. Da bi se učenci pred odločitvijo za poklicno pot bolje seznanili z možnostmi, so na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije lani gospodarske družbe prvič predstavile svojo proizvodnjo, izkušnje nekaterih zaposlenih in atraktivne poklice, ki bi zanimali mlade. V akciji poleg gospodarstva sodeluje tudi Zavod RS za zaposlovanje in Zavod RS za šolstvo. Marija Lebar V mesecu aprilu smo v naši družbi pripravili načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki ga v večini uspešno izvajamo. V smislu poslovnega prestrukturiranja smo si zadali cilj povečati prihodke za 20 odstotkov in na drugi strani zmanjšati odhodke za 10. Direktor Ernest Kovač: »Večina lastnikov in upnikov je podprla naše ukrepe in tudi aktivno pomaga pri izvajanju.« (Foto: Jože Miklavc) V tem smislu smo redefinirali vse delovne procese in jih prilagodili kadrovski zasedbi in kvaliteti storitev, ki jih ponujamo na trgu. V okviru finančnega prestrukturiranja smo predvideli stvarno in denarno dokapitalizacijo, dogovor s kreditodajalcem o repro-gramu dolgoročnih obveznosti in izvedbo poenostavljene prisilne naprave. Vsi postopki so v zaključni fazi. Večina lastnikov in upnikov je podprla naše ukrepe in tudi aktivno pomaga pri izvajanju. Poenostavljena prisilna poravnava bo v novembru pozitivno zaključena, saj smo že sedaj zagotovili zadostno število glasov. Največ pomislekov imajo menda župa- ni zgornjesavinjskih občin, katerih občine oziroma lokalne skupnosti so locirane po našem mnenju neposredno ob centru. Mednarodne študije iz Avstrije in Francije govorijo o multipli-kativnosti poslovnih in finančnih učinkov v drugih dejavnosti ki jih povzročajo smučarski centri. Faktor je 1 : 7, to se pravi, se vsak evro zaslužen s smučarskimi kartami pomnoži s 7 v drugih dejavnostih. V večini urbanih okoljih žičniško infrastrukturo tretirajo kot javno infrastrukturo, kot športne dvorane, bazene, stadione, športna igrišča, tudi skakalnice, drsališča itd. V večini primerov omenjeni objekti niso rentabilni, saj so investicije prevelike in se obratovalni stroški deloma pokrivajo iz javnih sredstev. Primeri dobre prakse so občine Kamnik z Veliko planino, Celje s Celjsko kočo, Maribor s Pohorsko vzpenja-čo, Bovec s Kaninom, Škofja Loka s Starim vrhom idr.« REZERVACIJE HOTELA OBLJUBLJAJO DOBRO SEZONO Kot je še povedal direktor Kovač, so priprave na novo sezono na Gol-teh v zaključni fazi, tako da začetek zimske sezone pričakujejo v začetku decembra. Predprodajo zmogljivosti so pričeli uspešno, saj so prodali rekordno število sezonskih vozovnic. Do zdaj je število okrog 900, želijo pa to mejo preseči čez 1.000. Za popestritev in pocenitev imajo na voljo kar nekaj novih produktov. Smučarska vozovnica (z gondolo vred), kupljena v predprodaji, bo v letošnji sezoni veljala tudi na smučišču Vogel. V tem produktu so združili ponudbo dveh najbolje ocenjenih smučišč v Sloveniji. Hotelske zmogljivosti so v januarju in februarju prodane do tretjine, kar je dobra napoved. Celo za mesec marec imajo prodanih že 400 rezervacij. Ob povprečno dobrem vremenu in interesu, ki trenutno vlada na tem trgu, tako pričakujejo uspešno sezono. Jože Miklavc GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva 6 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Politika, Organizacije SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PRI SLS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Članice bodo pripravile predloge za poživitev delovanja V Mozirju je v četrtek, 29. oktobra, potekal sestanek regijskega odbora Slovenske ženske zveze (SŽZ) pri Slovenski ljudski stranki naše doline. Prisotni so se pogovarjali o predlogih za poživitev svoje aktivnosti. Jakob Presečnik in Andrej Presečnik pa sta spregovorila o delu stranke na regionalnem in nacionalnem nivoju. Predsednica zveze Mateja Br-lec Suhodolnik je na kratko preletela skoraj četrt stoletja delovanja organizacije. »Kar nekaj smo postorile in se skupaj veselile malih, a pogosto učinkovitih in uspešnih potez,« je dejala. Naštela je izvedene projekte v dolini, kot je bila dobrodelna prireditev Ljudje odprtih src, ki so jo pripravljale skupaj z Društvom kmetic Zgornje Savinjske doline. Za nadaljnje delo so si bile članice enotne, da je potrebno nadaljevati s tradicionalnim obiskom in prireditvijo v Centru starejših Gornji Grad v mesecu marcu, ki je povezana z materinskim dnevom. Za ostale možne dejavnosti bo vsaka članica pripravila svoje predloge do naslednjega srečanja. Branka Ermenc je poročala, da bo 25. novembra potekalo srečanje članic SŽZ na nacionalnem nivoju v Ljubljani, posvečeno pa bo temi nasilja nad ženskami. RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Regijski koordinator Jakob Presečnik je povedal, da je SLS še vedno najmočneje zastopana stranka v občinskih svetih, vendar morajo biti člani na terenu bolj prisotni in aktivno opozarjati na probleme ob- Obeležili bodo šest desetletij delovanja Mozirski ribiči v letošnjem letu praznujejo šest desetletij od ustanovitve družine, ki gospodari z rekama Dreto in Savinjo med gru-šoveljskim jezom in letuškim mostom. Na osrednji slovesnosti, ki bo to soboto v Radegundi, bodo zaslužnim članom podelili priznanja za dolgoletno uspešno delovanje. Zahvalili se bodo najbolj požrtvovalnim članom, ki v delovanje organizacije vložijo največ časa in truda. Mozirski ribiči, ki jih vodi Milan Kojc, se bodo ozrli na prehojeno sko Koroško s poudarkom na seznanitvi o delovanju koroške kmetijske zbornice in obiskom občine Železna Kapla. Organizacijski tajnik stranke SLS Andrej Presečnik je povedal, da bo v novembru statutarni in program- ski kongres, ki bi utegnil prinesti kar precej novosti. Dejal je, da se veliko energije vlaga v delovanje in spodbujanje članov stranke, da bi na naslednjih volitvah stranko zopet pripeljali v parlament. Marija Lebar Mateja Brlec Suhodolnik: »Kar nekaj smo postorile in se skupaj veselile malih, a pogosto učinkovitih in uspešnih potez.« (Foto: Marija Lebar) čanov ter jih pomagati reševati. To bi morala biti stalna praksa. Prisotne je seznanil s potekom sestanka, ki so ga imeli s predsedniki občinskih odborov stranke nedavno. Med drugim so sklenili, da spomladi organizirajo izlet na avstrij- pot in pogledali naprej, na želje, ki še čakajo uresničitve. Zahvalo za njihovo skrb na področju ohranjanja in varovanja voda jim je ob občinskem prazniku že izrekla lokalna skupnost, s podelitvijo nagrade Občine Mozirje. To soboto se bodo na uradni svečanosti spomnili članov, ki so vsa ta desetletja skrbeli, da je društvo premagovalo na pot postavljene težave in dosegalo uspehe, s tem pa skrbelo za prepoznavnost in številčno članstvo. Benjamin Kanjir Referendum o zakonski zvezi bo 20. decembra Odlok o razpisu referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je razpisan za 20. decembra. Referendumsko vprašanje, o katerem moramo volivci razmisliti, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 3. marca 2015?« Ce bo novela sprejeta, se bo s tem spremenila definicija zakonske zveze. Ta je po veljavni zakonodaji opredeljena kot z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene, po omenjeni noveli pa bi bila definirana kot z zakonom urejena skupnost dveh oseb, torej bi jo lahko sklenili tudi istospolni pari. Zavrnjen razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi Državni zbor (DZ) je na izredni seji konec prejšnjega tedna z 71 glasovi za in šestimi proti zavrnil razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki vojski podeljuje dodatna pooblastila. Poslanci so namreč ugotovili, da referendum ni dopusten. Podlaga za takšno ugotovitev so zadnje ustavne spremembe referen- dumske ureditve, ki med drugim ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Na Radiu Študent so se po sklepu DZ-ja, da zavrne razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, odločili za ustavno izpodbijanje tega sklepa. Splošna stavka zaposlenih v policiji Svet Sindikata policistov Slovenije je prejšnji teden na izredni seji sprejel sklep o napovedi splošne stavke, ki bo 18. novembra. V stavkovnih zahtevah sindikat zahteva ureditev plač in statusa zaposlenih na policiji. Ministrstvo za notranje zadeve ugotavlja, da so zahteve sindikata policistov povsem legitimne, potrebno pa bo najti kompromisno rešitev, saj se z njihovimi dosedanjimi predlogi rešitev sindikat policistov ni strinjal. Na dan stavke sicer ne pričakujejo zapletov, policija bo kljub stavki skrbela za varnost ljudi. V letu 2016 razbremenitve obdavčitve dela Vlada načrtuje uveljavitev sprememb davčnih zakonov za leto 2016, zato mora napovedane spremembe v DZ poslati še ta mesec. Spremembe med drugim prinašajo razbremenitve obdavčitve dela, a četrti dohodninski razred ostaja. Načrtuje se tudi postopno uvajanje nepremičninskega davka, prehodno obdobje naj bi trajalo nekaj let. TG Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 7 Intervju DARKO ATELŠEK, GLASBENIK IN PREJEMNIK PRIZNANJA OBČINE RECICA OB SAVINJI »Sedaj lahko koristim nadure, ki sem jih nabral na polstoletni glasbeni poti« Darko Atelšek: »Ostajajo le najlepši spomini, ki jih bogati sedaj tudi čas, ki mi ga je dano preživljati s svojo družino.« (Foto: Marija Lebar) Le malo je Zgornjesavinjčanov, ki ne bi vedeli za glasbeno udejstvova-nje Darka Atelška. Za svoje ustvarjalno delo je prejel že kar nekaj nagrad s kulturnega področja, letos mu je Občina Rečica ob Savinji izrekla zahvalo z najvišjim priznanjem - zlatim grbom. Atelšek v letošnjem letu praznuje pet desetletij svojega glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Prihodnje leto bo praznoval okrogli življenjski jubilej in obe obletnici sta razlog, da s svojo Suško bando pripravlja izid nove zgoščenke. Nedavno so ga kot gosta večera gostili v rečiški Medgen borzi. - Kaj vam pomeni občinski zlati grb? Pomeni mi zelo veliko. Je potrditev, da sem bil v srcu vedno Rečičan, tudi če sem živel drugje. Pomeni, da je moja okolica opazila in priznala moje delo. Hvaležen sem vsem, ki so k temu pripomogli, me podpirali na moji poti, in tudi tistim, ki so me predlagali kot prejemnika zlatega grba. - Za vami je pol stoletja življenja z glasbo in za glasbo. V zadnjem času ste nekoliko »izpreg-li«. Kaj torej sedaj napolnjuje vaš vsakdan? Sedaj je končno čas za družino. V veliko veselje in zadovoljstvo so mi moji vnučki, s kateri- mi preživljam srečne urice. Poleg tega si z ženo sedaj privoščiva tisto, česar si prej nisva mogla. Veliko potujeva, tudi v tujino - letos sva bila med drugim v Franciji. Lahko rečem nekoliko v hecu, da sedaj koristiva nadure, ki so se nabrale v vseh teh letih. - Kako se je vaša glasbena pot sploh začela? Že v zgodnjih letih domače, rečiške osnovne šole me je glasbeni pouk izredno zanimal. Nisem razumel, zakaj so se note in vsa ostala glasbena teorija sošolcem zdele tako zapletene. Jaz sem videl note vsepovsod. Domači kozolec in late v njem so mi pomenile notno črtovje, celinke, polovinke in ostale note pa sem si pričaral s pomočjo repe, ki sem jo smiselno navešal na late in tako skladal svoje prve glasbene »stvaritve«. - Po končani osnovni šoli ste odšli, da si pridobite poklic. Star sem bil 14 let in pol, ko sem odšel v Ljubljano, kjer sem se učil za urarja. Stanoval sem skupaj s fantom, ki je bil član poštne godbe na pihala. Ker sem bil ves nor na glasbo, sem tudi sam začel v tej godbi, in sicer s trobento. Občasno sem igral tudi bariton. ( »Domači kozolec in late v njem so mi pomenile notno črtovje, celinke, polovinke in ostale note pa sem si pričaral s pomočjo repe, ki sem jo smiselno navešal na late in tako skladal svoje prve glasbene »stvaritve«.