Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'h leta 00 din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din; za InO'
TRGOVSKI LIST
Številka 131.
Ca ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-53
Ivltnia ™k ponedeljek, I2lldj a sredo In petek
Liubliana. petek 19. novembra 1937
Cena p®8*®«*«« fjSf)
S.ZSHCM	djn	*	ju
Zadosti
centralizma
V debati o notranji ureditvi države se z oficialne strani dostikrat naglasa, da so vse federativne zahteve izključene, da pa ni nobenega razloga, da se ne bi dale tudi široke samouprave. Take izjave slišimo sedaj že dolgo vrsto let, toda samouprav ni, nasprotno pa se centralizem še bolj širi. Tako imamo sedaj centralizirano tudi denarništvo in že se pripravlja tudi centralizacija zadružništva.
Zato bi želeli, da se ne bi o upravičenosti zahlev po večjih samoupravnih pravicah samo govorilo, temveč naj se te samoupravne pravice tudi začno izvajati. Saj je mnogo polj, ko se more to zgoditi, ne da bi se sploh posegalo v politično polje. Zakaj se n. pr. ne bi decentraliziralo naše socialno zavarovanje?
Tudi največji pristaši sedanjega načina socialnega zavarovanja ne morejo trditi, da bi se sedanji način obnesel. Vsak mora priznati, da je aparat predrag, da je dejstev premalo in da je v mnogih institucijah tudi gospodarstvo vse prej kot idealno. Če se je torej izkazalo, da ni sedanji centralistični sistem socialnega zavarovanja dober, zakaj se potem ne reformira, zakaj se ne decentralizira?
Ta decentralizacija je tem bolj potrebna, ker se po sedanjem centralističnem sistemu nekatere pokrajine silno zapostavljajo. Tako zlasti Slovenija, kar že zadostno zgovorno dokazuje investicijski na črt SUZORa. Kaj res kdo misli, da ho Slovenija takšno zapostavljanje vedno trpela? Kaj res kdo misli, da ga more trpeti mala Slovenija gospodarsko vrhu vsega tako li tlom pritisnjena Slovenija? Saj bo samo pri investicijskem programu SUZORa oškodovana za 26 milijo nov din! Kar je preveč, je preveč in to morajo upoštevati tudi odločujoči krogi v Beogradu! Zato po navijamo: decentralizacija social nega zavarovanja se mora kar pri četi izvajati! Nobenega utemeljenega razloga ni, da se ne bi začela izvajali in tu je prvo polje, kjer se naj besede o š: rokih samoupravah tudi uresničijo.
Prav tako ni nobenega razloga zakaj ne bi samouprava banovin postala realnost. Vendar ne gre trajno, da so banovinski sveti le glasovalni stroj za proračun! Ba novinski sveti naj bodo v resnici sveti in naj se sestajajo redno in večkrat v letu, da bo ljudstvo res moglo odločati o svojih zadevah Samouprave naj ne ostanejo le na papirju, samouprave naj se tudi izvajajo.
Prav nič nimamo od le platonič nih izjav o upravičenosti samo uprav, če pa ostaja večno le pr teh izjavah in se kljub njim cen tralizem vedno bolj širi. Saj bomo kmalu na tein, da se ne bo nit ena tiskovina več tiskala izven Beograda, da bomo dobivali vse šolske knjige, vse šolske zvezke iz Beograda, kakor da v Ljubljani in drugih mestih sploh ne bi znali tiskati!
Treba je začeti z demontira njem centralizma, da bo narod v del, da so se res začeli novi časi Ljudje danes samim besedam ne verujejo, ljudje hočejo danes tudi videti dejanja. Samo ta prepriču jejo, samo dejanja so še danes ar gument.
Zato naj se ne govori več toliko o upravičenosti zahtev po večjih samoupravnih pravicah, temveč naj se začno te izvajati. Prilike je zato več ko dovolj. Saj ne mine skoraj mesec, ko ne bi dobili nove uredbe in z njo tudi novega fonda. Naj se vsaj ti že enkrat upravljajo na nov način in ne vedno po starem receptu, da se zliva
Dr. Janko K&stl:
lnve$ticii$ka politika SUZORia
m interesi
ves fond vedno v Beograd, da nimajo pokrajine nič od njega.
Sila države je v pokrajinah in te potrebujejo mnogo samoupravnih pravic, da morejo razviti vse svoje sile. Danes so prišli naši odgovorni činitelji šele do te stopnje spoznanja, da vsaj teoretično priznavajo, da so samouprave najbolj-
še sredstvo proti separatističnim tendencam. Zakaj ne store še en korak, da bi se tega sredstva tudi poslužili?
Zadosti centralizma! To je klic vseh pokrajinn v državi in ta klic se naj upošteva, če se hoče državi dobro. A ne samo v besedah, temveč tudi z dejanji je treba slediti temu klicu.
Objava investicijskega programa grebškega Suzorja za dobo 1938 do 1943, ki predstavlja zopet novo petletko, je vzbudila v krogih sionskih interesentov veliko pozornost. Z njegovo sestavo, po kateri naj bi odpadlo od celotnega zneskn din 57,750 000 na Slovenijo le poldrugi milijon ali 2’(i %, ne morejo biti zadovoljni niti prijatelji so-ialnega zavarovanja, posebej še iz azloga, ker tako zasnovana investicijska politika ubija širši interes državne periferije, medtem ko bi moralo biti izvrševanje bas finanč-no-gospodarske funkcije v socialnem zavarovanju najbolj uspešno redstvo za širšo popularizacijo take moderne socialne politike, Investicijska politika zagrebškega Suzorja, ki je nosilec največje socialno-zavarovalne organizacije v naši državi, je bila že v preteklosti predmet ostre kritike interesentov iz Slovenije, delojemalskih in delodajalskih krogov; še slabše prognoze se nam vsiljujejo, ko ocenjujemo najnovejšo zagrebško petletko.
Trezno in pravično upravljanje memoženja v socialnem zavarovanju se mora opirati tudi na to vodilno načelo: naložba imovine se naj porazdeli po pokrajinah v sorazmerju s predpisanimi in pobranimi prispevki, ki tvorijo to premoženje. Naš zakon o zavarovanju delavcev bi moral imeti tako izrečno zakonsko navodilo, kakor je to v drugih zavarovalnih sistemih. Zbiranje kapitalov se ustvarja predvsem v rentnih zavarovanjih, akor je dosedaj nezgodno zavarovanje, odslej pa bo še bolj tudi delavsko starostno zavarovanje, V politiki, kako in kje trajno nalagati te kapitale, igrajo nadvse važno vlogo investicije, ki se v našem delavskem zavarovanju izvajajo v obliki gradnje zdravstvenih ustanov, ambulatorijev, uradnih in stanovanjskih hiš.
Poslovno poročilo Suzorja za preteklo leto (Radnička zaščita, 1937, štev. 7-8) vsebuje zanimive podatke o dosedanjem investicijskem udejstvovanju s sredstvi bolezenske in nezgodne panoge. Koncern leta 1936., pri čemer so upoštevane tudi gradnje, ki bodo dovršene v tekočem letu, je znašala vrednost vseh investicij 239,1 milijonov din. Od te vsote je odpadlo na posamezne pokrajine:
v mili j. din Slovenija	29,4
Srbija in Vojvodina	85,0
Hrvaška	97.4
Bosna	18,8
Dalmacija	8,5
A ko hočemo oceniti to razdelitev investicij, koliko je bila izvršena po načelu proporcionalne razdelitve glede na predpis prispevkov za bolezensko in nezgodno panogo v posameznih	pokrajinah, je po-
trebno, da si ogledamo absolutno in relativno razdelitev predpisa prispevkov za obe panogi za preteklo poslovno dobo. (Pod Slovenijo so upošteti podatki za ljubljanski OUZD in bolniško blagajno 1'BPD.) Od skupnega letnega predpisa v znesku din 352,5 milijona je odpadlo na posamezne pokrajine: v mili j. din v %
16-6
36'8 32'3 7'1 7'2
v % 12'3
35'5 407 7'9 3'6
Slovenija	58,4
Srbija in Vojvodina 1.29,7 Hrvaška	1136
Bosna	25,2
Dalmacija	25,6
Ta razdelitev predpisov nam kaže, da je bil delež Slovenije na izvršenih investicijah prenizek za 1-3% ali 10,3 milijona din. Namesto da bi danes znašala vrednost investicij, izvršenih na področju Slovenije, 39,7 milijona din, znaša le 29,4 milijona din. Torej nad 10 milijonov din izgube! To jo minimalna izguba, ki jo je utrpela Slovenija Pri tej razdelitvi se je najbolj© odrezala Hrvaška, ki je prejela za 201 milijona din več, kakor ji pritiče.
Ako hočemo dobiti še točnejše merilo za sorazmerno razdelitev investicij po posameznih pokrajinah, potem moramo upoštevati tudi okolnost, da se prispevki ne plačujejo enakomerno v vseh delih naše države. Te diference so presenetljivo različne. Dotok za investicije razpoložljivega denarja iz posameznih pokrajin v centralo tu di iz tega razloga ni sorazmeren. Celotni zaostanek na predpisanih a nepobranih prispevkih iz bolezenske in nezgodne panoge je znašal koncem leta 1936. 145,4 mili jona din, od katerega ije odpadlo na posamezne pokrajine
v mili j. din v % Slovenija	17,6	127
Srbija in Vojvodina	72,6	49'9
Hrvaška	30 9	21'3
Bosna	11,0	7'6
Dalmacija	13.3	9-l
Iz tega pregleda je	razvidno, da
je dolg na prispevkih manjši, kakor bi ga pričakovali glede na pro-centualno razdelitev letnega predpisa, le v Sloveniji in na Hrvaškem, v ostalih pokrajinah pa je večji; zlasti pade v oči visoki odstotek v Srbiji in Vojvodini (do-čim % predpisa le 35'5!).
Zato je povsem utemeljeno, da se od načela sorazmerne participacije na predpisu prestopi k načelu sorazmerne participacije na dejansko izterjanih prispevkih v posameznih pokrajinah. V tem primeru bi morala biti izvršena razdelitev dosedanjih investicij ta-lco-le:
v mili j. din	v%
Slovenija	46,0	19*2
Srbija in Vojvodina	68,5	287
Hrvaška	92,6	38'8
Bosna	17,7	7-4
Dalmacija	14,3	5-9
Bo lem ključu bi morala znašati vrednost investicij na področju Slovenije danes 46,0 milij. din, a ne 29,4. Razlika znaša torej 16,6 milijona din, ki so bili investirani v drugih pokrajinah namesto v Sloveniji, kjer so bili izterjani. Samo Srbija z Vojvodino je prejela preveč investicij za 16,5 milijina din, Hrvaška pa za 4,8 milij.
Na vse zadnje tudi načelo sorazmerne razdelitve investicij glede na dejansko izterjane prispevke v posameznih pokrajinah ne za-
področju iste pokrajine! Te kompletne investicije bi bile resnično ponos domače socialne politike in najboljša propaganda za socialno zavarovanje!
Tudi
nova investicijska petletka
(1938—1943) ubija v kali vsako upanje na potrebno prcorientacijo bodoče investicijske politike v vodstvu naše največje socialno-zava-| rovalne ustanove. Nasprotno, program petletke podčrtava izraz še bolj konsekventne centralistične, pokrajinsko neenakopravne investicijske delavnosti. Kakor že ome-[ njeno, so bili interesi Slovenije zopet v največji meri briskirani. Od skupne proračunske vsote din 57,750.000'— je predviden za Slovenijo (zgradba uradnega poslopja za ekspozituro OUZD v Celju) pol-[drug milijon dinarjev ali 2'6%! Pri pravični razdelitvi bi moralo odpasti na Slovenijo vsaj 9.6 milij. din (16'6%), pravilno pa 11.1 milijona din (19-2%), odnosno 13,4 milij. din (23'2%).
dene najbolj točno svojega cilja. Dejstvo je, da čim bolj posamezni Suzorjevi uradi izkazujejo zaostanek na prispevkih, tem bolj jim
Slovenija bo prikrajšana zopet za novih 8 do 12 milijonov din investicij!
Od novih investciij bo pa odpadlo na Srbijo iu Vojvodino 52'1%, dočim bi jih smelo odpasti primanjkuje obratna gotovina zal glede na predpisane prispevke le poslovanje bolezenske panoge. 136'8%, odnosno glede na izterjane Uradi z največjimi relativnimi za- prispevke 287%; na Hrvaško bo ostanki na prispevkih se morajo odpadlo 15'6%, na Bosno 187%, najbolj zadolževati na račun ne- na Dalmacijo pa 11*2% od novega zgodne panoge. Prisiljeni so, da investicijskega programa. K tej
pobrane prispevke iz nezgodne pa- najnovejši razdelitvi je pač odveč noge zadržujejo in jih uporabljajo Vsak komentar' v bolezenski panogi. Posledica je, I že dosedanja investicijska poli-da je priliv prispevkov iz nezgod- tika, ki se je izvajala skoro le s nega zavarovanja iz teh uradov v sredstvi kapitalnokritnega nezgod-centralo še manjši; delež takega nega zavarovanja z 07% premijo, urada na imovini, godni za trajno je znatno oškodovala interese Slo-naložbo, ije torej še manjši radi venije; kako hujše posledice bo prevelikih zaostankov na neizter- mogla ustvariti ta miselnost od-janih prispevkih in radi lastne za- slej, ko se izvaja tudi kapitalno-dolžitve na izterjanih, a neodvede- kritno zavarovanje za primer one-nih prispevkih nezgodnega zavaro- moglosti, starosti in smrti s vanju.	premijo! Ne smerno prezreti, da
Suzorjevo poslovno poročilo za bo finančno gospodarska funkcija leto 1930. navaja le, da dolgujejo v novo uvedeni zavarovalni panogi panogi nezgodnega zavarovanja vsi še bolj stopila v ospredje. Saj bo okrožni uradi in nameščenske bol- letna obremenitev Slovenije iz na-niške blagajne skupaj din 67,2 mi- slova delavskega starostnega zava-lijona iz ravnokar pojasnjenega rovanja znašala okrog 18 in pol razloga. Kako ije ta dolg razdeljen milijona din (ta številka je zni-na posamezne okrožne urade in žana radi izločitve privatnih nanie-nameščenske bolniške blagajne, te- ščencev, ki so zavarovani pri lijub-ga letno poročilo ne pojasnuje. ljanskem Pokojninskem zavodu). Ugotovljeno je le, da je od tega Večji del teh novih dohodkov bo skupnega dolga odpadlo na Slove- za lepo vrsto let goden za trajno ni jo 3,6 milijona din ali 5'3%. Ta naložbo, torej tudi za investicije ugotovitev dokazuje, da ostale po- Te ugotovitve jasno dokazujejo, krajine znatno čez mero zadržu- da je šla centralizacija teritorijalne jejo sredstva nezgodnega zavarova- organizacije našega delavskega so-nja za obratovanje bolezenske pa- cialnega zavarovanja mnogo prc-noge, radi česar se ta sredstva od- daleč. Še vedno ostane aktualna in tegujejo trajnemu plasiranju od utemeljena zahteva zavarovancev strani centrale.	in gospodarskih krogov iz Slove-
Ako upoštevamo še ta pojav, ko I nije, da naj se teritorialna organi-ugotavljamo priliv za investicije I zacija »Suzorja z Okrožnimi uradi sposobnih sredstev iz posamezne reorganizira na načelu pokrajinske pokrajine v centralo, kar je po- samouprave, ki je najbolj primer-sem utemeljen in pravičen po- na in sposobna, da bo izvajala pra-stopek, potem bi moral znašati de- vtf‘»o in enakopravno gospodarsko lež Slovenije pri dosedanjih inve- socialno funkcijo socialnega zava-sticijah (po stanju njihove vredno- rovanja v zadovoljstvo vseh ujesti koncem leta 1936.) 23*2% ali|govih interesentov.
55,4 milijona din. Na ta način ugo tovljena izguba Slovenije znaša to rej 26,0 milijona din. Pravi blago slov bi mogli ustvariti ti kapitali v Sloveniji. Kako vzorne zdravstvene ustanove, ambulatoriji, uradne in stanovanjske stavbe bi lahko bile zgrajene iz teh sred-
Najvišje pokroviteljstvo Ljubljanskega velesejma
Tudi prihodnjeletne prireditve Ljubljanskega velesejma, ki bodo od 4. do 13. junija in od 1. do 12. septembra 1938, bodo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Pe-.	.	c,	..., tra II., kakor je obvestila pisarna
stev, ki so bila zbrana v Sloveniji Nj Vej_ kralja predsedstvo vele-in ki bi se morala investirati na | sejma.
Pristopaite k ..Pomori"!
V nesreči se še prav posebno vidi, kako je »Pomoč« resnična pomoč.
V zadnjem času sla dva tragična primera to zlasti zgovorno dokazala.
Pri avtomobilski nesreči na Bledu se je smrtno ponesrečil trgovec Jakob Kunstelj. Bil je Član »Pomoči« in »Pomoč« je storila svojo dolžnost.
Na poti k seji združenja trgovcev je zadela kap trgovca Milana Kravanjo. Tudi njegova rodbina hvali danes uvidevnost prezgodaj umrlega rodbinskega glavarja, da je bil pri »Pomoči«.
»Pomoč« je vedno zanesljiva pomoč.
Zato trgovci pristopajte k »Pomoči«. Ce se komu pripeti naj-hujše, mu daje članstvo pri »Pomoči! vsaij to zavest, da so njegovi ljudje v največji nesreči vsaj za silo preskrbljeni. Samo ta zavest je že toliko vredna, da se izplača članarina pri »Fomoči«.
A kdaj zadene koga nesreča, ne ve nihče, ker dneva smrti ne pove nobena pratka. Zato mora biti človek vedno pripravljen in kdor je Član »Pomoči«, ta je pripravljen.
Pristopajte zato k »Pomoči«!
prejema kakršno koli odškodnino v obliki stalne plače ali kakšnega drugega honorarja, potem postane nameščenec združenja ter kot tak ne more ostati v upravi.