« Poiskal sem možnost in se poleg šolanja za urarja vpisal še v srednjo glasbeno šolo, smer klarinet in saksofon. V glasbeno šolo sem hodil dobrega pol leta, ko sem bil vpoklican na služenje vojaškega roka v Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) v Čačak. Kar kmalu sem se pridružil tamkajšnjemu vojaškemu orkestru, kjer sem igral na trobento vse od budnic do plesnih večerov in različnih koncertov. - Ste po vrnitvi iz JLA nadaljevali glasbeno izobraževanje? Ja, po vrnitvi v Ljubljano sem napravil še dve leti glasbene šole in zaključni izpit, s tem pa so mi priznali, da sem opravil celotno štiriletno srednjo glasbeno šolo, saj sem bil v tem času že član Zveze kompozitorjev Jugoslavije, spisal pa sem že okoli 30 skladb. - Opravljali ste poklic urarja, živeli v Ljubljani, a ves čas vzdrževali stike z domačo Rečico. Bili ste prisotni na številnih področjih kulturnega delovanja v rojstnem kraju. Glasbena žilica pa vam ni dala miru. Res je, v začetku sedemdesetih let smo ustanovili pevski kvartet Veseli drenovci, leta 1971 sem prevzel vodenje Prosvetnega zbora na Rečici ob Savinji. »Godec mora poznati različne običaje, vse od šranganja do klicanja neveste. To je naša narodna tradicija, ki ne sme utoniti v pozabo.« Iz Ljubljane sem se nenehno vozil na Rečico na vaje. Sprva z mopedom in harmoniko na hrbtu. V tem času sem se namreč kot samouk spoznal tudi s tem zame ljubim instrumentom. Kasneje sem si kupil avtomobil, da so bile poti bolj kratke in neodvisne od vremenskih neprilik. - Ko že govoriva o prevoznih sredstvih - glede na vašo glasbeno kariero ste morali veliko časa preživeti na cestah. To drži. A imel sem srečo, nikoli ni prišlo do kakih večjih nezgod. Do sedaj sem jo kar dobro odnesel. - Kdaj ste se odločili za vrnitev iz Ljubljane? Po 18 letih bivanja v Ljubljani in po poroki sem se odločil vrniti v domače kraje. Z ženo sva najprej našla stanovanje v Mozirju v bloku, kjer sva živela z družino sedem let. V tem času sva si na moji domačiji na Poljanah nad Rečico zgradila dom, kamor smo se preselili sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. - Vodili ste rečiški cerkveni pevski zbor. Kdaj ste v domači cerkvi začeli orglati? Kot organist sem začel leta 1993, vodil sem cerkveni pevski zbor in še prosvetni zbor. Tega sem vodil 25 let. Včasih sem imel tudi po tri vaje različnih sestavov na isti večer. Bilo je naporno in rad bi se sedajle zahvalil vsem, ki so me na vajah strpno prenašali. Zase moram reči, da se je nabralo veliko lepih spominov, slabo pa utone v pozabo. 8 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Intervju, Kultura Nastopali smo na številnih slovesnostih, za marsikatero prireditev sem sam pripravil scenarij. Vedno sem pri organizaciji teh dogodkov lahko računal na pomoč okolice. Zapeli smo na številnih pogrebih in se z lepo pesmijo poslovili od pokojnikov. - Omenili ste pogrebe, kaj pa poroke, najbrž jih je bilo tudi precej, na katerih ste s svojo vedrino in smislom za šalo poskrbeli za odlično zabavo? Morda bo zanimiv podatek, da sem na prvi poroki igral pred petdesetimi leti in me je ta isti par nedavno povabil, da sem igral na njuni zlati poroki, česar si na začetku nihče ni mogel misliti. Lahko rečem, da sem bil tega povabila izredno vesel. Še zdaj me različni glasbeniki sprašujejo za nasvete, kako na ohcetih. Tu namreč ne gre le za igranje. Godec mora poznati različne običaje, vse od šranganja do klicanja neveste. To je naša narodna tradicija, ki ne sme utoniti v pozabo. Rad delim svoja spoznanja s tistimi, ki jim to pride prav. Okoli 800 ohceti sem naštel bodisi s Triom Darka Atelška ali z Veselimi drenovci in tudi s Suško bando. - Veseli drenovci ste bili dolgo časa nepogrešljiv del slovenske narodnozabavne scene. Z mojimi drenovci smo gostovali na različnih prireditvah. Med drugim smo večkrat igrali tudi hotelskim gostom na morju, kjer nas je mar- ( ~ \ »Z mojimi drenovci smo gostovali na različnih prireditvah. Med drugim smo večkrat igrali tudi hotelskim gostom na morju, kjer nas je marsikdo prepoznal. Veliko smo snemali na radiu, televiziji, izdali štiri LP plošče in dve zgoščenki.« sikdo prepoznal. Veliko smo snemali na radiu, televiziji, izdali štiri LP plošče in dve zgoščenki. Spoznali smo se s mnogimi vidnimi slovenskimi glasbeniki, ansambel Henček je igral na moji poroki. - Ivan Sivec je leta 2003 izdal zbornik Vsi najboljši muzikanti II, v katerega ste uvrščeni tudi vi. Glasbe niste le poustvarjali, mnoge so vaše avtorske pesmi. Sami ste zložili melodijo in napisali besedilo. Kako so nastajale vaše skladbe? Lahko rečem, da jih je večina nastala kar »gre-doč«. Kak dogodek me je spodbudil in že sem imel v glavi besedilo, že mi je zazvenela primerna melodija, vse je bilo treba le še zapisati. - Nastale so številne skladbe, katerih besedila so posvečena lepotam Zgornje Savinjske doline. Jih naštejeva nekaj? Res so me vedno prevzemali domači logi, o čemer pričajo tudi naslovi mojih pesmi, kot na primer Moj dom, Ozke stezice, Pesem Logar- ske doline, Na valovih Savinje, Raduha, Savinjski gaj ... - Katera od teh pesmi oziroma njen nastanek vam je najbolj ostal v spominu? Nedvomno je bilo to na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju na Norveškem. Bil sem gost slovenske hiše na prvih zimskih olimpijskih igrah za samostojno Slovenijo. To je bilo leta ( A »Okoli 800 ohceti sem naštel bodisi s Triom Darka Atelška ali z Veselimi drenovci in tudi s Suško bando.« v___J 1994. S harmoniko sem dvigal športno vzdušje in ko je Alenka Dovžan osvojila bronasto medaljo, me je tako prevzelo, da sem v dveh urah napisal skladbo za omenjeno priložnost. - Je še kak tak posebno izreden dogodek v vaši že tako izredni glasbeni karieri? Ja, marsikaj ostane v spominu v petih desetletjih glasbenega delovanja. Morda bi omenil le to, da sem pravi Slovenec, saj sem bil štirikrat na Triglavu, in to s svojo večno spremljevalko in ljubico - harmoniko. - Dejavni ste bili na kulturnem področju, dva mandata ste bili tudi predsednik Kulturnega društva Rečica ob Savinji. Vse to delovanje se je včasih tudi prepletalo ali dopolnjevalo med seboj. Jaz sam sem bil član v kar nekaj društvih. Naj povem, da so bili nekateri pevci v več zborih. Med takimi, ki so mi bili vedno v oporo, je bil tudi nepogrešljivi sopotnik na glasbeni poti - moj brat Ferdinand, ki ga vsi poznajo pod imenom Nanda. - Kako ste se lahko ob poklicnem življenju toliko posvečali glasbi? Nekaj časa je šlo oboje hkrati, pa še družina. Leta 1986 sem se odločil, pustil takratno službo in stopil med svobodne ustvarjalce. GLASBENA ŠOLA NAZARJE Koncerti in nastopi učencev ob spremstvu učiteljev Glasbene šole Nazarje se bodo do konca decembra nadaljevali v velikem tempu, niz bo tik pred prazniki zaključil tradicionalni božično-novoletni koncert, ki bo tokrat v cerkvi na Ljubnem ob Savinji. Ob koncu leta se bodo s produkcijo Ledeno kraljestvo predstavile vse starostne skupine baletnega oddelka. Mladi glasbeniki bodo veselje predprazničnega časa s svojim obiskom ponesli tudi v Center starejših Gornji Grad. V dvorani glasbene šolo bodo obiskovalci - Znana je vaša zagnanost za glasbo. Kot kaže, ste zanjo navdušili tudi svoje otroke Marka, Jerico in Darka. Vsi igrajo z vami v Suški bandi. To je pihalni orkester, ki pripravi odlično razpoloženje na vsakem dogodku, kjer zaigra. Vesel sem, da so šli moji otroci po glasbeni poti, Marko se je odločil tudi za formalno glasbeno izobraževanje. To mi daje zagotovilo, da bo kdo, ki bo moje delo nadaljeval. Suško bando smo ustanovili leta 2002 in naj omenim, da ravno v tem času intenzivno delamo na novem projektu. V prihodnjem letu, ko bom praznoval okrogli življenjski jubilej, bo ugledala luč sveta tudi naša nova zgoščenka. - Kaj pa odhod v pokoj? No, nekoliko sem že izpregel, sedaj je več časa za moje bližnje. Kljub temu sem še mentor različnim mladim glasbenikom. Reči smem, da sem ponosen na svoje učence, ki so se pri »S harmoniko sem dvigal športno vzdušje in ko je Alenka Dovžan osvojila bronasto medaljo, me je tako prevzelo, da sem v dveh urah napisal skladbo za omenjeno priložnost.« meni učili harmonike in kasneje posegli v sam svetovni vrh igranja na tem vsestranskem instrumentu. - Vam je bilo kdaj žal, da ste živeli tako, kot ste? Ni mi bilo žal. V glasbi sem in bom vedno užival. Imel sem razumevanje in podporo družine in če bi se še enkrat odločal, bi šel po isti poti, vendar le prostovoljno in brezplačno. Če bi delal za denar, bi vse tisoče ur nikoli ne mogle biti poplačane. Mnogo je bilo trdega dela, mnogo naporov in težav, a vse to je pozabljeno. Ostajajo le najlepši spomini, ki jih bogati sedaj tudi čas, ki mi ga je dano preživljati s svojo družino. Marija Lebar lahko 20. novembra prisluhnili skupini Claritet iz Slovenj Gradca. Deluje od leta 2011, s sproščenim, inovativnim in samozavestnim nastopom želijo čim širšemu občinstvu približati komorno glasbo za klarinet. 