Dočim to sledi iz zakona, bo to v praksi dejansko drugače. Šefa urada bodo nastavljala samo velika združenja, ki imajo obsežno
poslovanje in ki v ta namen potrebujejo večje število nameščencev. Zato morajo takšna združenja imeti tudi šefa urada, pod čigar vodstvom in neposrednim nadzorstvom se opravljajo vsi posli združenja. Član uprave, ki je samostojen gospodar, ne more opravljati vse te posle, ker bi
moral biti v ta namen stalno v uradu ter bi moral zato tudi opustiti svoj obrat. To pa bi mogel storiti samo v tem primeru, če mu združenje honorira njegovo delo kot šefu urada združenja. V praksi bo torej šef urada vedno nameščenec združenja in kot tak ne more biti član uprave.«
Zakai nezaupanje
do nameravane centralne
zadružne
To je gospodarska politika!
Finančno ministrstvo bo izplačalo te dni primorski banovini, splitski občini in še nekaterim drugim dalmatinskim občinam 1,5 milijona din kot odškodnino, ker ne dobivajo nobenih doklad od podjetja »Dalmatienne«. Temu tujemu velepodjetju ni samo naša država prepustila v brezplačno izkoriščanje vodne sile Krke in Cetinje, temveč jim priznala tudi popolno davčno prostost. Zato tudi to tuje velepodjetje ne plačuje nobenih občinskih in samoupravnih doklad. Ker bi bile zaradi tega občine in banovine preveč oškodovane, jim vsako leto plača država posebno odškodnino. Tako gre naša dobrohotnost do tujega velepodjetja tako daleč, da država plačuje za to podjeije celo samoupravne davščine. Večja darežlji-vost z naše strani pač ni mogoča. Kako lepo bi uspevala naša domača podjetja, če bi tudi za nje plačeval kakšen stric občinske in banovinske davščine! A za domača podjetja ni bilo nikdar te obzirnosti.
Pripomniti moramo le še, da ta obzirnost do družbe »Dalmatienne« in od danes, temveč že dolga leta vodimo tako sijajno gospodarsko politiko.
Pri nas je postal že nepisan zakon, da nekaterih stvari nikdar ne imenujemo s pravim imenom. Druga naša navada je, da nekatere stvari hvalimo kar brez kritike in da nočemo videti niti njihovih najbolj očitnih napak. Tako se smatra tudi za velikanski greh, če se tudi z vso blagohotnostjo pokaže na nekatere napake in neljube pojave v zadružništvu. Vsaka taka kritika in tudi najbolj dobrohotna se takoj ubiije, češ da pomeni napad na naše zaslužno zadružništvo — na našo svetinjo. Razmere pa se na ta način seveda ne morejo zboljšati in zato raste bolezen, zato se večajo napake. S tem pa raste naravno tudi kritika in tako udari še močneje na dan baš to, kar se je hotelo prikriti. Resnica pač vedno prodre!
Z novim zadružnim zakonom se je hotelo še posebej utrditi zadružništvo, in sicer nepravo zadružništvo še skoraj v večji meri ko pravo. Temu namenu naj bi služila tudi zadružna banka, ki se naj bi ustanovila. Proti tej zadružni banki pa je nastalo v ijavnosti
sti razdolžitev, kar pomeni, da bo morala plačati deficit država, to je vsi državljani, pa tudi takšni, katerim je to naše zadružništvo dostikrat najvefji neprijatelj.
Kdor je resnični prijatelj kmetskega naroda, ta ve, da mu je zadružništvo v rešitev. Toda to zadružništvo je treba dobro reformirati, predvsem pa se mora otresti velikega števila svojih vodij, birokratov, politikov in špekulantov.
To so glavni razlogi, da gleda naš list z velikim nezaupanjem na mnoge zadružne akcije in tudi na ustanovitev zadružne banke.
Poročali smo že, da je uprava Glavnega zadružnega saveza začela z akcijo, da se v smislu zadružnega zakona ustanovi zadružna banka ter je tudi že prosil savez svoje članstvo za poročilo, koliko bi mogle zadruge podpisati kapitala in če bi mogle zadružne zveze v ta namen določiti prvi obrok anuitet po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov.
Dosedaj ije dobil zadružni savez tri odgovore, ki pa niso še definitivni. Medtem pa so se tudi že po-
Ali more biti član uprave združenja istočasno tudi šef urada združenja?
Zagrebška zbornica je poslala pod št. 21.023 z dne 7. t. m. na ministrstvo za trgovino in industrijo naslednje vprašanje:
»Ali more član upravnega ali nadzorn. odbora obveznega združenja, ki je bil izvoljen tudi za šefa urada islega združenja, ostati še nadalje član upravnega oz. nadzornega odbora istega združenja?«
Na to vprašanje je odgovorilo ministrstvo za trgovino in indu strijo zbornici pod številko II. Br. 38.070/u z dne 14. t. m. naslednje: »V smislu člena 26. vzorca pra vil združenja trgovcev oz. obrtne kov nima šef urada prisilnega združenja za to stalnega name ščenca. Če opravlja član uprave dolžnost tajnika ali šefa urada prisilnega združenja kot posebej v to delegiran član uprave ter v smislu določil § 367.. odst. 7. obrt nega zakona brezplačno, potem ni ovire, da ostane še nadalje član uprave, ker baš kot tak opravlja vse te njemu zaupane posle. Če pa za časa opravljanja teh funkcij
Haieleaantneiši jesenski plašči in površniki
Prvovrstni kroji in blagovi po nizkih cenah
LUKKč — Stritarjeva ulica
pravijo, da jo to kapitalistično maslo. Zato so sklenili, da pridobe za ustanovitev zadružne banke množice zadružnikov, ker bi potem bila ustanovitev zadružne banke lahka stvar. Če bi od milijona zadružnikov mogli pridobiti za zadružno banko samo eno desetino, bi mogli z lahkoto zbrati 50, a tudi več milijonov din. Če bi vse naše zadružništvo moglo dati 50.000 ljudi ali zadrug, ki bi dale po 1000 din, pa bi bilo skupaj 50 milijonov din.
Tako računajo neki zadružni voditelji in ideologi in zato da so sklenili, da bodo pospešili ustanovitev zadružne banke, da jim ne bi kdo pokvaril računov. Zato so zadružni voditelji sklenili, da morajo začeti njih listi ofenzivo proti »kapitalističnim« listom in proti krogom, ki so proti ustanovitvi centralne zadružne banke.
Zaenkrat o tem samo obveščamo javnost, da pravočasno ve, kaj bodo vse poskušali zadružni ideologi. To njih pospešeno delo za ustanovitev centralne zadružne banke je še bolj povečalo naše nezaupanje. To svoije nezaupanje pa bomo znali tudi utemeljiti ne samo s kapitalističnega, temveč tudi z zadružnega stališča. Bili smo vedno in ostanemo prijatelji zadružništva, zato pa smo morali postati tudi nasprotniki nekih zadružnih »ideologov« in voditeljev, katerim potrebno pospešeno delo za
veliko nezaupanje in zadnji »Ju-goslovenski Lloyd« kar odkrito piše, zakaj je nastalo to nezaupanje. Med drugim pravi:
Naše kmetsko zadružništvo, zlasti srbsko in hrvatsko, je z zelo redkimi izjemami tako bolno, da more to navdati s skrbjo vsakega prijatelja naroda. 2e dosedaj je dala država, to se pravi, vsi državljani, za sanacijo zadružništva tako velike vsote, da se kar samo postavlja vprašanje: kako dolgo bomo še finansirali te ljudi, ki sicer v teoriji vedno govore o edino rešilni samopomoči, v praksi pa kličejo na pomoč vse, tudi neza-družnijce. Kako dolgo bomo dajali še denar, da z njim dostikrat zelo lahkomiselno upravljajo oni, ki so izbrali zadružništvo sebi samo kot skakalno desko za svojo politično kariero ali za kakšne politične kompromise, da pridejo potem do položaja, s katerega morejo potlačiti svoje zadružne grehe, dolgove in druge neuspehe, ki so dostikrat bolj v zvezi s hazarderskimi in špekulativnimi nagoni posameznih zadružnih ideologov in vodij, kakor pa s samim zadružništvom. Končno pa se postavlja tudi vprašanje, če je prav, da mora gospodarstvo, ki že itak plačuje davke, plačevati še poseben davek za vzdrževanje posameznik zadružnih voditeljev. Ta vprašanja se morajo postaviti tudi zato, ker vemo da vrsta zadružnih polomov še ni končana. To bi mogla javnost hitro spoznati, če bi se nekateri na videz zelo dobri zadružni savezi malo bolj pregledali. Tedaj bi se konstatirale mnoge napake in sla bo vodstvo ter bi se videlo, da so neki savezi tako zapleteni v neke posle in zato tako zadolženi, da bo moral nekdo prej ali pozneje i/.ve-
javili glasovi, ki niso nasprotovali ustanovitvi pokrajinskih zadružnih bank, ki pa so proti ustanovitvi centralne zadružne banke v Beogradu. Zlasti so bili listi proti centralni banki zaradi izkušenj s Priv. agrarno banko, ker se boje, da bi potem zopet imeli od banke največ tisti, ki so najbližji glavnemu viru. To pa se nikakor ne sme zgoditi.