27. novembra bo koncert oddelka harfa ob predstavitvi koncertne harfe, nove pridobitve glasbene šole. Med večjimi dogodki bo več internih nastopov, ki so stalnica glasbene šole in hkrati način prikazovanja rezultatov dela učencev in učiteljev ter stik šole s starši in javnostjo. Barbara Rozoničnik Napovedujejo vrsto glasbenih dogodkov 9 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki ECE Z REVOLUCIONARNO IN POSODOBLJENO MOBILNO APLIKACIJO Predstavili revolucionarno nadgradnjo aplikacije ECE mobil ECE, drugi največji ponudnik energije v državi, ki z energijo oskrbuje vsako četrto gospodinjstvo, je predstavil posodobljeno mobilno aplikacijo ECE mobil. Tako so 4. novembra v podjetju predstavili revolucionarno nadgradnjo aplikacije, pri čemer so upoštevali želje in potrebe kupcev ter spremembe razvoja mobilnih aplikacij v zadnjih dveh letih. S tem se ECE med energetskimi podjetji v Sloveniji uvršča v sam vrh najsodobnejše ponudbe mobilne aplikacije. MOBILNO APLIKACIJO UPORABLJA VEČ KOT 10.000 UPORABNIKOV »Najnovejša različica mobilne aplikacije ECE mobil je sedaj razširjena na spremljanje računa za zemeljski plin in lesno biomaso, kupcem pa omogoča preprosto upravljanje računa za elektriko in plin, spremljanje porabe vseh ener-gentov, pregledovanje stanja računov in plačil, oddajo mesečnih števčnih stanj in nakup energentov,« je novost strnil direktor ECE mag. Mitja Terče. Ta mobilna aplikacija je tudi edina do sedaj pri nas, ki je izdelana za vse operacijske sisteme, torej za IOS, Android in Windows mobile. Namenjena je uporabnikom v gospodinjstvu, malih in srednjih podjetjih. Podjetje ECE je bilo pred dvema letoma in pol prvo energetsko podjetje pri nas, ki je kupcem Cesta iz Logarske doline čez Pavličevo sedlo je v takšnem stanju, da bi jo morali vzdrževalci zapreti. Vsaj pet, šest udrtin za velikost avtobusa in še nekaj manjših je posledica zdrsa zemljišča zaradi podtalnega delovanja vode, slabe izgradnje cest, vpliva nestrokovnih posekov, najbrž tudi zatrpanih strug deročih potokov ob nalivih in slabega (ali sploh ne) vzdrževanja. Le nekaj tabel in znakov za nevarnost, delne ali polovične zapore odvrača voznike tovornjakov, avtobusov in drugih motornih vozil ter kolesarje, da tvegajo svojo varnost in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu. Jože Miklavc ponudilo mobilno aplikacijo. Ta je že takrat omogočala, da so lahko lastniki pametnih telefonov z nekaj dotiki na mobilniku uredili račun za elektriko in nastavili opomnik za javljanje stanja števca, kar je še posebej uporabno, saj potrošnika pravočasno obvesti, da je treba o stanju števca obvestiti dobavitelja elektrike, s čimer je znesek na računu dejansko stanje in ne pavšalen. Do danes mobilno aplikacijo uporablja več kot 10.000 uporabnikov. UPORABNIK APLIKACIJE LAHKO PORABO PRIMERJA Z DRUGIMI Pomembna prednost prenovljene mobilne aplikacije je tudi v tem, da lahko uporabnik svojo porabo primerja z drugimi primerljivi porabniki (na primer s primerljivo hišo ali stanovanjem, načinom ogrevanja). ECE mobil uporabniku omogoča primerjavo porabe s preteklimi meseci, pregled vseh računov in opomnik za plačilo računa. Kupec lahko preko aplikacije naroča lesno biomaso, elektriko in zemeljski plin. Aplikacija omogoča spremljanje postavitev polnilnic za električna vozila in podaja okvirne porabe energije naprav v domu. Preko mobilne aplikacije se lahko uredi elektronski račun ali trajnik oziroma direktno bremenitev. »V ECE že od samega začetka podpiramo elektronsko izdajo računa, saj s tem porabimo veliko manj papirja in smo bolj skrbni do okolja. To vsekakor sovpada z našo zavzetostjo za trženje čiste energije iz obnovljivih virov, ki jo vsem našim odjemalcem ponujamo brez doplačila, k podobnemu pa spodbujamo tudi druge ponudnike energije,« je še povedal Mitja Terče. ECE je edini slovenski ponudnik električne energije, ki izvira izključno iz obnovljivih virov brez doplačila. Tehnološki napredek namreč omogoča, da lahko na okolju prijazen način pridobivajo energije vetra, vode in sonca ter jo ponesejo v vsak dom in vsako malo podjetje po vsej Sloveniji. MP POPLAVNA VARNOST NA SAVINJI Odpravljajo v Lučah lanske napake? Na nasipu ob Savinji v Lučah so ponovno zakopali gradbeni stroji. Celjsko podjetje Nivo Eko je lani tam izvajalo državne ukrepe proti-poplavne zaščite. Nedavno so se dela na brežini ponovno začela. Kot kaže, ni šlo vse po načrtih, saj sedaj rušijo del že zgrajenega protipoplavne-ga zidu. Kaj točno se dogaja, smo povprašali na ministrstvu za okolje in prostor ter pri ostalih pristojnih institucijah. Podrobneje bomo o tem poročali, ko bomo dobili odgovore. Marija Lebar Direktor ECE mag. Mitja Terče: »Najnovejša različica mobilne aplikacije ECE mobil je sedaj razširjena na spremljanje računa za zemeljski plin in lesno biomaso, kupcem pa omogoča preprosto upravljanje računa za elektriko in plin ...« (Foto: Borut Cvetko) 10 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Ljudje in dogodki, Iz občin PREDSTAVITEV KNJIGE O ŽIVLJENJU KMETIJ NA STAJERSKO-KRANJSKI MEJI Nostalgično potovanje Vinka Poličnika v preteklost Soboto, 24. oktobra, je avtor Vinko Poličnik izbral za slovesnost ob predstavitvi svojega knjižnega prvenca - Lastninske in rodoslov-ne značilnosti Rakove in Obcirjeve kmetije na štajersko-kranjski meji. Obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano v Lučah, so bili priča zanimivemu kulturnemu dogodku, ki so ga popestrili številni gostje. Ob številnih čestitkah, ki jih je prejemal Po-ličnik, mu je župan Ciril Rosc predal presenečenje - listino iz leta 1278, kjer je ob zamenjavi dveh hub omenjen Volovljek, kar je zaenkrat najstarejši ohranjen zapis o teh krajih. Avtor Vinko Poličnik je pravnik. Vedno ga je zanimala zgodo- vina njegovih prednikov, ki ji je bilo mogoče slediti vse do 13. stoletja, ko se prvič pisno omenja huba na Volovljeku. Številne dokumente, uporabljene v pričujoči knjigi, je našel pri prenovi stavb na starožit-nih kmetijah na Volovljeku oziroma sedaj pogosteje poimenovanem Kranjski ali Štajerski Rak. Vinko Poličnik je dejal, da se je kopanja po preteklosti treh kmetij -Rakove, Obcirjeve in Funtkove, zbiranja dokumentov in ustnega izročila med drugim lotil tudi zato, da bi spodbudil mlade, da gredo po njegovih stopinjah, »preden Savinja odnese te spomine s tokom časa«. V vabilu na dogodek je zapisal: »Drevo brez korenin pade. Tudi človek ne bi smel spodkopava- Vinko Poličnik je ob predstavitvi svojega knjižnega prvenca prejel številne čestitke. (Foto: Marija Lebar) Obiskovalci so napolnili kulturno dvorano v Lučah do zadnjega kotička. (Foto: Marija Lebar) ti korenin, ki ga vežejo s predniki in koščkom zemlje, na kateri je zrasel. Odpravil sem se na nostalgič-no popotovanje v preteklost in ga popisal v knjigi.« Knjiga poleg rodoslovnih podatkov, ki jih je prispeval rodoslovec Metod Rosc, in kopij različnih dokumentov ter izrezkov iz časopisov vsebuje tudi več anekdot, zgodb in pripovedi. Bogato je ilustrirana s Poličnikovimi avtorskimi in drugimi fotografijami. V njej ne manjkajo niti legende o zakladu niti o skrivnostni jami, za katero nihče ne ve, kje točno je. Navedena so številna zgodovinska dejstva, ki pričajo o težkem življenju tedanjega kmeta, o propadu in prodaji kmetij ter izseljenstvu. Na ruševinah nekdanjih domačij so kljub vsemu zrasle nove. »So kraji, kamor te vedno vleče, in je kraj, za katerega se zdi, da ti ga je izbrala usoda. Nič čudnega torej, da sem si z družino pred 30 leti na mestu nekdanje kmetije na Rakovem ustvaril dom in v zakladnico spominov dodajal vse, kar mi je prišlo na uho in pod roko,« je uvodoma v knjigi zapisal Poličnik. Dogodek je povezovala njegova hči Sabina Poličnik, uvod tako h knjigi kot na prireditvi je dodal sorodnik, zgodovinar Tone Petek. O ro-doslovnih podatkih je na predstavitvi spregovoril Metod Rosc, s petjem pa so že tako zanimiv večer popestrili pevci Lučke klape. Marija Lebar OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE Župan se je poklonil spominu častnega občana V dneh, ko se v občini Nazarje s številnimi slovesnostmi še posebej spomnijo rajnih, je župan Matej Pe-čovnik obiskal grob častnega občana Jožeta Horvata Jakija na na-zarskem pokopališču. Občina Nazarje je naziva častnega občana doslej podelila dvema zaslužnima možema. Leta 1998 je ta prestižni naziv prejel narodopisec in publicist Aleksander Videčnik, leta 2000 pa likovnik in nazarski občan Jože Horvat Jaki. Umetnik je preminil leta 2009. Občina se pokojnika spomni vsako leto tudi ob dnevu mrtvih. Župan Pečovnik je na njegov grob položil cvetje in z minuto molka počastil pokojnikov spomin. Aleksander Videčnik, prvi nazar-ski častni občan, še redno sodeluje v Nazarjah na različnih narodopisnih dogodkih, občina pa ga vedno povabi tudi na proslavo ob občinskem praznovanju. Ob njegovem bližnjem rojstnem dnevu mu bo na njegovem domu v Mozirju voščil tudi župan Pečovnik. Marija Lebar Zupan Matej Pečovnik je obiskal grob častnega občana občine Nazarje Jožeta Horvata Jakija. (Foto: ML) I Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 11 Kultura, Organizacije KAVARNIŠKI VEČER V MUZEJU NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE Predstavitev knjige po spominskem zapisu Berta Savodnika Muzejska kavarna, prizorišče predstavitve knjige Moja vojna proti Nemcem, je v sredo, 4. novembra, kar pokala po šivih zaradi številčnega obiska. Z dr. Tonetom Kregarjem, ki je vodil pogovor z avtorjem Bertom Savodnikom, so navzoči dobili oris spominskega zapisa o dogajanjih pred sedmimi desetletji. Zgodba iz Savod-nikovega otroštva se začne v kraljevini Jugoslaviji, glavni del pa je posvečen dogajanju med nemško okupacijo v letih 1941 - 1945. Zgodbe otroka so navzoče prikovale na stole in še je ostalo veliko nerazkritega za slehernega bralca knjige. Knjigo Berta Savodnika je izdal in založil Muzej novejše zgodovine Celje. Uredila jo je dr. Marija Počivavšek, oblikovanje pa je delo Savinjskih novic. Dr. Tone Kre-gar je avtor uvodne besede v knjigi in ob predstavitvi je skupaj z avtorjem knjige zanimivo speljal po- govor o piscu in njegovem delu. Skupaj sta poslušalcem razkrila delčke zgodb iz knjige in Savod-nikovega življenja. Dragoceno pričevanje takrat 8, 9, 10-letnega otroka je fragmentalno pisanje vojnih trenutkov. Avtor je odraščal v celjskem gostilniškem miljeju. Od malih nog je občudoval može v uniformah. Še pred drugo svetovno vojno je jezdil v povorki za Dražem Mihajlovi-čem, med vojno pa je njegovo življenje teklo po tirih, ki ponujajo za- nimivo branje. Zgodovinski oris časa, ljudi in njihovega razmišljanja je opremljen s fotografijami, ki dopolnijo osebno pripoved. Bert Savodnik iz Mozirja je upokojeni novinar, ki pa še vedno aktivno prevaja in ostaja publicist ter gledališčnik. V knjigi namenja osrednjo pozornost Celju, ulicam, stavbam in predvsem ljudem v vojnih časih. Tam je živel kot otrok, v naših krajih pa živi in ustvarja sedaj. Slavica Tesovnik Bert Savodnik (levo) in dr. Tone Kregar sta razkrila delčke zgodb iz knjige in Savodnikovega življenja. (Foto: Slavica Tesovnik) Številni navzoči so dobili oris spominskega zapisa o dogajanjih pred sedmimi desetletji. (Foto: Slavica Tesovnik) MLADI VETER V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Veliko delavnic že opravljenih, nekaj še jih čaka na izvedbo Od marca lani se je zvrstilo že šestnajst delavnicah projekta Mladi veter. Do konca februarja 2016 bodo mladi preko delavnic razrešili mnoga vprašanja v procesu zaposlovanja, ki je na demografsko ogroženih podeželskih območjih velik problem. Projekt omogoča razvoj alternativne platforme za zaposlovanje mladih in kreiranje trajnostnih delovnih mest v naših krajih. Študenti in mladi brezposelni se v sodelovanju mreže nevladnih organizacij izobražujejo tako, da skupaj napredujejo na poti do zaposlitve. Z delom je lani začela petčlanska ekipa z Markom Slapnikom, Katjo Stradovnik, Romanom Čretnikom, Tjašo Pečovnik in Bernardo Prodnik. Sedaj v skupini ni več Pečovnikove, Slapnik sodeluje kot prostovoljec, Center Rinka pa zastopa Neža