Neki zadružni voditelji in »ideologi« hočejo to nezaupanje ubiti in
Politične vesti
J
ustanovitev centralne banke v Beogradu.
zadružne
Ves članek je napisan sicer za hrvatske in srbske razmere, vendar pa tudi ni brez pomena za nas Slovence, ker dokazuje, kako pravilno je bilo naše stališče, ko smo nastopili proti ustanovitvi centralistične zadružne banke in ko smo opozarjali, da novi zadružni zakon vendarle ni tako lep, kakor bi nekateri na vsak način hoteli dopovedati. S takšnim navdušenjem res ni bilo treba glasovati za zadružni zakon, kakor so glasovali zanj celo nekateri opozicionalci.
Kai pravilo naši gospodarski
Hud ie t
Telefonska mizerija v Ljubljani
Pogoste in upravičene so pritožbe v strokovnem kakor tudi dnevnem časopisju na račun naše telefonske mizerije.
To stanje postaja v Ljubljani že neznosno. Nismo izpostavljeni le preobremenjenosti centrale in raznim vremenskim neprilikam, da so aparati po cele tedne le v na-potje, temveč je krivda in to prav občutna tudi na upravi.
Pred kratkim sem imel priložnost govoriti s strokovnjakom, zaposlenim pri povečanju centrale. Med pogovorom mi je omenil, da so aparati na naši telefonski centrali v lako nedopustnem stanju, da je sploh čudež, da telefon sploh deluje. Aparati so po izjavi tega strokovnjaka lako zaprašeni in zanemarjeni, da ne bo nič nenavadnega — če se že komu posreči dobiti telefonsko zvezo — da ne bo prišel do pogovora, ker bo prenašanje pogovora pri takem stanju
aparatov v bližnji bodočnosti nemogoče.
Ne moremo si misliti, da bi se uprava telefona-ne zavedala tega, da morajo biti aparati vzdrževani v primernem stanju. Verjetneje je, da je tu kriva zopet ona nesrečna štednja kakor jo opažamo že leta dolgo pri železnici in pošti v Sloveniji. Posledice pa trpe neposredno naročniki in vse gospodarstvo, posredno pa tudi drž. uprava, ker se zbog prevelike štednje kvarijo naprave in ovira gospodarski razvoj, od katerega ima državna blagajna največji dobiček.
Pri tem naj omenim še eno. Zadnji južni sneg je baje napravil na telefonskem omrežju škodo, ki gre v stotisoče. Ali ne bi bilo mogoče vsaj v mestih preprečiti tako znatne škode in poslovne ovire s tem, da bi uprava telegrafa in telefona poskrbela, da se sneg otresa z žic? Po mojem mnenju bi bila ta predhodna mera cenejša kakor je sedanje popravljanje žic, da ne govorimo o drugih prednostih tega pravočasnega ukrepa.
Vsak trgovec mora biti narotnik, .Trgovskega lista1
Tatarescu je sestavil novo vlado, v kateri je tudi zastopnik stranke prof. Jorge. Vajda Voevod ni v vladi, pač pa je sklenil z njim Tatarescu volilni sporazum.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je v debati v zun. odboru čsl. senata govoril o zunanje političnih vprašanjih ter se dotaknil tudi obiska lorda Halifaxa v Berlinu. Dejal je, da je naravnost nesmiselno govoriti, kakor da bi Anglija pustila Nemčiji v srednji Evropi proste roke ali da bi razpravljal lord Halifax o nemški zahtevi, da se da sudetskim Nemcem avtonomija. Takšne stvari so popolnoma nemogoče. Glede protikomunističnega pakta je dejal, da je bilo sklenjenih že mnogo paktov, od katerih ni ostalo nič. Tako n. pr. pakt štirih velesil 1. 1933.
Teroristična organizacija desničarjev proti republikanskemu redu v Franciji je bila odkrita v Parizu. Organizacijo so ustvarile razpuščene desničarske stranke. Organizacija je bila tajno izvedena ter je štela 10.000 mož, ki so bili strokovno izvežbani za napad. Cilj zarote je bil uvesti v Franciji fašistični režim. Oblasti so našle po Parizu več tajnih skladišč orožja. Zelo mnogo oseb je bilo aretiranih, vendar pa policija še ne daje podrobnih informacij.
Belgijski kralj Leopold bo za časa svojega bivanja v Londonu skušal dobiti od britanske vlade pristanek, da se v Španiji obnovi monarhija, ker bi se edino na ta način mogla premostiti sedanja velika nasprotja med obma španskima frontama. Belgijski kralj predlaga, da bi bil španski kralj drug; sin kralja Alfonza Don Jai-me.
Sovjetska vlada je čisto nepričakovano sporočila angleški viadi, da sprejema njene predloge glede evakuacije prostovoljcev iz Španije. Sodijo, da se je sovjetska vlada odločila k temu koraku, ker je prepričana, da je postala vsaka borba v Španiji brezuspešna.
Lcrd Halifax je prišel v Berlin ter se je najprej sestal z Gorin-gom. Iz Berlina odpotuje v Berch-tesgaden, kjer se sestane s Hitlerjem. Iz Nemčije se bo vrnil naravnost v Anglijo ter ne bo odpotoval v Rim, kakor se je prvotno poročalo.
Lord Ilalifax bo razpravljal z
nemškimi voditelji o vprašanju nemških kolonij, ter odnosa jih Nemčije do Anglije. Nemški državniki bodo pri tej priliki izjavili, da nimajo nobenega agresivnega namena proti Angliji.
Ameriški notranji in kmetijski minister sta nastopila proti temu, da se Združene države Sev. Amerike udeležujejo bruseljske konference. Po mnenju obeh ministrov bi morale ostati Združene države v vojni med Japonsko in Kitajsko strogo nevtralne.
Japonska vlada je baje poslala francoski vladi ultimat, da bo zasedla otok Hianan, če ne bo nehala Francija dobavljati Kitajski orožja skozi Indokino. Francoska vlada je odgovorila, da bo že naročene kitajske pošiljke dobavila Kitajski. Istočasno je francoska vlada poslala v Indokino štiri velike bojne ladje.
Nankinška vlada je sklenila dogovor s pariško vlado, da ji pošlje ta svoje vojaške inštruktorje. Sodijo, da bodo potem nemški in italijanski inštruktorji zapustili Kitajsko.
Tudi v vladnih nankinških krogih se priznava, da je položaj kitajske vojske zelo težaven. Kitajci grade sedaj novo obrambno črto 200 km vzhodno od Nankinga. Kitajske čete, ki so bile pred Šanga-jem, so odpoklicane ter zamenjane s svežimi četami, ki so prišle iz province šešuen. Maršal čangkaj-šek se je posvetil samo organizaciji kitajskega odpora. A tudi položaj Japoncev ni lahek, ker postaja oskrba vojske vedno težja, čini globlje prodira japonska vojska v kitajsko ozemlje.
V Tetuanu so bile velike demonstracije domačinov, ki so glasno zahtevali, da se domačini več ne pošiljajo v Španijo na fronto. Prišlo je do spopada s španskimi vojaki ter je bilo baje 60 oseb ubitih. Španski uradni krogi pa zanikajo, da bi bile v Tetuanu večje demonstracije.
Nemiri v Palestini še vedno niso ponehali ter so atentati na dnevnem redu. Arabci groze, da bodo proglasili sveto vojno, če bi Anglija v resnici razdelila Palestino v dva dela. Angleške oblasti so zopet aretirale večje število arabskih voditeljev. Aretiranih pa je bilo tudi nekaj Židov.
Dopisnik agencije »Havas« je bil izgnan iz Nemčije, ker je baje poročal, da se v Nemčiji silno širi parkljevka in slinavka pri goveji živini, ker je živina preslabo krmljena.
Seja osrednjega lesnega odseka
pri Zvozi trgovskih združenj za dravsko banovino bo v petek dne 26. novembra 1937 ob 10. uri dopoldne v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul. 27, Ljubljana,
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika,
2. Kliringi.
3. Železniške tarife.
4. Razprava o skrajšanem delovnem času.
5. Trgovsko zavarovanje.
0. Razprava o pravilniku o strokovnem odboru za lesne izdelke pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
7. Davčne zadeve.
8. Organizacija.
9. Slučajnosti.
Radi važnosti razprav, ki so na dnevnem redu, se pričakuje polnoštevilna udeležba.
Iz se/e Združenja trgovcev
v	Kran
Ali bo telefonska mizerija v Ljubljani res odpravljena?
Naši listi imajo to lopo navado, da o vsaki novi stvari takoj pišejo z največjim navdušenjem. Tako smo brali včeraj tudi zelo navdušeno poročilo o povečanju nove avtomatične telefonske centrale v Ljubljani za tisoč številk. Drugo vprašanje pa je, če je to navdušenje tudi upravičeno.
Predvsem bi pripomnili, da to vendar ni tako velika stvar, če je poštna uprava po dolgih letih vendar enkrat povečala ljubljansko telefonsko centralo, saj se je na to spomnila itak dovolj po/.no. Koliko več bi imela poštna uprava dobo 1-kov, če bi mogli že pred leti dobiti telefone vsi, ki sojih zahtevali.
Sicer pa ima še sedanje povečanje centrale dosti senčnih strani. Tisoč novih številk res do. imo, toda zaenkrat se te še ne morejo izkoristiti, ker ni še dovolj kablov. Ti bodo položeni šele prihodnje leto.
A niti neljube motnje ne bodo odpravljene, ker se hr> kapaciteta centrale povišala le od 96 na 164 parov istočasnih pogovorov. Pri tisoč novih številkah je to povečanje na vsak način nezadostno in motnje se ne bodo kmalu nehale Zato bi bilo umestneje, če bi naši listi zahtevali, da se res že enkrat napravi konec telefonski mDeriji in da bi šele potem pisali slavo speve.
Nezaposlenost v grafični st.rr\i
Centralna uprava Zveze grafičnega delavstva je objavila obsežno poročilo o zaposlitvi delavstva od 1. I. 1931 do 31. XII. 1936. Največja brezposelnost v grafični stroki je bila v 1. 1933., ko je bilo od 2958 aktivnih kvalificiranih članov nezaposlenih 1090 ali 37% in od 1878 pomožnega aktivnega osebja pa nezaposlenih 672 ali 36%. Od takrat se je stanje nekoliko popravilo ter je bilo stanje koncem leta 1936. naslednje: V Beogradu 1792 članov, 396 nezaposlenih ali 22%, v Ljubljani 804 člani, nezaposlenih 123 ali 15%, v Novem Sadu 493 članov, nezaposlenih 180 ali 36*5%, v Sarajevu 311 članov, nezaposlenih 115 ali 37% in v Zagrebu 1948 članov, nezaposlenih 676 ali 345%.
Brezposleue grafične delavce so njih zaposleni tovariši podpirali ter izdali v vseh šestih letih brezposelnim 13'5 milijona din pod por. Invalidske, bolezenske in druge dajatve tu niso vračunane
Pretekli teden je bila pod vodstvom predsednika Franca Bex-jaka seja uprave in nadzorstva združenja trgovcev v Kranju.
Predsednik Benjak je uvodoma poročal o novi uredbi glede ustanavljanja veleblagovnic, kakor o naporih vsega jugoslovanskega trgovstva, da se ustanavljanje teh prepove. Soglasno se je ugotovilo, da je trgovstvo kranjskega sreza solidarno s tovariši, ki so radi ve-leblagvnic že prizadeti, in da trgovstvo kranjskega sreza zahteva, da se prepreči širjenje tujega velekapitala v naši domači trgovini. Od te svoje zahteve ne bo trgovstvo nikdar odstopilo.
Razpravljalo se je o predlogih za imenovanje trgovskega zastopstva v davčni odbor. Pri tej priliki se ge ugotovilo, da davčni odbor v sedanji sestavi ne more pravično ocenjevati, ker 2 člana ne moreta jioznati obratovalnih razmer tovarišev iz krajev, katerih ne poznata. Soglasno se je sklenilo predlagati v davčni odbor Franca Globočnika, trgovca iz Tržiča ter Otmarja Col narja, trgovca iz Kranja. Kot namestnika pa Ferdinanda Kokalja iz Tržiča in Rudolfa Hlcbša iz Kranja.
Izreče se tudi zahvala Francu Gorjancu, trgovcu iz Kranja, ki je kot član reklamacijskega odbora z uspehom zagovarjal pritožbe.
Zanimiva in daljša je bila razprava o obveznem socialnem za varovanju za trgovce. Uprava se v principu strinja s tem, da se »vede prvi vrsti bolniško zavarovanje, ki more nuditi pomoč takoj. To zavarovanje naj bi se izvedlo iako da se omogoči plačevanje premij tudi gmotno slabejšim trgovcem. Kadi tega naj bi se osnovalo več izredov, kakor n pr.:
I. razred premija 10—15 din (zdravnik in zdravila);
II. razred premija 20—30 din (zdravnik, zdravila, III. razred bolnišnice;
III. razred premija 40-50 dur (zdravila, 111. razred bolnišnice in zdravnik po izberi);
IV. razred premija 70—80 din (zdravila, zdravnik po izberi ter 11. razred bolnišnice);
V. razred premija 100—200 din (zdravila, zdravnik po izberi, 11. razred bolnišnice odnosno sanatorij in klinike).
V nižjih razredih bi sicer plačevali zavarovanci manj, imeli bi pa zato tudi manjše pravice. Nosilec zavarovanja naj bi bilo posamezno združenje, več združenj ali Zveza trgovskih združenj. l*od nikakimi pogoji pa se ne bi smelo to zavarovanje centralizirati, ker v tem primeru bi bilo pač zavarovanje neizvedljivo. Trgovcem naj bi bilo na prosto dano izbira razreda s samo to omejitvijo, da se mora oni, ki izvršuje trgovino, za katero se zahteva usposobljenost, zavarovati v II.—V. razredu. Vse ugodnosti člana naj bi uživali tudi svojci.
Zavarovanje za pogrebnino naj bi bilo že vračunano v normalnih bolniških prispevkih. Bolniško zavarovanje bi moralo biti obvezno
Rlasnikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno din 5*— za vsak komad Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12 in se dobi tudi v trgovinah. To je naj bolj priljubljeni in najbolj razšir jeni slovenski ljudski koledar že od nekdai.
za vse trgovce ne oziraje se na premoženjske prilike. Baš gmotno slabejše stoječi so potrebni zavarovanja v prvi vrsti. Ako se te izloči, izgubi zavarovanje svoj pravi smisel.
Glede zavarovanja za primer starosti, onemoglosti in smrti je bila uprava mišljenja, da se to zavarovanje za sedaj ne izvede. Piedvidena so previsoka plačila, ki niso v skladu z razmeroma zelo nizkimi rentami. Najmanjša mesečna premija bi sicer znašala vsaj din 60‘—, katero višino ne bi zmogla niti polovica trgovstva. Da bi se zavarovali v to zavarovanje samo nekateri, t. j. premožnejši, pa ne bi imelo pravega smisla, ker baš revnejši so zavarovanja najbolj potrebni.
Razpravljalo so je dalje o ureditvi sejmišč, ki naj se urede po izdelanem osnutku. Uprava je bita soglasnega mnenja, da niti 10% občin ne bi bilo v položaju urediti sejmišča, kakor jih predvideva osnutek. Vse zahtevane naprave bi stalo stotisoče, medtem ko bi se sejmi na takem prostoru vršili morda 1—3krat letno. Posebno zgrešeno bi bilo določilo, da so živinski in kramarski sejmi na istem prostoru in da ima to sejmišče samo en vhod. Živina bi torej morala »defilirati« na svoje določene prostore mimo stojnic, na katerih se prodajajo tudi živila. Bolna živina tii se po osnutku istotako spravljala na prostoru poleg vhoda. Take bi vse ljudstvo iu živina hodila mimo bolne živine, da bi se bolezen z lahkoto prenesla naprej. Ureditev sejmišča, kakor ga predvideva osnutek, bi bila izvedljiva samo za večja mesta, kjer so sejmi stalni — tedenski in kjer je promet velik Tein pogojem ustreza pa le malo krajev.
Pri tej priliki se je tudi ugotovilo, da kramarski sejmi vedno bolj izgubljajo svoj prvotni pomen.
bega kapitala U. S. A., Švica, Anglija, Švedska in Nizozemska. Uspeh Rooseveltove akcije je odvisen od tega, kako bodo te države sprejele njegov predlog. Da je Švica proti begajočemu kapitalu, o Danes so trgovine že skoro v vsaki I tem smo že poročali. A tudi Šved-vasi. V teh se prodajajo vse vrste I ska bi Anglija sta proti temu ka-blaga, tako da sejmi zgubljajo na Pbalu. Vendar pa je konservativ-svojem pomenu. Nasprotno pa se na Anglija proti vsakim energio-opaža, da se na sejmih v vedno | ni™. ukrepom in City se ne more
večji množini prodaijajo razni »patenti«, da se vedno bolj igra na srečo in na druge razne načine izvablja deuar od kupujočega občinstva.
Dalje se je razpravljalo tudi o novem zadružnem zakonu, po ka-
sprijazniti s tem, da bi banke ne bile več zavezane na poslovno tajnost, temveč celo kar ovajale oblastem lastnike tujega kapitala.
Zato je nevarnost, da Rooseveltova akcija še ne bo imela takoj uspeha, dasiravno bi bila nujno
terem se dovoljujejo zadrugam še potrebna in silno koristna. Še bolj
večji privilegiji. Navzoči so kritizirali postopanje poslanca-zbornič-nega tajnika, ki je glasoval za zadružni zakon, dasi živi od kruha, | uosti! ki mu ga reže pridobninski davek plačujoči pridobitni stan. Izrekla pa se je soglasna zahvala Ivanu Mohoriču, zborničnemu generalnemu tajniku, ki edini je nastopil proti privilegijem ter izposloval, da so se nekatere določbe korigirale v prid trgovstvu.