Kladnik. Izvajanje dejavnosti, kot so razvijanje novih programov za usposabljanje mladih, spodbu- V začetku so ekipo sestavljali Marko Slapnik in Katja Stradovnik na levi ter od zgoraj na desni: Roman Čretnik, Tjaša Pečovnik in Bernarda Prodnik. (Fotodokumentacija Mladi veter) janje podjetništva, vzpostavljanje mreže nevladnih organizacij in javnih inštitucij, je doseglo na delavnicah precejšnje število mladih. Do sedaj jih je obiskalo 76 posameznikov. Trenutno poteka izobraževanje za »coaching« z mednarodno licenco. V nadaljevanju projekta bo izvedena ekskurzija ogleda dobrih praks delovanja mrež na podeželju, delavnica za evidentiranje in preverjanje priložnosti, izdelali bodo načrte za aktivacijo zaposlitvenih priložnosti mladih. V našem prostoru sta dobrodošli tudi zadnji dve delavnici, prva za krepitev pripadnosti skupnosti in sprejemanja različnosti ter izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov in informatorjev v Zgornji Savinjski dolini. Pester nabor znanj in veščin vabi k obisku, saj bodo znanja pomagala udeležencem na osebni poti do zaposlitve. Slavica Tesovnik I 12 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Zgodovina in narodopisje Velika beseda (14) Piše: Aleksander Videčnik ZANIMIVE OSEBNOSTI Ivan Mrevlje (nadaljevanje) Rad je imel zborovsko petje, rad je igral na odru, še raje pa je režiral, in to z velikim uspehom. Na oder je postavil veliko dobrih predstav in v njih občasno igral. »Stari« Mrevlje je bil na sploh posebnež in nemirnega duha, kot ga je opisal njegov sin Ivo. Vedno je kaj izumljal, vedno preizkušal razne naprave, tudi v oblikovanju je bil spreten, kar je uporabljal v svoji stroki. Sicer je slovel kot načitan človek, ki bi za knjigo dal zadnje novce. šna in je pritegnila množico gledalcev. Na prizorišču so morali postavi še posebej velik oder in zahtevno sceno. Ko sem ga obiskal, je bil že upokojeni diplomiran pravnik. Živel je na Ljubnem ob Savinji. Njegovi doživeto pripovedovani spomini na čase njegovih dramskih predstavitev v Mozirju so delovali izredno zanimivo. Kako je s farovškimi konji kar 14 dni vozil deske za oder iz Nazarij. Uprava Marijingrada mu je bila v veliko pomoč, saj je za oder in sceno potreboval kar velike količine lesa. Mozirjani so bili složni in so pomagali na vse možne načine. Po domovih je hodil pripravljat igralce na izvajanje vlog v dramskih predstavah. Med njimi je bilo veliko kmetov, ki so imeli prav v pripravah na predvidene igre veliko dela na posestvih in niso mogli prihajati redno na vaje. Maskerja je vedno povabil iz Ljubljane in od tam je dobival tudi potrebne obleke, tudi iz Celja so mu jih posodili. Ker je bilo potrebnih toliko igralcev, so nekateri igrali kar po tri vloge. Za velikega duhovna je bila nujno potrebna izrazita osebnost, prav takšen je bil neki pater v Nazarskem samostanu. Platovšek je zaprosil gvardijana frančiškanskega samostana za soglasje, da bi pater nastopal v Mozirju. Platovšek je dobil to soglasje in frančiškanski pater je odigral vlogo velikega duhovna, in to odlično. Takoj po prvi svetovni vojni ga že najdemo v skupinah, ki so igrale in prirejale razne recitale. Marsikateri stari Mozirjan je vedel povedati, da je bil Mrevlje »gromovnik«, da je imel izreden glas. Kadar je zapel v lepem globokem basu, je bilo res kaj slišati. Ko je ostarel, je v smehu dejal, nisem star - le dolgo sem na svetu. Umrl je v 88. letu starosti. Vilko Platovšek, režiser in igralec Kot mlad študent je že režiral v Mozirju. Gotovo je bila njegova največja vloga Kristus v pasionski igri Naše odrešenje, ki so jo v Mozirju igrali 3. avgusta 1935 na župnijskem travniku ob kozolcu. Šlo je za zelo zahtevno dramsko delo, ki je zahtevalo poleg vsega še veliko zasedbo vlog - ob glavni vlogi je bil Platovšek še režiser. Da je igra vsestransko pritegnila, pove podatek, da so jo kar petkrat ponavljali. Predstave so bile nadvse dobro obiskane. Baje je bilo Mozirje vsakič, ko so igrali, »preplavljeno« z množico z vseh strani, od blizu in daleč. Tudi igra Slehernik je bila vsestransko uspe- ne bi mislila, kako jo je sreča obsijala, da je videla samega Kristusa, ji je Platovšek »zemeljsko« razložil, da gre za igro in nič drugega. Po toliko letih se je Platovšek spominjal, da pri sodelovanju igralcev ni bilo težav. Pri tem ni nič pomenila politična opredeljenost. Vsi, ki jih je prosil za sodelovanje, so to z veseljem storili. In ko so zvečer kmetje odhajali s predstave, je bilo videti na poteh goreče bakle, s katerimi so si svetili. Tudi ta pogled je bil nekaj posebnega. O sebi mi je Platovšek skromno povedal le to, da se je že kot dijak zelo težko prebijal skozi življenje, saj od tretje gimnazije dalje ni dobil niti dinarja več od doma, ker pač denarja niso imeli. Kot maturanta je oskrbel znani Ljubenec in mu v Beogradu priskrbel službo vzgojitelja v zavodu za gluhonemo mladino. Trdo je bilo to delo, vendar mu je le omogočilo sredstva za študij na pravni fakulteti, in to po napornem delu v zavodu. Diplomiral je leta 1940. Na starost je rad brskal po spominih, ki so mu ponujali življenje izobraženca, ki je že v mladosti vedel, kje je njegovo mesto in kaj mu nalaga ljubezen do slovenskega jezika in naroda. Franjo Cesar, režiser in scenarist Osrednja osebnost mozirskega dramskega delovanja je bil prav gotovo Franjo Cesar. Rodil se je 2. oktobra 1912 v Mozirju. Že njegov oče Ivan je veliko režiral, pripravljal scene in izdeloval kulise za gledališke predstave. Tako je imel mladi Franjo gledališko šolo kar v domači hiši, kjer se je izučil obrti rezbarjev in podobarjev. Oče ga je pritegnil h kulturnemu delu. To se je pozneje obilno obrestovalo. Oče ga je poslal v Krekovo zadružno šolo v Ljubljano, ki jo je Franjo leta 1932 tudi končal. Toda težava je bila v tem, da se pater nikakor ni mogel naučiti vloge, zato je morala šepetalka čepeti za njegovim prestolom in mu šepetati besedilo. Šepetalka je bil Marija Remše iz Mozirja. Druga tehnična težava pa se je bila pri križanju Kristusa. Kako naj visi pribit na križu, to je bilo vprašanje. Platovšek se je domislil posebni žebljev, ki so imeli podaljšano glavo, da se je lahko zanje držal. Uspelo je in gledalci so lahko nemoteno občudovali križanega Kristusa. Bilo je že proti večeru, ko je Platovšek kot Kristus tik pred predstavo ponavljal vlogo za župnijskim travnikom, pa pride s hriba neka stara ženica in v mraku zagleda Kristusa - Platovšek je bil že pripravljen za nastop - zelo se je prestrašila, saj očitno ni vedela, kaj se v trgu dogaja. Da Bivanje v Ljubljani je Franjo izkoristil za za-hajanje v dramske tečaje, ki so jih vodili ugledni gledališki igralci. Tako si je mladi Cesar izostril smisel za gledališče in poglobil ljubezen do dramskega dela. Sam je nekoč zapisal, da je bil presrečen, ko leta 1926 smel na oder, tedaj je igral kovaškega vajenca v igri Divji lovec - od tedaj se je počutil na odru kot doma. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 13 PLAKETE MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC ZA POMEMBNE PEDAGOŠKE USPEHE »Niso pomembni nazivi in titule, pomembno je medsebojno spoštovanje in ljubezen« Mag. Samo Kramer (levo) je prejel Vrunčevo plaketo za vsestranski strokovni, pedagoški in osebni prispevek pri vodenju višje strokovne šole. (Fotodokumentacija SK) KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Predsednica ostaja Katja Stradovnik plaketo so vas predlagale različne net iz Ljubljane, pridobitev nacionalnega priznanja jabolko kakovosti, ki sta ga podelila Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja za najboljše projekte v kategorijah programa vseži-vljenjsko učenje, ponovna pridobitev listine na VSŠ za izvajanje Eras-mus+ mednarodne projekte, razširitev prepoznavnosti šole v Sloveniji in v tujini; sklenjeno partnersko sodelovanje z različnimi organizacijami v tujini: Angliji, Portugalski, Avstriji, Češki, Turčiji, Nemčiji, Poljski, Hrvaški ... Tega je res veliko tudi na področju kakovosti, tako da ne bi vsega našteval. - V utemeljitvi vaše vloge so predlagatelji zapisali, da niste poznani samo kot ravnatelj, predavatelj in profesor ekonomskih predmetov, ampak predvsem kot motivator in oseba, ki s svojo karizmo in vodenjem pozitivno vpliva na ljudi okoli sebe. Kaj menite o tem? (smeh) Lepo je v današnjem času slišati tudi lepe besede, ki ti jih namenijo drugi. Sam menim, da je moj odnos do dela s študenti in poklica nasploh predvsem profesionalen in ga opravljam z vsem svojim srcem. Ljudje, študentje in vsi, ki me obkrožajo, mi pomenijo zelo veliko. Vedno poizkušam poiskati rešitve za težave in probleme in pri tem ohraniti pozitivno naravnanost, veselje in delovno vzdušje. Cilj ni vedno najbolj pomemben. Pot do njega je zame bolj pomembna, saj nas vsakokrat nauči stvari, ki nas na koncu tako ali tako pripeljejo do njega. Pri delu stremim k Einsteinovemu načelu, ki pravi, da je potrebno stvari reševati na enem nivoju višje kot na tistem, kjer so nastale. Menim, da so ljudje v današnjem času najbolj pomembni, zato do njih nisem strpen, ampak jih spoštujem. Vsi smo unikati. (smeh) Mozirjan Mag. Samo Kramer je prišel v šolske vode iz gospodarstva in sodeloval pri ustanavljanju Višje strokovne šole Slovenj Gradec ter vzpostavitvi mreže delodajalcev, ki so študentom programov poslovni sekretar in ekonomist omogočili študij. Kot ravnatelj in predavatelj je do diplome pospremil že 14 generacij študentov, v gospodarstvu pa je poznan kot svetovalec, izvajalec številnih seminarjev in predavanj. - Na priznanju, ki ste ga prejeli poleg plakete, je bilo zapisano, da uspešno vodite višjo strokovno šolo in pomagate pri razvoju višjega šolstva in njenih programov. Za Konec oktobra so se na rednem občnem zboru sestali člani Kluba zgornjesavinjskih študentov. V tem mandatu so po besedah stare in nove predsednice kluba Katje Stradovnik izvedli veliko dogodkov ter dobro sodelovali z drugimi društvi. Po svojih zmogljivostih so skušali finančno podpreti nekatere dogodke in projekte drugih društev. Med projekti, ki so jih izpeljali ali so še v teku, so organizirali priprave na maturo, osnovni tečaj nemškega jezika, projekt Mladi veter in Flosfest. Z oktobrom se je pričel nadaljevalni tečaj nemščine, izvedli bodo delavnico priprave življenjepisa, potopisno predavanje o Aljaski, otroške delavnice, startup dogodek, obeležili bodo dan boja proti aidsu, izdali bodo še eno publikacijo kluba in se organizirano odpravili na silvestrovanje v tujino. Z novembrom se bodo študentje lahko enkrat tedensko tudi rekreira-li v telovadnici ljubenske šole. Predsednica Stradovnikova je dodala, da je zadovoljna z uspešnim delom kluba. Izpostavila je, »da ima družba resen problem z apa- Katja Stradovnik bo še eno leto vodila Klub zgornjesavinjskih študentov. Z delom v prvem letu je zadovoljna. (Foto: ŠMS) tičnostjo mladih. Enostavno ni več interesa oziroma je mali interes za udeležbo na projektih, še večji pa pri soorganizaciji projektov.« Mesto podpredsednika je prevzel Urban Petrin, predsednik dijaške sekcije je Lan Remic, Evo Re-mic so izvolili za svetnico v Svetu študentskih organizacij lokalnih skupnosti in Zvezi študentskih klubov Slovenije. ŠMS ugledne institucije in posamezniki. Kako bi to komentirali? Človek je vedno vesel, če v okolju spoznajo trud, ki ga vsi zaposleni na višji šoli vlagamo v razvoj te ustanove. Na plaketo sem še posebej ponosen, saj so bili med predlagatelji OOZ Slovenj Gradec, Društvo ekonomistov Koroške, Andragoški zavod LU Velenje, predsednik strateškega sveta, predsednica sveta študentov in ostali, ki so me predlagali, ne da bi za to vedel sam. Ko te predlagajo tako ugledne institucije in posamezniki, to ni kar tako. Pomeni, da jih nismo razočarali in da je sodelovanje med šolo in gospodarstvom resnično izredno dobro in močno. - Dosežki, ki so jih predlagatelji zapisali na več straneh, so res številni in veliki. Katere izmed njih bi najbolj izpostavili? To je težko vprašanje, saj je vsako sodelovanje na vseh ravneh zase izrednega pomena in pomeni kamenček v mozaiku uspeha posamezne šole. Zagotovo mi veliko pomeni odprtje dislocirane enote naše višje šole v Velenju, kjer smo letos vpisali že drugo generacijo, pridobitev priznanja Q-VIZ za vzgojno-izobraževal-ni zavod z družbeno odgovorno vizijo, ki ga podeljuje revija GV Pla- - Dosegli ste skoraj vsa najvišja imenovanja, ki jih je v šolstvu mogoče doseči. Imate naziv svetnik, pK različna imenovanja za predmete, 14 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Šolstvo, Organizacije kot so podjetništvo, poslovna logistika ..., strokovni izpit, izpit za ravnatelja ... Vaša šola je poznana po priznanjih s področja kakovosti, ste avtor učbenikov za višje šole, recenzent ... Radi vas imajo študentje, dijaki, je sploh še kaj, kar niste dosegli, pa si strašno želite? (smeh) Buda je nekoč izjavil, da žalost izvira iz želje. Normalno je, da imamo ljudje želje, sanje, cilje na naši poti. Seveda je tudi pri meni enako. Na trenutni poti pa si želim, da bodo naši diplomanti zaposljivi, prepoznavni in v svojem življenju uspešni, predvsem pa zadovoljni in srečni. - Na nivoju mednarodnega projekta ste sodelovali tudi pri prenovi višješolskih študijskih programov in se v ta namen dodatno izobraževali na Danskem in Finskem ter drugod po Evropi. Kaj lahko poveste o tem? Bilo je zelo naporno. Res smo v Sloveniji višješolske programe prenovili in jih bolonjsko uskladili z vso ostalo Evropo, kar pomeni, da je naša diploma enakovredna vsem ostalim v Evropi. A vendar osebno menim, da je čas, v katerem živimo, tako hiter, da se spremembe dogajajo hitreje, kot smo jim sposobni slediti. Verjamem, da jim bomo z novimi programi in zahtevami gospodarstva uspeli slediti tudi v prihodnje. - Kot pisec referatov sodelujete na različnih znanstvenih konferencah z mednarodno udeležbo. V letih 2011 in 2012 ste bili tudi vodja sekcije za management na znanstveni konferenci z mednarodno udeležbo na Visoki šoli za turizem v Portorožu. Raziskovanje, pisanje, razmišljanje mi pomeni že od nekdaj izziv. Veliko se ukvarjam z raziskavami s področja HRM-ja (Human resources management, op. a.), podjetništva in logistike. Kadar te povabijo na take konference, pomeni, da je bil referat dober in to me razveseli. - Kot član konzorcija višjih strokovnih šol se aktivno vključujete v delo Skupnosti višjih strokovnih šol RS. Vas lahko najdemo še kje? (smeh) Vsepovsod, le v gostilni me ne iščite. (smeh) Sem član podjetniškega foruma, ki ga je ustanovila Mestna občina Slovenj Gradec, član Regijskega študijskega središča v Celju, pa še bi se našla kakšna udeležba. - Imate za naše bralce mogoče kakšno sporočilo? Nikoli ne pozabimo, da je največja vrednota človeka biti človek. Niso pomembni nazivi in titule, pomembno je medsebojno spoštovanje in ljubezen. ŠMS Ne vznemirja nas to, kar se je zgodilo, temveč naše lastne misli o tem, kar se je zgodilo. Epiktet ŠTIRIDESET LET POKLICNE GASILSKE ENOTE V GORENJU S požari zrasla strokovnost in obseg enote V četrtek, 29. oktobra, so v tovarni Gorenje, v prostorih poslovnega centra slovesno obeležili 40-letnico ustanovitve Poklicne gasilske enote (PGE) Gorenje. Kulturni del so izvedli pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Gorenje, v nagovorih, kroniki in strokovnih prispevkih pa so se zvrstili številni predstavniki gasilskih organizacij, zavodov ter Gasilske zveze Slovenije. Dogodka se je udeležil tudi predsednik sa-vinjsko-šaleške gasilske regije in Gasilske zveze (GZ) Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar. Zbranim je o pomenu obstoja delovanja in organiziranosti PGE spregovoril njihov poveljnik Robert Krajnc, v imenu sodelavcev podjetja pa je gostom predstavil veličino in pomembnost razvoja PGE predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac. Gasilcem je izrekel priznanje in jim čestital v imenu vseh zaposlenih delavcev. Po tem, ko so se spomnili prvega vodje te enote, pokojnega Antona Hrena, rojenega na Rečici ob Savinji, in prvega poklicnega gasilca Ota Švenerja, so slednjemu ter vodji ekipe Martinu Pečečniku izročili zlati spominski plaketi Gorenja za zasluge. Enako priznanje je prejel tudi predsednik GZ Šaleške doline Jože Drobež. V kroniki 40 let Poklicne gasilske enote Gorenje niso pozabili na velike požare v lakirnici Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac se je zahvalil gasilcem in jim čestital ob jubileju. (Foto: Jože Miklavc) obrata hladilnikov leta 1975, v centralnem skladišču gotovih izdelkov leta 1978 in v objektu gal-vana leta 2000. Kot je bilo slišati predstavnike gasilcev in civilne zaščite, je lahko PGE Gorenje vzorec za sodobno organizirano in opremljeno preventivno in operativno gasilsko enoto v velikih družbah. Dobre želje in čestitke so ob zaključku slovesnosti poklicnim gasilcem izrazili številni predstavniki gasilskih in drugih organizacij na državnem in lokalnem nivoju. Jože Miklavc Člani PGE Gorenje ob 40-letnici uspešnega delovanja (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 15 Kultura, Organizacije 135 LET KULTURNEGA DRUŠTVA GORNJI GRAD Hvalnice domovini izpod peres Cankarja in Župančiča Z recitalom del Ivana Cankarja in Otona Župančiča z naslovom »Da mi je za zarjo bleste-čo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati, domovina!«, so člani in obiskovalci prireditve proslavili 135-letnico Kulturnega društva Gornji Grad. Dogodek se je odvil v soboto, 24. oktobra. Odlomke pesmi in besedil o domovini in Slovencih je preveval duh ponosa. Besedila so govorila o odhodu iz domovine, hvalnice o njeni lepoti, o lepoti žitnih polj in gora, bolečini ob misli nanjo v tujini in o vrnitvi k njej domov. Besedila so prebirali Tatjana Bezovšek, Stane Rojten, Petra Marovt, Tomaž Čretnik, Petra Strmšek in Jože Remšak - Zotler. Kulturno društvo Gornji Grad ima bogato zgodovino. Korenine društva segajo vse v obdobje narodne čitalnice, ki je bila ustanovljena leta 1880. Prav po zaslugi čitalnice je bilo družabno življenje v kraju živahno, krepila se je narodna zavest in ljubezen do materinega jezika. V letih delovanja čitalnice je bilo ustanovljeno pevsko društvo, katoliško prosvetno društvo, knjižnica, narodna godba in telovadno društvo. Najstarejše društvo v kraju je tudi eno najbolj delavnih, letno pripravijo veliko število dogodkov. Med temi je vsako leto nova gledališka predstava, včasih tudi dve. V galeriji Štekl je vsak mesec nova razstava. Galerija deluje 23 let, v njej pa so razstavljali številni znani umetniki in domačini. ŠMS Besedila so prebirali (od leve): Tatjana Bezovšek, Stane Rojten, Petra Marovt, Tomaž Cretnik, Petra Strmšek in Jože Remšak - Zotler. (Foto: ŠMS) CERKEV SV. JURIJA V MOZIRJU Slovenske večernice z Mozirskimi koledniki Devet pevcev Mozirskih kolednikov, ki delujejo že 15 let pod vodstvom Jelke Repenšek, se je s širokim naborom pesmi predstavilo v cerkvi Sv. Jurija v Mozirju. Pravijo, da s posebnim spoštovanjem gojijo slovensko ljudsko in ponarodelo pesem, prepevajo pa tudi pesmi sodobnih slovenskih avtorjev, pravoslavne liturgije, dalmatinske pesmi in seveda ljudske koledniške. MOZIRJE Dobrodelna akcija uspela Župnijska Karitas Mozirje-Šmihel je skupaj z skavti Steg Mozirje in misijonsko skupino ob dnevu spomina na mrtve izpeljala uspešno akcijo zbiranja darov v dobrodelne namene. Akcijo, poimenovano Spomin na rajne v dobrih delih za žive! so izpeljali v okviru dveh maš in na mo-zirskem pokopališču. Na ljudi so apelirali, da namesto enega cveta ali nagrobne sveče darujejo v enega izmed treh namenov. Ljudje so lahko darovali za projekt Botrstvo v Afriki, za misijon Pedra Opeke na Madagaskarju ali pa za projekt Za zdravje mladih. Ljudje so k darovanju pristopili široko odprtih rok, saj so organizatorji zbrali skoraj tisoč evrov. TG Sestav je na začetku prepeval po domovih kot trikraljevski koledniki in ta običaj je tudi danes njihovo primarno poslanstvo. Prvih dvanajst let so pevci prepevali kot kvintet, v zadnjih letih se je sestav okrepil. Danes nastopajo kot oktet ali nonet, očetom so se pridružili že njihovi sinovi. Kot gostje na večernicah so nastopile članice kvarteta Štiglic iz Tera nad Ljubnim ob Savinji. Kvartet sestavljajo mama Rosana ter hčerke Bernarda, Ksenija in Kristina. Lahko se pohvalijo s svojo prvo izdano zgoščenko. Kolednike je na koncertu s pesmijo presenetila pevska skupina Sinaj, poznana po svoji dolgi tradiciji izvajanja ritmično duhovne glasbe. Mozirski koledniki so sicer sestavni del Kulturnega društva Jurij, ki letos praznuje 20 let delovanja. V sklopu društva deluje poleg kolednikov še družinski pevski zbor in gledališka skupina, znana po pevsko obarvanih gledaliških igrah. V njih nastopajo kar cele družine. Premiera vsakoletne igre je na Štefanovo in tako bo tudi letos. Predstavili se bodo s komično igro Kovačev študent. Barbara Rozoničnik Mozirski koledniki so v cerkvi Sv. Jurija predstavili pester nabor pesmi, še vedno pa prepevajo tudi po domovih kot trikraljevski koledniki. (Foto: Barbara Rozoničnik) 16 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Ljudje in dogodki, Oglasi INFORMATOR ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Najbolj iskane informacije na enem mestu Kaj je v današnjem svetu najbolj iskana dobrina, ki jo primanjkuje vsem - mladim, ljudem srednjih let in starejšim? Če bi je imeli več, bi lahko postorili še to in ono, zaradi česar bi bili bolj zadovoljni in ne bi imeli občutka, da vam je stalno primanjkuje ... Uganili ste, najbolj iskana, najbolj zaželena dobrina današnjega dne je - čas. Ali ste imeli že kdaj občutek, da zapravljate dragoceni čas, ko ste iskali določeno informa- cijo? Če bi imeli želeno informacijo kje pri roki, bi lahko po nepotrebnem porabljen čas izkoristili bolj učinkovito in produktivno. Prav to nas je v uredništvu Savinjskih