potrebno pa bi bilo, da bi tudi pri nas posvečali iz Jugoslavije pobeglemu kapitalu malo več pozor-
Jubilei
zaslužnega
moža
Danes praznuje sedemdesetletnico mnogozaslužni ravnatelj ljub-Sklenilo se je, da bode združenje I ljanske Mestne hranilnice gosp. podvzolo širšo akcijo za pristop v Franjo Pretnar, zadrugo »Trgovski list«, ki edini I Jubilant spada v vrsto onih ti-danes brezkompromisno zagovarja hih) a vedno delavnih in vedno trgovstvo in naše gospodarstvo. zvestih mož, ki nikdar ne iščejo ne Na seji se je tudi ugotovilo, da slave ne priznanja, ki pa zato se zadnji čas množe razne pre- tem bolj zanesljivo izvrše svojo iskavc pri trgovcih radi taksiranja I dolžnost in še nekaj čez. To so oni računov, naročilnic, potrdil itd. tihi naši kulturni in gospodarski Ugotovilo se je, da so zadevni delavci, ki so bili ona neomajna predpisi z raznimi spremembami sila, ki je omogočila, da smo Slo-in internimi pojasnili finančnega venci vzdržali tudi v najtežjih ministrstva oziroma finančne di- časih in kljub stiskam in nadlo-rekciije postali tako komplicirani, gam od vseh strani celo napredo-da jih nikdo ne razume več. Celo vali in se razvijali. In vzgled tak-razni taksni referenti so različnega šnega tihega in neutrudnega de-mnenja, kakor se je že opetovano lavca za narod je bil vse življenje ugotovilo. Potem pa naj poslovni Franjo Pretnar, človek razume kaos teh predpisov. pd Mestni hranilnici, v Zvezi Trgovstvo zahteva, da se ustvari I Jugoslovenskili hranilnic, kateri jasnost in enostavnost predpi.-ov, predseduje že od 1. 1924. dalje, pri ne pa da se kaznujejo trgovci radi kulturnih institucijah kakor Na-tega, ker zaradi nerazumljivih I ,-odni galeriji, društvu Narodni predpisih več ne znajo pravilno |dom( jpp je hUa njegova požrtvo-
telrei nnf! otr/viih nADlAumn 2rMCAX7	I	-	•	■
valna delavnost vedno jamstvo na-
taksirati svojih poslovnih spisov.
Udeležba na seji je bila polno-1 predka. Vsako prevzeto funkcijo številna in je trajala nad tri ure. | je jzvrgeval rigorozno vestno in
vsako njegovo poročilo je bilo sestavljeno tako. da je bilo sprejeto kot dokument. Pri vsej silni natančnosti do samega sebe, pa je g. jubilant nad vse prizanesljiv do drugih in njegova ljubeznivost je
Temu modernemu finančnemu piratstvu hostikrat rešila tudi napete sitna-
Roosevelt
begajočemu
treba narediti fconec
cije.
Predsednik Roosevelt je te dni sporočil po svojih emisarjih senzacionalen načrt, da bi se z mednarodno akcijo napravilo konec manjši vesti beže iz ene države v drugo. To so kapitali, ki pri najmanjši vesti beži iz ene države v drugo, pa čeprav izgubljajo s tem na obrestih. Iz svoje države beže iz strahu pred socialno revolucijo ali valutne negotovosti ali vojne, skratka vsega. Bolni so že za patološkim strahom. Svoji državi škodujejo z begom kapitala silno, ker beže vedno ravno v najbolj usodnih trenutkih, ko potrebuje njih država najbolj denar. Ko pa mine nevarnost, se vračajo po skrivnih potih ali pod tujim imenom v domovino v obliki tujih posojil, za katere je treba plačevati ogromno obresti, a še druge pri-
KNJIGOVEZNICA
4
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. za«.
LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, Strace, journale. šolske zvezke, mape, odjem k n j i-žice, risalne bloke itd.
,	., Z veseljem se spominjamo se-
stojbine, kakor se to dogaja pri Memdesetletnice g. Franja Pretnar-
nas. Razvijajo tako parazitstvo naj-grše vrste.
ja, saj je to v resnici jubilej vestno izpolnjenega dela in zveste lju-
V korist pa niti niso državam, I bez.ni do naroda in do vsega lepega
v katere beže. Kajti zaradi njih pribeglega kapitala nastaja preobilica na denarnem trgu, krediti se zato množe in tako nastaja ne-varnost, da gre gospodarski polet | mnoKa lem-predaleč in da nastane reakcija Če tedaj ti finančni pirati še od pokličejo svoj denar, je katastrofa neizbežna. Pribegli kapital postaja tako nesreča tudi za deželo, v katero se je zatekel.
in dobrega.
Z vso iskrenostjo in hvaležnostjo kličemo zato g. Pretnarju: Na
Zakaj morajo otroci žvečiti kavčuk?
Narave pravi: žvečite! Žvečiti pravi narava sama! Otrok žveči
•	n realni razl°g; da se. kflr	-de	d roko in
je odločil Roosevelt proti temu ’ dosJe. otrok sledi pri begajočemu kapitalu V ta namen le irojenemu in naravneL
nvoH nrro »■?AAcmrnIT rl*l mArU 1A na. I	*	"
predlaga Roosevelt, da morajo denarni zavodi obvestiti državne oblasti o veličini in izviru tujega ka
nagonu žvečenja. Iz istega razloga bo pozneje otrok tudi grizel
T" 111	.	nm	t-	ki	»voj	svinčnik,	ko	bo	delal	ali	pa
pitala, k, «, ga prejele Oblast, b. ‘ kak5l,e slamice ali pali-
”t°. .V?..LLi‘Pa‘laL°“afie,,,“Lce. ko bo na Izleta. W,ig!ey je
sicer v tej meri, da bi se vsak tuji
samo moderno enostavno in znan-
kapitalist dobro premislil, preden I	.
.-1	,,	v,	j	-i,	;.„i	Istveno priznano sredstvo za pra-
bi se odločil, da svoj kapital izl	v	*
lastne države prenese v drugo.
Ta begajoči kapital je silno velik in eden tistih vzrokov, da pri manjkuje denarja za koristne in
stari instinktivni nagon ljudskega žvečenja.
Posebno otroci bi morali ves dan in neprestano žvečiti Wrigley.
plodovite investicije. Samo iz Na popolnoma naraven način bo Francije pobegli kapital se cenil^n8'ey ohranil otrokom zobe m na 60 milijard frankov. Pa tudi I z°huo meso ter pripomogel, da iz Jugoslavije je pobeglo zelo mno-1 hodo otroci ohranili zdrave in go kapitala. To se najlepše vidi, I ^ePe z°he.
da kljub ogromnim zaradain in I Tudi vi sami morate žvečiti dobičkom nekaterih ljudi, pri nas Wrigley. Tempo življenja je danes hranilne vloge ne rastejo. Samo takšen, da nam ne dopušča niti pri nas se nihče za ta pobegli ka-| toliko časa, da bi hrano zadostno pital ne briga, ker mi imamo dru- prežvečili, temveč da jo skušamo ge skrbi, politične in strankarske. I čim prej pogoltniti, zato nam je Glavni dobiček, če se more o tem bolj potrebno, da žvečimo
njem govoriti, so imele dosedaj odi Wrigley kavčuk!
(1235)
Benarstvo
Obrestno mero treba znižati
Zaradi preobilice nezaposlenega denarja predlagajo nekateri gospodarski krogi, da bi morala Narodna banka na vsak način znižati menično obrestno mero od 5 na 4 odstotke. Temu mnenju se tudi mi v celoti pridružujemo. Odveč je, da bi tu znova navajali vse argumente, ki govore za znižanje obrestne mere, saj smo to že storili več ko enkrat.
Naglasili bi pri tem le eno, da je namreč tudi potrebno, da Narodna banka svoje pogoje za kredite malo bolj prilagodi potrebam gospodarskih ljudi. Posebno v pokrajinah, kjer ni imela Narodna banka prav nobenih izgub, kakor v Sloveniji, res ni treba, da so pogoji tako rigorozni, kakor so sedaj. Ljudem je treba tudi omogočili, da morejo priti do kreditov Narodne banke.
»Jug. Kurir« poroča, da je bila zahteva po znižanju obrestne mere pri Narodni banki ugodno sprejeta in da se namerava zahtevano znižanje izvesti v začetku marca leta 1938. Vest sama se sicer še ne potrjuje, a se tudi ne demantira, da vendarle upamo na njeno resničnost.
zveza popolnoma prilagodena no-1 Stanje zagrebških denar-
vetnu zadružnemu zakonu. Po tem načrtu bi postala Glavna zadružna zveza vrhovna organizacija vsega jugoslovanskega zadružništva. Pravila nadalje vsebujejo določila o sprejemu zadružnih zvez v Glavno zvezo, o deležni glavnici ter o prispevkih zadrug za vzdrževanje Glavne zadružne zveze, o organih Glavne zveze ter o zvezinem razsodišču za spore med članicami Glavne zadružne zveze ter zvezo in članicami.
Načrt novih pravil je že bil razposlan zadružnim zvezam, ki se morajo sedaj o načrtu izjaviti. Nato se bo sklicala ustanovna skupščina nove Glavne zadružne zveze.
Ce se ta načrt pravil sprejme, potem bo centralizacija našega zadružništva izvedena.
nih zavodov
V Zagrebu je 27 denarnih zavodov. Po poročilih 23 zavodov je njih skupno stanje naslednje (vse številke v milijonih din):
Lastna sredstva 485, od tega glavnice 372,5, rezervni fond 44,9, drugi fondi 26, amortizacijski fondi 86,8.
Tuja sredstva skupno 3.632, od tega hran. vloge 2.168, eskont pri Narodni banki 445,8.
Aktivne operacije so znašale v 1. 1936. skupno 2.895,7, od t°ga: eskont 903, lombard 46, hipotekarna posojila 159,5, tekoči računi 1.618.
Skupno premoženje: 988,8, od tega gotovina 188, drž. boni 16,5, žiro konto na pokaz pri Nar. banki 79,6 itd.; vsa gotovina 353,8. Vrednostni papirji 353,8.