novic vodilo k odločitvi, da izdamo publikacijo z najbolj iskanimi informacijami za območje občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in Solčava z nazivom Informator Zgornje Savinjske doline. V njem smo na enem mestu zbrali večino najbolj pogosto iskanih informacij, kot so kontaktni podatki občin, zdravstvenih postaj, lekarn, dežurnih služb, pošt, bank, bencinskih servisov ..., zbrali pa smo tudi nekaj najbolj značilnih demografskih in drugih statističnih podatkov po posameznih občinah. Za Informator Zgornje Savinjske doline smo izbrali revijalno podobo priročnega formata A5 in ga dostavili v vsako zgornjesavinjsko gospodinjstvo, ki pošti ni prepovedalo dostave promocijskih tiskovin. To pomeni krepko čez deset tisoč bralcev, ki Informatorja niso samo prebrali, ampak ga bodo zaradi uporabnih informacij hranili na dostopnem mestu zelo verjetno vse do izida novega. Franci Kotnik Sejem nove in rabljene smučarske opreme Sobota, 21. novembra Nedelja, 22. novembra Športna dvorana Mozirje hSip V/da'-'«■_Iraai w.j mm/dail: Q «wwltiirbuui uim/skuaritiiirh-' Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 17 Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes Razglednica kopališča v Mozirju je bila odposlana leta 1939. Mozirski zdravnik Jožef Laykauf je leta 1892 ustanovil Olepševalno društvo, ki je kmalu za tem uredilo kopališče in kabine (kopelce). To je pomenilo začetek načrtne turistične dejavnosti v kraju. Razglednica je objavljena v knjigi Zgornja Savinjska dolina na starih razglednicah. AV Mozirjani so junija očistili nekdanji krajevni biser, ki je domačinom v preteklosti nudil poletno osvežitev. Občina je pred leti poskrbela, da se je uredil bazen in njegova okolica, čeprav slednje ni in po higienskih merilih ne more biti javno kopališče. Je pa pomembna točka, ki poleg ostalega leži tik ob regionalni cesti in s tem turistom kaže urejenost oziroma neurejenost tega dela Mozirja. Skozi kopelce sedaj teče čista voda, del Savinje, ki se odcepi pri Delejevem jezu in je v preteklosti poganjal žage. BK Organizacije SPODNJE KRAŠE A •■ • v*|« v| • v I (v Gasilci rešili moškega iz goreče hise Nekje v Menini in na zahodnem delu Črete se je 23. oktobra popoldne razbesnelo neurje. Udar strele je na domačiji Ferdinanda Weissa v Spodnjih Krašah zanetil ogenj, hudourne vode so napolnile strugo Drete, del naselja je bil ogrožen. Na klic domačinov na telefonsko številko 112 se je oglasil dežurni regijskega centra za obveščanje, ki je alarmiral prostovoljna gasilska društva v Šmartnem ob Dreti, v Nazarjah in Lačji vasi. Gasilci so v nekaj minutah ob- vestili gasilsko poveljstvo občine Nazarje, civilno zaščito in poveljstva vseh treh društev. Gasilska intervencija je stekla še toliko hitreje, ker bi se naj v goreči hiši nahajal mlad moški, ki se naj ne bi uspel rešiti iz gosto zadimljene starejše zgradbe. Tako se je na srečo začela le najavljena gasilska vaja, ki so jo na poveljstvih treh društev in v koordinaciji s poveljstvom občine Nazarje načrtovali v mesecu požarne varnosti kot eno pomembnej- ših preizkušenj znanja, tehnične opremljenosti in funkcioniranja ob takšnih primerih. Vodstvo in gostje so ob tem opravili ogled postopkov gašenja, varovanja sosednjih zgradb z vodnimi curki iz cistern ter iz reke Drete in reševanja ujetega iz goreče hiše. Gasilske enote so prispele na požarišče v nekaj minutah, pričakovano najprej enota PGD Šmartno ob Dreti in Lačja vas, hitro za tem tudi tehnično najbolj opremljena enota PGD Nazarje. Poveljstvo domačega društva je vzpostavi- lo točko poveljevanja in koordinacije postopkov reševanja ter gašenja. V dobre pol ure je bilo jedro požara obvladano, z dimnimi plini zastrupljenemu poškodovancu so gasilci nudili prvo pomoč, ga oskrbeli in izročili v nadaljnje postopke in zdravljenje. Po pregledu vseh objektov, ugotavljanju nastale škode, grobemu čiščenju in pospravljanju tehnike so opravili analizo vaje, ugotavljali uspeh intervencije ter pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpravljati. Jože Miklavc Gasilska intervencija v Spodnjih Krašah je stekla, kot da bi šlo zares. (Foto: Jože Miklavc) SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Na ogledu prireditev ob Prazniku kozjanskega jabolka Na drugo oktobrsko soboto so se člani mo-zirskega sadjarskega društva, ki ga vodi Alojz Plaznik, že osmo leto zapored v Podsredi udeležili tradicionalnega Praznika kozjanskega jabolka. Kozjanci so iz jabolk, sadovnjakov in skrbi zanje naredili pravcati spektakel, ki se ga vsako leto udeležujejo ljudje od blizu in daleč. Praznik je bil letos organiziran 16. zapored, kako raste iz leta v leto, pa kaže število razstavljavcev, od števila 35 v prvem letu na lanskih 145. Na stojnicah predstavljajo in ponujajo v prodajo različne domače izdelke. Združijo se različne inštitucije, lokalne skupnosti, za dogodek živijo šole in vrtci. Ob možnosti trženja domačih pridelkov in izdelkov na stojnicah se v času praznika zvrsti še kopica razstav, na katerih predstavijo različne sadne vrste in njihove predelave. Na ogled so tudi ostali jesenski plodovi, kmetijska orodja in podobno. Člani sadjarskega društva s sabo na izlet po- vabijo tudi žene, ki pomagajo pri organizacijah domačih sadjarskih razstav. Da je bilo zadovoljstvo še večje, so se iz Podsrede podali do Oli- mja, kjer so nekateri odšli do čokoladnice, ostali so jih počakali pri Halerju, v domači pivovarni. Benjamin Kanjir Člani mozirskega sadjarskega društva praznik izkoristijo kot možnost za druženje in obenem strokovno ekskurzijo. (Foto: Ciril M. Sem) I 18 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Ljudje in dogodki, Kultura 90 LET ANICE ROSENSTEIN Z RECICE OB SAVINJI Veliko let skrbela za počitniški dom v Crikvenici Predstavniki rečiških upokojencev in krajevnega odbora Zveze borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline ter župan Vinko Jeraj so ob visokem jubileju obiskali Anico Rosenstein z Rečice ob Savinji. Rosensteinova je namreč v oktobru praznovala devet desetletij svojega življenja. Zibka je Anici tekla v Bosni, kamor sta njena starša odšla s trebuhom za kruhom. Odraščala je ob treh bratih in sestri. Druga svetovna vojna tudi njeni družini ni prizanašala in je terjala krvavi davek. Vzela ji je dva brata, tretji je zbežal najprej v Italijo in nato v Argentino, kjer so za njim izgubili vsako sled. Anica je bila kot 17- letno dekle od- peljana v delovno taborišče v okolico Berlina. Le trma in mladost sta ji pomagali, da je uspela zbežati iz taborišča. O tem obdobju ne govori rada. Se pa slavljenka razgovori, ko beseda nanese na povojna leta. Takoj po vojni se je namreč podala k sorodnikom v Slovenijo in ostala vse do danes. Že zelo mlada se je zaposlila v takratnem Glinu Nazarje, kjer je dočakala tudi pokojnino. Ko beseda nanese na njeno delo, spomini oživijo. »To je bil čas poln odrekanja in trdega dela, pa tudi veselja in sprostitve. Spoznala sem moža, ki je delal v »men-zi«. Dopoldne sem delala na Glinu, popoldne pa z njim v gostilni. Ob Ko beseda nanese na njeno delo, Aničini spomini oživijo. (Foto: Marija Sukalo) gradnji hiše sem pomagala mešati »mort« kot moški. Rodila sta se Vida in Slavko. Ker sem vrsto let skrbela tudi za počitniški dom v Cri-kvenici, ni naključje, da smo z družino veliko letovali prav tam. Seveda smo obiskali tudi druge kraje ob morju, a Crikvenica mi je še posebej ljuba,« je povedala sogovornica in dodala, da sta ji otroka pripravila presenečenje in jo ob njenem rojstnem dnevu popeljala prav v Dramalj pri Crikvenici, kjer je stal objekt. Snidenje z nekdanjo sodelavko in domačinko je bilo nepopisno. Anica je bila vpeta tudi v družbeno življenje kraja. Vrsto let je kot blagajnik delala v gasilskem društvu. Po moževi smrti je postala član upravnega odbora rečiških borcev. »Njena vestnost in natančnost sta lahko za vzor vsakemu od nas,« se je v razgovor vključila hčerka Vida, ki si je družino ustvarila v Šmar-tnem ob Dreti in mamo obišče skoraj vsak dan. »Ce bi jo vprašali za kakšen račun iz časa gradnje hiše, bi vam ga prinesla v nekaj minutah. Vse ima shranjeno po fasciklih in ničesar ne prepušča naključju.« Tudi danes se Anica ne prepušča malodušju. Rada postori to in ono v hiši, se poda na sprehod do sina Slavka, ki ima družino v bližini, in gleda televizijo. Zelo se zanima za politično dogajanje tako v državi kot v svojem okolju. Njeno največje veselje so štirje vnuki in sedem pravnukov. Marija Šukalo Anica Rosenstein (desno) se je razveselila obiska predstavnikov borčevske in upokojenske organizacije ter župana Vinka Jeraja (v sredini). (Foto: Marija Šukalo) Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com ZAPOJ Z MENOJ V NOVI ŠTIFTI Večer pesmi in Gelcinih peripetij Vsako jesen Kulturno društvo Lojzeta Savinška iz Nove Štifte pripravi krajevno prireditev, na kateri gostujejo domači izvajalci. Vse raje se jim pridružijo tudi glasbeniki iz bližnje okolice. V soboto, 24. oktobra, so na novoštiftnem odru prepevali in igrali. Oder so zasedle članice ženskega pevskega zbora iz Bočne pod vodstvom Jožeta Pustoslemška, zapela in zaigrala je družina Za-volovšek iz Bočne, ki se ji je za ta večer pridružil Pustoslemšek. Poslušalce je očarala zasedba Mladi rod, sester Polone in Petre Lam- Ubrano petje zasedbe Mladi rod je navdušilo obiskovalce prireditve. (Foto: ŠMS) prečnik ter bratov Blaža in Vojka Zavolovška. Za konec so se na odru zbrali vsi nastopajoči in ubrali še nekaj domačih viž. Seveda na odru ni šlo brez Gel-ce (Ivo Tesovnik). Dotaknila se je najpomembnejših novic in ena od teh je bila razlog za »izpad proizvodnje« pri njej. Občina je namreč prepozno dala ven razpis za kmetijstvo, Gelca ni prišla do nove prel-ce in tako so njive ostale zelene od plevela, Gelca pa brez zaslužka. Kako bo to rešila v prihodnji sezoni, bomo gotovo izvedeli. ŠMS Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 19 Ljudje in dogodki PESIN DAN NA BOČKI ŠOLI Uživali v dobrotah iz rdeče pese Pesin dan o tebi Bočna poje, so zapeli učenci bočke podružnične osnovne šole na vsakoletni prireditvi, namenjeni enemu od jesenskih pridelkov. Kot je povedala učiteljica Lilijana Bele, se je vse skupaj pričelo pred dvanajstimi leti s tamkajšnjo znamenitostjo - krompirjem in nadaljevalo z jabolki, hruškami, koruzo, kostanji, lešniki ... Učenci so z igro, pesmijo in besedami predstavili peso kot gomolj, ki se lahko uživa surov, kot solata, v različnih drugih jedeh in kot sok. Uporabno je tudi listje, ki znižuje temperaturo, so še dodali. Poleg tega ima pesa veliko dobrih lastnosti, so povedali učenci. Izboljšuje kri, čisti telo, pomaga pri prehladu itd. Mamice so pripravile številne jedi, ki so vključevale peso. (Foto: ŠMS) Učenci so z igro, pesmijo in besedami predstavili peso. (Foto: ŠMS) Po tako podrobni predstavitvi pese je potekal kviz, na katerem so si starši in drugi obiskovalci lahko prislužili nagrado s pravilnim odgovorom na vprašanja. Najlepši del je sledil ob pokušini jedi iz pese. Ne boste verjeli, pridne mamice so pripravile številne jedi, ki so vključevale peso, od torte, kolačkov, rižote, čipsa, kruha do pice. Slastne jedi in pesin sok so navdušile vse prisotne. ŠMS JESENSKE URICE ZA OTROKE V Lepi Njivi med počitnicami pripravili delavnice V času jesenskih počitnic, med 26. in 30. oktobrom, so članice Kulturnega društva Lepa Njiva pripravile Jesenske urice za otroke. Delavnic v dvorani podružnične osnovne šole se je udeležilo trinajst otrok med četrtim in dvanajstim letom starosti. V ponedeljek so se otroci odpravili na krajši sprehod, kjer so nabrali različne jesenske plodove in jih tekom tedna uporabili za likovne izdelke. Poleg likovnih delavnic je otroke vsako jutro čakala telovadba v obliki joge ali zumbe ter kasneje igre, ki so potekale tudi na igrišču. Otroci so se naučili številnih novih plesov in poslušali različne pravljice. Na zadnji dan delavnic so organizatorke otrokom pripravile krajšo predstavo, v kateri jih je obiskala tetka Jesen. Otrokom je pripovedovala zgodbice in jim razdelila darila. Po odzivih otrok sodeč, so bile te delavnice zelo uspešne, saj so se vsak dan radi vračali. Poleg tega je to ena izmed dobrih zapolnitev prostega časa otrok v času šolskih počitnic, ko se družijo vrstniki in sklepajo nova prijateljstva. Primož Vajdl Delavnic v dvorani podružnične osnovne šole v Lepi Njivi se je udeležilo trinajst otrok. (Foto: Primož Vajdl) 20 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Šport KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Po prvem polčasu upanje na presenečenje V ponedeljek, 2. novembra, so se nazarski člani prvič v novi sezoni predstavili domačim ljubiteljem košarke na povratni tekmi 2. kroga pokala Spar. Pomerili so se proti ekipi ECE Celje. Tudi na tej tekmi so bili boljši Celjani, vendar so domačini kljub porazu s 96:85 pustili dober vtis. Drugoligaš ECE Celje je veljal za favorita tekme, saj je na prvi tekmi slavil z 80:62, nasproti pa je bila ekipa Nazarij, ki nastopa v nižjem ran-gu tekmovanja, željna dokazovanja proti močnejšemu nasprotniku. Uvod tekme je bil izenačen, v drugi četrtini so nazarski košarkarji presenetili s consko obrambo, proti kateri gostje niso imeli rešilve, in dobili prvi polčas s 54:46. Dobra igra domačinov je vzbudila up, da je možno presenečenje in izničenje prednosti gostov s prve tekme. Petminutni strelski post Zgornjesavinjčanov v tretji četrtini je bil darilo za Celjane, ki so ga s pridom izkoristili za vodstvo za sedem točk in kazalo je, da je tekma odločena. Igralci Nazarij se niso strinjali s takšnim razpletom in pet minut pred koncem tekme povedli za točko (80:79). V zadnjih minutah so prišle do izraza izkušnje in kakovost celjskih igralcev, pri katerih sta izstopala Koš-tomaj in Pungartnik s po 27 doseženimi točkami. Domači košarkarji so odigrali vrhunskih 30 minut, v katerih so prevladovali na igrišču in do- NEW YORK Zvirova pretekla najslavnejši maraton na svetu Bernarda Zvir iz Šentjanža je 1. novembra odtekla njej najbolj želeni tek doslej, 42 kilometrov dolgo progo v New Yorku. To razdaljo je brez posebnih težav premagala v 3 urah in 38 minutah, kar ji je prineslo odlično 19. mesto med 908 tekmovalkami v starostnem razredu od 55 do 59 let. Newyorškega maratona se je sicer udeležilo okoli 50 tisoč tekačev. Dogodek bo ostal v njenem spominu kot svetinja njenih tekaških izkušenj, ki jih je prestala v treh in pol letih, odkar se je odločila, da začne rekreacijsko in nato tekmovalno teči. Zvirova si je udeležbo, s plačilom startnine, zaslužila z odličnimi rezultati v Sloveniji v lanskem in letošnjem letu, za kar je trdo delala in zbirala za to namenska sredstva. To nedeljo je pretekla 5. Vege tek v Celju in zmagala v svoji starostni kategoriji, 15. novembra bo tekla v Palmanovi v Italiji, 6. decembra pa na Barbarinem teku v Velenju. Jože Miklavc gostovanjem pri Jančah. V Ljubljani so nazar-ski košarkarji potrdili dobro pokalno predstavo z zmago proti Jančam 72:78. Premagali so lani tretjeuvrščeno ekipo 3. SKL. To so dosegli z dobro igro predvsem v drugi in tretji četrtini srečanja, ko so povsem nadigrali favorizirane domačine in tekmo mirno pripeljali do konca. Najboljši igralec srečanja je bil Blaž Vodončnik, ki je ob odličnem metu dosegel 24 točk. Že v torek je sledila prestavljena tekma proti Bistrici, kar je bila prva prvenstvena tekma pred domačimi navijači v letošnji sezoni. Roman Mežnar ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Suvereno do prve letošnje zmage Nazarski košarkarji so v napadu prikazali hitro in raznovrstno igro. (Foto: Roman Mežnar) kazali, da se lahko kosajo z močnejšimi ekipami. Hitra in raznovrstna igra je bila dober obet pred nadaljevanjem 3. SKL vzhod s petkovim Medalja z New York City maratona bo Bernardo Zvir vedno spominjala na izpolnjene sanje. (Foto: Jože Miklavc) Mozirske odbojkarice, ki jih trenira David Skok, so minulo soboto v tretjem kolu prvenstva zabeležile prvo letošnjo zmago. Z rezultatom 3:1 so odpravile ekipo Šoštanja. Trdi treningi in dovolj velika želja po zmagi so odbojkarice OK Mozirje na domačem parketu pripeljale do prvega letošnjega celotnega izkupička točk. Nasprotnice iz doline onkraj gorenjskega klanca so jim bile vso tekmo enakovreden nasprotnik, a je na koncu premagala srčnost in velika želja po zmagi na strani domačink. Prvi set se je rezultatsko končal še najbolj lahko, saj je bilo na koncu 25:21 v korist Mozirjank. V drugem je bila potrebna podaljšana igra, saj je bilo na koncu 26:24, zopet za domačinke. Najtežji je bil tretji set. Nobena ekipa si ni priigrala večje prednosti kot zgolj točko ali dve. Par slabih servisov, ko je žoga končala za zadnjo črto, pa je botrovalo porazu članic OK Mozirje. Rezultat na koncu igre 33:31 za Šoštanjčanke. Izgubljen set je bil psihološko hud udarec za domačinke, ki so verjele v svojo zmago. To so gostje dobro izkoristile v četrtem setu in poved-le s 16:9. Takrat se je situacija obrnila. Mozirjan-ke so strnile vrste in pričele zopet igrati tako, kot znajo. Izboljšale so servis in igro na mreži, kar je bilo odločilnega pomena. Preobrnile so rezultat in dobile set s 25:23 in skupno zmago s 3:1 v igrah. S štirimi točkami iz treh srečanj so Mozirjan-ke na 7. mestu 2. DOL vzhod prvenstvene lestvice, dve mesti pred Prevaljčankami, kamor gredo v goste to soboto. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 21 Kronika SMREKOVEC Pogrešanega avstrijskega državljana še vedno • vit niso našli V soboto, 7. novembra, je na območju Smre-kovca stekla iskalna akcija pogrešanega 55-le-tnega avstrijskega državljana. Christian Wagner je pogrešan že od julija. Njegov avto so našli ob cesti na območju Ljubijskega grabna, ki spada pod predel Smrekovca. Prve iskalne akcije so stekle že kmalu po tem, ko so njegovi svojci sporočili, da je pogrešan. Tudi v zadnji akciji gorske in jamarske reševalne službe ter Policijske postaje Velenje ga niso našli. Reševalcem so dodelili predele, ki še niso bili preiskani, torej zahtevnejša območja. Preiskali so strma in zahtevna skalovita območja s stenami in jamami. V akciji so sodelovali člani Jamarske reševalne službe, Reševalnega centra Velenje, celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije in Policijske postaje Velenje. Jamarski reševalci so pregledali jame ter nekaj strmih pobočij. Po skupinah so pregledali zgornji del Ljubijskega grabna, območje Zaloke, desno stran spodnjega dela grabna in območje okoli Pleškega brezna na Golteh. Za sporazumevanje so uporabljali radijske postaje. Prvi dve skupini sta odšli na pregled zgornjega dela Ljubijskega grabna. V spodnjem delu sta se združili in pregledali desni del grabna nad izvirom Ljubije. Tretja skupina je odšla na pregled terena na območje Zaloke in Brezna dveh lobanj. Združene skupine so nato pregledale Pleško brezno nad Konečko planino na Golteh. Poleg reševalnega centra so kot vodiči in dobri poznavalci terena pomagali člani Šaleškega jamarskega kluba podlasica Topolšica. Mateja Mazgan Člani gorske in jamarske reševalne službe so prečesali zahtevnejše predele na območju Smrekovca. (Foto: Mateja Mazgan) TEMELJNI POGOJ ZA VARNO UDELEŽBO V PROMETU JE USTREZNA ZIMSKA OPREMA Policisti bodo preverjali opremljenost vozil Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega in priklopnega vozila, za kar morajo vozniki pravočasno poskrbeti. Od 15. novembra, ko morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu zimsko opremo, bodo policisti ob svojem rednem delu pri nadzoru cestnega prometa preverjali tudi opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. ZIMSKA OPREMA MOTORNIH VOZIL Za zimsko opremo motornih vozil štejejo pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo, zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnje- ni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S ali M.S ali M&S. PREDPISANE GLOBE Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, čigar motorno ali priklopno vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig. Z globo 500 evrov in s petimi kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, čigar vozilo nima predpisane opreme v prometu in se zaradi tega ustavi na cesti ali ovira promet. Prav tako se kaznuje voznik, ki ne upošteva prometne signalizacije za označitev zimskih razmer, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste. Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne očisti motornega ali priklopnega vozi- la tako, da ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da vozniku omogočajo normalno vidljivost. Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste. Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (njihova odgovorna oseba z globo 120 evrov), če vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, če se zaradi neustrezne zimske opreme ustavi na cesti in ovira promet ter ob neupoštevanju prometne signalizacije, ki prepoveduje promet ali omejuje promet na določenem delu ceste. Vozniki morajo pred vožnjo poskrbeti, da so stekla in vzvratna ogledala čista in da se z vozila med vožnjo ne raztresa sneg, led, voda ali druge snovi. PP 22 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Zahvale, Kronika, Oglasi Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju... Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Franca VAJDA 29.5.1952 - 2.11.2015 Iz Luč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dnevih slovesa pomagali na kakršenkoli način. Iskrena hvala dr. Andreji Moličnik Podlesnik in sestri Mariji Preskar za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Vi-kiju Košcu za lepo opravljen obred, pevcem, praporščakom, govorniku Cirilu Roscu, kolektivu Premogovnika Velenje, godbi Premogovnika Velenje, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi % LJL i/S t±£JT V projektu Mladi veter pripravljamo Izobraževanje za lokalne turistične vodnike in informatorje v Zgornji Savinjski dolini. Predavanja in delavnice bodo potekale ob sobotah dopoldne na različnih lokacijah v Zgornji Savinjski dolini. Informacije in prijave: www.kzss.org/mladiveter veter.zsdPgmail.com, tel.: 051 221 583 (Katja), 041 783 469 (Roman). Prijave sprejemamo na spletni strani www.kzss.ore/mladiveter do 19.11. 