Od 23 zavodov je imelo 18 zavodov dobiček, 5 pa izgubo. Dobi-
ček je znašal 26,4, izguba pa 0,4. Delniški kapital se je torej obrestoval po 6'97%.
*
Za guvernerja Angleške banke
je bil že devetnajstič predlagan Montagu Norman.
Madžari so predlagali rimski vladi, da se madžarske terjatve v kliringu likvidirajo na ta način, da bi Italija vrnila madžarske vrednostne papirje, ki so danes v rokah italijanskih državljanov. Gre v prvi vrsti za repatriacijo 170 milijonov lir visoke italijanske transe madžarskega posojila od Zveze narodov. Nadalje predlagajo Madžari, da vrnejo Italijani Madžarom tudi vse delnice madžarskih delniških družb, ki so danes v rokah italijanskih državljanov in katerih je zelo mnogo.
Japonska vlada je izdala 3. serijo drž. bonov za 200 milijonov jen. 150 milijonov prevzame depo žitni urad finančnega ministrstva, 50 milijonov pa bo prepuščeno publiki. Boni imajo tečaj 98, se obrestujejo po 3'5°/o in amortizirajo v 17 letih.
Vse vrste manufaktur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča
Lingarjeva ulica št.1
Glavne napake našega davčnega sistema
Naš davčne sistem le neenakomeren, prekorngsildran m predrag
Naš davčni sistem nima samo te | pred odmero davka zbirajo po-
Prošnje za zaščito denar nih zavodov se morejo vlagati še do 23. februarja leta 1938.
Ko smo v svoji zadnji številki o javili notico, zakaj se vendar ne sporoči javnosti, če bo uredba o zaščiti upnikov podaljšana ali ne je tudi že padla odločitev ter je bilo objavljeno, da bodo mogli denarni zavodi vlagati prošnje za zaščito še do 23. februarja 1938. Rok za vlaganje prošenj je bil torej podaljšan za 3 mesece.
O motivih tega podaljšanja je bilo izdano posebno poročilo, ki pravi med drugim:
Z uredbo z dne 16. t. m. je bil podaljšan rok za sprejemanje prošenj za dovolitev zaščite denarnim zavodom do 23. februarja 1938.
Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov je bila izdana v dobi najtežje gospodarske in bančne krize, ko so bili neodložljivi posebni moratorijski ukrepi za denarne zavode. Od takrat pa so se razmere znatno zboljšale ter je narasla tudi likvidnost denarnih zavodov. Poleg tega pa so imeli denarni zavodi dovolj časa, da precenijo svoje stanje ali da vsaj ugotove, če jim bo potrebna zaščita.
Sporočilo pravi nadalje, da se je tudi z uredbo o likvidaciji kmet škili dolgov zboljšalo stanje denarnih zavodov, zlasti še, ker bo po izjavi Narodne banke in Poštne hranilnice znaten del zamrzlih terjatev denarnih zavodov mobiliziran. Iz vseh teh razlogov ni več potrebe, da se podaljša rok, v katerem morejo denarni zavodi zaprositi za zaščito, znova za eno leto, temveč se bo podaljšal le za tri mesece.
Trgovinsko ministrstvo pa namerava izdati uredbo, ki bi v pri meru trenutne nelikvidnosti ali navala vlagateljev preprečila težke posledice za denarne zavode in za kredit v državi. V tem pogledu morejo služiti primeri drugih držav, zlasti onih v srednji Evropi za primer. (Zakaj se le pri nas že prej ni delalo po primeru teh držav? Op. ured.) Nova uredba bi morala stopiti v veljavo pred potekom roka, ko se še morejo vlagati prošnje za zaščito denarnih zavodov.
Pred reorganizacijo Glavne zadružne zveze
Glavna zadružna zveza (Glavni zadružni savez) je izdelala načrt za svojo reorganizacijo, da bi bila
napake, da je neenakomeren, mnogo prekompliciran, temveč je tudi mnogo predrag. Njegova neenakomernost se kaže že v zakonskih določilih, še bolj pa v davčni praksi. Tako se z zakonom favorizirajo razne zadruge, tudi če so se že popolnoma oddaljile od zadružne misli in so postale že prave trgovine, ki se od drugih samostojnih trgovin ločijo le še po imenu. Nadalje so favorizirane po zakonu tudi razne prodajalnice industrijskih podjetij, ki se ne ocenjuje po davčnih odborih, temveč na sedežu svoje centrale na podlagi računa izgube in dobička oz. po bilanci. Ker je poleg tega davčna praksa v posameznih pokrajinah države zelo različna, nastaja tudi zaradi tega zelo velika razlika pri plačevanju davkov. Ni le naključje, da se velike industrije vedno bolj selijo v Beograd, temveč je globlji
datki. Na vseh železniških postajah se zapiše vsaka pošiljka v posebne tiskovine, ki se izstavljajo seveda v dveh izvodih. V to tiskovino se zapiše količina in vrsla blaga, ime pošiljalca in ime prejemnika. Te tiskovine se nato pošljejo davčni upravi, na čigar ozemlju je železniška postaja. Ta dačna uprava pregleda le tiskovine, in pošlje nato en izvod davčni upravi, na katere ozemlju živi prejemnik. Silno mnogo časa velja to zbiranje podatkov, tudi mnogo denarja, a dostikrat sploh nima nobenega pomena. Kaijti špediter more označiti sebe kot pošiljatelja, kot prejemnika pa zopet špediterja iz dotičnega kraja. Špediterji pa niso dolžni povedati davčni upravi, kdo je dejansko pošiljatelj ali prejemnik. Vsa pisarija je bila s tem odveč.
Toda tudi vse državne in samo-
Za nakup zimskega perila, trikotaž, pletenin, nogavic, rokavic, snežk galoš, domačih čevljev, dežnikov in lepihi prakliSnlh Miklavževih daril se ceni. občinstvu toplo priporoča tvrdka
JE. M. Schmitt
MM Hilli—   mil■■■       IIIIIllllT1ITnTn-Tr~-'Tir~
Pred škofijo 2	Ljubljana	Lingarjeva 4
Ogled blaga v trgovini je brezobvezenl
kar ima zopet za posledico, da se pritožijo davčni zavezanci na reklamacijski odbor. Vsako pritožbo mora nato davčna oblast protoko-lirati, priložiti potrdilo o dnevu vročenja obvestila o odmeri, nadalje izvleček iz zapisnika davčnega odbora, dostaviti pritožbi konkreten predlog ter v poročilu na finančno direkcijo utemeljiti svoje stališče. Pri finančni direkciji se pritožba znova protokolira, nato odstopi reklamacijskemu odboru, ki sestavi svoje poročilo ter nato o pritožbi sklepa. Če stranka s sklepom reklamacijskega odbora ni zadovoljna, se pritoži na uprav-
no sodišče in zopet ima davčna uprava mnogo dela s pritožbo. In teh pritožb je mnogo, zlasti v krajih, kjer je davčna praksa ostra, kakor na primer v Sloveniji.
Ta dolgotrajna procedura velja seveda mnogo denarja in za ves ta denar' je denarni efekt davka manjši. Davek ni dal tega, kar je pričakoval od njega finančni minister in zato je naravno, da zahteva finančni minister nove davke.
Že samo pridobnina dokazuje, da je naš davčni sistem predrag in da ga je zato treba korenito izpremeniti.
Ta draga režija je kriva, da ljudje plačujejo in plačujejo davke, davkov pa ni nikoli zadosti. Tudi pri davkih mora veljati načelo ekonomije in predrage davke je treba odpraviti ali pa jih tako reformirati, da bodo dali državni blagajni zadovoljive dohodke. Ne sme se dogajati, kakor se je dogodilo po vojni v nekem kraju Srbije, da je veljala neka davčna uprava državo več, kakor pa je zbrala davkov. Takšna neekonomičnost se pač ne sme trpeti.
Davkoplačevalci težko zbirajo denar za davke, zato imajo vso pravico zahtevati, da se jim plačevanje davkov olajša, da se odpravijo vsa nepotrebna nadlegovanja, zlasti pa, da se njih denar ne zapravlja za drago davčno režijo.
S kakšnimi sredstvi so se borili proti trgovstvu
vzrok v tem, ker je v Beogradu davčna praksa mnogo bolj mila ko pa v Ljubljani.
Da ni te davčne neenakosti v prid davčni morali je več ko jasno. Saj mora ustvariti pri prizadetih odpor in ljudje si pač pomagajo proti favorizirani konkurenci, kakor si znajo.
Mnogo pa se je tudi že razpravljalo pri nas o preveliki kompliciranosti davčnih predpisov. Spominjamo tu samo na predpise o skuo-nem in o poslovnem davku. Že dober strokovnjak in specialist mora biti, da obvlada vse te pred pise. Pa saj je treba le pogledali ustroj naše zakonodaje. Najprej zakon, potem pravilnik, potem avtentično tolmačenje, potem uredba, potem spremembe zakona, pravilnika, tolmačenja in uredbe, na vse to pa še nejasna judika-tura državnega sveta. Kdo se naj v vsem tem spozna!
Tretja glavna napaka našega davčnega sistema pa je, da je mnogo predrag!