2015. Prednost imajo študenti in mladi brezposelni prebivalci Zgornje Savinjske doline. 133» eea norway grants grants IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VLOMILEC V CVETLICARNO NI PRIŠEL PO CVETJE Gornji Grad: V noči na 3. november je neznani storilec vlomil v prostore cvetličarne v Gornjem Gradu. Iz notranjosti je odnesel menjalni denar in sveče. Lastnika je s tem oškodoval za okoli 300 evrov. • Z GOLJUFIJO DO 200 EVROV Zgornje Pobrežje: V dopoldanskem času 3. novembra je na Zgornjih Pobrežjah neznana ženska izvedla goljufijo. Na kraj se je pripeljala z neznanim moškim v vozilu temno zelene barve, znamke Renault Clio ali Opel Corsa, mariborskega registrskega območja. Neznanka je z goljufijo od oškodovanca pridobila 200 evrov. • POHODNIK SE JE POŠKODOVAL PRI ZDRSU Planina: 3. novembra dopoldan je na območju naselja Planina v občini Ljubno v gozdu spodrsnilo pohodniku, ki se je pri tem poškodoval. Prvo pomoč so mu nudile osebe na kraju. Posredovali so reševalci nujne medicinske pomoči in gasilca PGD Ljubno ob Savinji. Pohodnika so pregledali in odpeljali v nazar-ski zdravstveni dom. Svojci so ga nato odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. • VLOMILEC ODNESEL TELEVIZIJO Dobrovlje: 3. novembra popoldan so policisti prejeli obvestilo o vlomu v stanovanjsko hišo na Dobrovljah. Vlomilec je iz hiše odnesel televizijo in dvd predvajalnik. • VLOM V DELAVNICO Gornji Grad: V noči na 4. november je neznani storilec vlomil v delavnico v Gornjem Gradu. Lastnik po obisku nepridiprava pogreša varilni aparat. • TATVINA PNEVMATIK Nazarje: V večernem času 4. novembra so policisti prejeli obvestilo o tatvini pnevmatik na bencinskem servisu v Nazarjah. Neznani storilec je ukradel dve pnevmatiki znamke Nokian. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 23 Za razvedrilo Cvetke POKONČNA USTVARJALCA Ko sta se pred kratkim srečala publicista Aleksander Videčnik (levo) in Bert Savodnik, je ob stisku roke Aleksander malo ponagajal in zbodel Berta v dlan, da je ta za trenutek kar obstal. Že čez nekaj trenutkov pa sta se prijateljsko družila s kozarčki in kapljicami za zdravje, ki ga pri Videčnikovih visokih letih drži skupaj tudi vztrajna želja za uslvarjanjem. Bert mu v tem duhu rad sledi. KO SO MELODIJE ŠE V GLAVI Darko Atelšek, glasbeni multipraktik na jubilantskemu klepetu na Rečici ob Savinji: »Tudi brez instrumenta lahko zaigram, samo da se spomnim not.« Urška Selišnik, vodja Medgen borze: »Darko tvoje igranje se ne sliši dobro. Povej, je to ena od tvojih številnih skladb, ki so nastale v tvoji glavi?« KLEPET NA GASILSKI VAJI BORSEKA Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric (desno) pilotu: »Ne bom šel danes z vami pod nebo. Bom kar na tleh ostal in vajo nadzoroval.« Pilot major Darko Sovič: »Tudi prav, če vam le ne bo kasneje žal.« 24 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Križanka, Informacije sestavil: peter udir me mí ki skladatelj, violinist (LOUIS) spinači podobna zelnata rastlina ameriški komik {oliver hardy) rim. podzemlje, ork pripadnik nubovv sudanu vajgl, ivo kitajska dinastija preprosto ležišče iz desk nihajoče kolesce v uri nekdanji ugandski diktator (amin) ZORAN ogrinc lastnost končnega opravljanje cenzure stooki velikan v grški mitologiji čebelja tvorbav panju časovni termin stara kam-boika prestolnica cvrčanje orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin kdor trebi grški pesnik (kostas) napad. naskok pripomoček za lov mesto v izraelu, tudiejlat kajnov brat kemijski simbol za renij nem. fizik (einstein) grSka boginja nesreče zevsova ljubica, danaja stopnja sorodstva papežev letni dohodek damian i, oscar filmski agent 007 (james) učno-znanstvena enota oddelka univerze skupina med seboj povezanih koles nemški slikar in grafik (max) pre-šuštnik DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Volker Baisch in Bernd Neumann: Knjiga za očete Knjiga, v kateri se avtorja osredo-točata predvsem na razmerje med očetom in otroki, odgovarja na številna vprašanja povezana z modernim očetovstvom. Na kaj mora biti oče še posebej pozoren pri vzgoji otrok? Kako naj oče usklajuje zahtevno službeno življenje z zahtevami vzgoje otrok? Knjiga obravnava vrsto zanimivih situacij, v katerih se lahko znajdejo moški v trenutku, ko postanejo očetje. Priročnik je delo dveh priznanih nemških strokovnjakov in praktikov na področju vzgoje, Volker-ja Baischa in Bernda Neumanna, ki sta uspela resno tematiko začiniti s humorjem, najpomembneje pa je, da je knjiga usmerjena v prakso, saj pokaže, kako je mogoče reševati probleme in aktivno sodelovati pri vzgoji otrok. Knjiga za očete Spravit? cviPtovstvo In poklic nn liti imenovalce. Zgra-dltc prisrčen odnos med očetom in otrokom. Ohranite ljubezen in itfajt v odnosu s partnerko. Slovarček: SLEVOGT - nemški slikar In graf k (Max); URANIS - grški pesnik (Kostas); WAKE - otok v severnem Tihem oceanu; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): STAROSTA, TELEMARK. RAK, ELAM, EMMA STONE, RO, REIMS, SOKO, BOLA, SNAGA, AKROMAT, LETE, RD, NAT, ARIADNA, PES, DRISKA, NAIVNOST, ŽIČAR, RING, OZIR, ANAKOLUT, MOŠEJA, KARENINA, APARAT KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 18.00. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje Odprtje razstave slik udeležencev likovne kolonije v Petek, okviru Vrbovškega praznika 13. november ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Pogovor z Andrejem E. Skubicem, dobitnikom Kresnika 2015 ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Prima Avto (kadeti U-17) ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Ustvarjajmo z Aljo, delavnice za otroke ob 10.30. Dom kulture Velenje Sobota, 14. november Glasbena predstava Zgodba o čarobni piščali ob 11.00. Mladinski center Nazarje Predstavitev in izdelava doma narejenih igrač ob 17.00. Lepa Njiva Delavnica izdelave adventnih venčkov ob 18.00. Mladinski center Nazarje Predavanje o popotovanju po Aziji Povsod je lepo ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Globus (člani, 3. SKL) Ponedeljek, ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji 16. november Druženje ob knjigi ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Torek, ob 17.00. Knjižnica Solčava 17. november Ura pravljic: Prevelik si, Beni! ob 19.00. Dom kulture Nazarje Srečanje Za Slovenijo srečnih otrok ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Mišopir Sreda, ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji 18. november Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 19.30. Dom kulture Velenje Gledališka drama Angel pozabe ob 17.00. Knjižnica Mozirje Četrtek, Ura pravljic: Mišopir 19. november ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma Trnuljčica ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko, staro en teden, pasme cha; gsm 041/324-438. Prodam pujske, težke od 25 do 60 kg, ter fižol v zrnju; gsm 041/445-315. Prodam prašiče od 25 do 250 kg in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam bikca, križan, mesni tip, star 10 dni; tel. 03/583-5239. Prodam 2 bika, križana z mesno pasmo, stara 3,5 in 4 mesece, cca. 140 kg. Cena po dogovoru; gsm 041/510-409. Prodam prašiče, težke od 120 do 220 kg; gsm 041/986-071. Prodam bikca simentalca, starega 6 mesecev, težkega 270 kg; gsm 051/302934. Prodam teličko sr/lim, staro 14 dni; tel 03/584-1136. Prodam bikca sivca; gsm 031/237-656. Prodam prašičke 25 - 30 kg, 3 kom; gsm 031/759-955. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ektorp za polovično ceno; gsm 041/440297. Prodam praktično nov video rekorder (DVD/VHS) funai WD6D-M100, cena 270 evrov; gsm 031/663-965. Prodam bukova drva, hlodovina; gsm 041/365-010. Prodam domača jabolka za ozimnico (jonagold, idared, melros, carjevič); gsm 041/664-044. Prodam gajbe za krompir ali jabolka; gsm 041/333-764. Prodam volno - prejo belo in sivo, pletene nogavice ter orehova jedrca; gsm 041/276-351. VOZILA - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, štore, univerzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. VOZILA - PRODAM Prodam fiat sedici dizel 4x4, l. 2008, 85.000 km, 7.800 EUR; gsm 051/244-239. NEPREMIČNINE Lepo opremljeno manjše stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/788049. V Spodnjih Krašah prodamo 2 ha travnika; gsm 031/453-163. Iščem stanovanje od 50 m2 naprej v Mozirju; gsm 040/290-978. Starejšo hišo v Zgornji Savinjski dolini ugodno prodamo; tel 03/584-6165. IŠČEM Če kdo odda ali proda star/rabljen lesen delovni pult - virštat, pokličite; gsm 041/354-693. Prodam telico ciko, brejo 8 mesecev; gsm 041/440-737. Prodam telico simentalko, tehta 150 kg; gsm 051/455-165. Prodam teličko rj/lim, staro 3 mesece; gsm 031/765-605. Telice simentalke, breje 7 mesecev, prodam; gsm 041/441-702. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam suha, metrska, cepljena, bukova drva; gsm 031/557-996. Prodam malo rabljen štedilnik fekonja, kombiniran z grelcem; gsm 031/759955. Prodam mešana suha drva - cepljena; gsm 031/299-738. Prodam skoraj nerabljena siva fotelja ikea 26 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 Čestitke, Oglasi I Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 27 rc •— «/> i c Co O " CO™ O — O O CL. q. o. q. >\n i y O CO to ra t/) cu u ra CO CD CO 2 <£ rvj m no s ! C -S > «j a) c "O a> «j c a> iS) > 03 g. E o X) o C 'c f cc J. (O C 0) < 1 Q g TJ o CL <1> C trt CL <1) O E S S TO > »O O O C 8 o Q_ "a o o- > o t/> C £ .cu ra Q Naročniški klub SAVINJSKE NOVICE Ugodnosti za !$ naročnike Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate manj kot pri vašem prodajalcu časopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije. Dostava na drug naslov Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev. Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic. MOZIRJE, Savinjska c. 29 www.solavoznje-relax.si MQZ1RJ E [Vpisi vsak dan na:g041:227r133 TEČAJ CPP wwwgostlscci RELAX ŠOLA VOŽNJE T-J>°stišče GRAD VRB0V££_T Krcšt-r GOSTINSTVO. Mitja Felidjau s.ji Savinjska cesta 4.3331 Nazarje NAROČILA KURILNEGA OLJA Telefon: 03/58-32-800 nevne malice m kosila Rezer\>acije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Deiovm ias.- Organiziramo tudi čisto Ponedeljek - četrtek, od 10 do 17 ure prav0 jn nepozabno Petek: od 10. do 2Z ure r r Sobrta: od 11. J* 22. urv grajsko VCČerjo! iNedelja: za organizirane družbe (nad 10 oseb) MINI MARKETING d o o. Stranice BENCINSKI SERVIS Agip STRANICE tel. 02 845 0126, 03 752 07 08