O tem prav nazorno piše zadnji »Porezni savetnik«, ko pravi:
Samo poglejmo, koliko časa preide, da je pridobnina končno določena. Najprej se skozi vse leto
upravne oblasti morajo pošiljati davčnim upravam podatke o vsaki dobavi in nabavi. Od vsake pogodbe, ki jo sklenejo, pošljejo davčni upravi prepis. In tudi takrat, kadar gre za družbo, ki je itak dolžna, da javno polaga svoje račune.
Ti podatki pa imajo poleg tega dostikrat še to napako, da pridejo prepozno, ko je davek že odmerjen. Poleg tega pa se odmerja pri dobnina večini davkoplačevalcev po ceni davčnega odbora. Sedaj mora zopet davčni referent zbrati podatke, da more svoj predlog utemeljiti. Če se zgodi, da dobi ukaz, da se morajo davčni dohodki zvišati, potem pač zviša svoje pred. loge ter se muči in trudi, da pride do številke, ki jo potrebuje o vi šini davčnih dohodkov zavezanost
Ko je referent s sestavo predlo gov gotov, vpiše svoj predlog v register, sporoči razpored občinski oblasti, ta razgrne davčne sezna me, nato se odredi rok za razpra vo davčnega odbora, zaslišijo se stranke in na vse zadnje se določi davčna odmera.
Ce so bili referenti preveč goreči, in dostikrat so to, potem so odmerili davčno odmero previsoko,
V velikem boju proti veleblagovnicam so zagovorniki teh tujih velepodjetij posebno naglašali veliko socialno nalogo, ki da jo izvršujejo te veleblagovnice. Da bi to tem bolj poudarili in da bi prepričali svet, da njih trditev res drži, so tudi objavili izjave nekih delavskih »voditeljev«, da so oni za Ta-To«. Koliko pa je bila ta izjava vredna, pa je hitro razkrila izjava delavskih organizacij, ki je voditelje« delavstva takoj demantirala.
O tem piše tudi zadnji »Delavski list«, ki je objavil naslednji članek in ki naj bo kot dokument iz časov bojev zaregistriran tudi v našem listu. Članek »Delavskega lista« z dne 16. novembra se glasi:
»Ta-ta — Bata!«
Belgfajsko »Vreme« ije dne 26. oktobra prineslo izpod peresa s. Bogdana Krekiča, tajnika URSa članek, v katerem v imenu vseh delavskih strokovnih organizacij URSa odobrava formiranje velikih blagovnic kakor je Ta-Ta, ker se one trudijo, da pocenijo blago in s tem koristijo konsumentom in delavcem.
Glavni radnički Savez za Srbijo je pa ob tej priliki 1. novembra v belgrajski »Politiki« napisal de manti, katerega v celoti prina. šamo:
Ob priliki kampanje in polemik o velikih trgovskih magaeinih, ki se je v zadnjih dneh vodila v jav nosti, sporoča Glavni radnički sa vez za Srbijo, da v njegovem ime nu in v imenu njegovih sestavnih organizacij ni bil nikdo poobla. ščen, da daje katerkoli izjave tem vprašanju.
Milorad Belič — Luka 1‘avičevič Mi ne mislimo poseči v načelno debato o izjavi s. Bogdana Kre
kiča, povemo samo eno: Razredni delavski sindikalni pokret ni bil nikdar pomagač velekapitala in ne more odobravati sistemov Ta-Ta itd., ne more odobriti invazije tujega kapitala, ki s pomočjo domačega kapitala izkorišča in tlači ne samo delavce, temveč vse sloje in ves narod.
Mi se radi tega priključujemo izjavi Glavnega radničkega saveza, kateremu se tudi Zagrebačka oblastna uprava URS-a priključuje. Vprašamo samo, katere organizacije iz Slovenije so pooblastile Krekiča, da napiše v »Vreme« tako izjavo v imenu vseh organizacij?
Ta izjava je mišljenje samo s. Krekiča, s katero razredni strokovni pokret cele države nima nič skupnega.«
„VESTA“
kolesa in šivalni stroji ter vse nadomestne dele priporoča firma
SlMUHflC zim.
(•INI
Tavžarjeva ulica
Znižanje uvozne carine
V Rimu je bil sklenjen dne 15. oktobra naknadni sporazum, po katerem se zniža uvozna carina za cvetje, za okras in šopke v razsutem stanju ali popkih, na listje, veje s plodom (tar. post. naše car. tarife 34) od 200 na 150 zlatih din za 100 kg.
Doma in po svetu
le malo držav na svetu, ki bi bile 1 se je začel v Atenah. Na kongresu po narodih in plemenih tako me-l ie zastopanih 22 držav.
Sane kakor Brazilija, ki ima tudi ogromno število analfabetov, si
Voditelj »Zbora« Dimitrije Ljo-
tič je na konferenci svojih pristašev sklenil, da se vsi fašistični znaki iz organizacije »Zbor« odstranijo. Proti združeni opoziciji bo zavzemal »Zbor« nevtralno stališče. Propagiral pa bo koncentracijo vseh nacionalistov. »Zbor« se bo v bodoče orientiral v smislu Francije in ne več Nemčije.
Stranka dr. Hodžere je sklenila, da na svojih shodih ne bo več napadala združene opozicije. Stranka bo delovala za koncentracijo vseh unitaristov.	.
Zagrebški nadškof koadjutor Stepinac, splitski škof Bonefačič ter križevaški škof Naradi so obiskali v Beogradu celo vrsto ministrstev, kjer so intervenirali zaradi raznih vprašanj. Novinarjem so odklonili vsako izjavo.
Minister za soc. politiko je imenoval novo ravnateljstvo bolniške blagajne »Merkur« v Zagrebu. Med imenovanimi ni nobenega Slovenca.
V Skopi ju se bo začela v najkrajšem času' graditi ženska gimnazija ter več osnovnih šol, za kar je določen kredit 6 milijonov din.
.lavna borza dela v Splitu bo zgradila lastno poslopje ter v Tuzli zavetišče. Za oboje bo izdala 700 tisoč din.
Gospodarska sloga v Vinkovcih je začela akcijo, da zbirajo vsi njeni člani svinjske ščetine. Gospodarska akcija upa, da bi mogla na ta način zbrati samo v Sremu ščetin z dva milijona din.
Novo poslopje trgovinske akademije bodo zgradili v Nišu. Stroški so proračunani na 1,4 milijona din.
Za inšpektorja srednjih šol je imenovan prof. Marko Bajuk.
Tarifni odbor je sklican za 6. december.
Nove velike uspehe je dosegel ljubljanski fotoklub na raznih po membnih mednarodnih razstavah. Značilno je, da je dobil ljubljanski fotoklub številne nagrade tudi za fotografije, ki so jih na zadnji zagrebški fotografski razstavi od klonili! Zato pa je ostal zagrebški fotoklub na vseh velikih mednarodnih razstavah daleč za ljubljanskim.
V savski banovini je skupno 1875 knjižnic, od teh 1448 državnih in 427 nedržavnih. Državne knjižni ce so šolske knjižnice. V vseh knjižnicah je 1,911.713 del, od česar odpade samo na vseučiliško knjižnico 380.000 del. Druga naj-večja biblioteka je knjižnica Jugoslovanske-akademije (85.000 zvezkov), tretja pa mestna.
DOBER ZIMSKI PRORAČUN Tovarna Lutz-peči,
Ljubljana VII.
V Ženevi je bila podpisana konvencija o zatiranju terorizma Konvencijo je podpisalo 31 držav Ustanovi se posebno sodišče v Haagu za mednarodne teroriste.
5 novih kardinalov bo imenova nih, med njimi bo tudi nuncij Pellegrinetti.
Za britanskega diplomatičnega zastopnika v nacionalistični Španiji je bil imenovan Sir Robert Hodgeon, bivši britanski odpravnik poslov v Moskvi.
Predsednik japonske vlade knez Konoje je izjavil, da sprejme Japonska kot posredovalca samo silo, ki ji prizna, kar je osvojila Japonska na Kitajskem.	.
Japonski polkovnik Takahasi, ki se mudi sedaj v Berlinu, je izjavil, da postavlja Japonska Kitajski na-lednje štiri zahteve: pomoč Kitajske v boju proti komunizmu, ureditev odnošajev med Kitajsko in Mandžurijo, uničenje protijapon-skega gibanja na Kitajskem ter gospodarsko sodelovanje Kitajske z Japonsko. Ti pogoji pa pridejo v poštev šele potem, ko bo kitajska vojska uničena. Ni pa japonski polkovnik dostavil, da bo morala Kitajska brez vojske sprejeti še težje pogoje.
Vodstvo narodno socialistične stranke v Nemčiji je izdalo po sebno odredbo, s katero se prepoveduje sprejem katoliških, prote-stantovskih in drugih duhovnikov v stranko
Predsednik braziljske republike Vargas je izjavil, čta nova brazilj-ska ustava ne bo ne fašistična in ne integralistična, temveč samo braziljska ter prilagodena narodnemu duhu. če upoštevamo, da je
pač nihče ne more predstavljati, kakšna bo nova ustava v narodnem duhu.
Gospodarski minister Estonije
je prišel v Varšavo, kjer bo ostal štiri dni.
Italijanski zunanji minister Ciano
bo obiskal Ankaro, da se informira o ciljih politike Balkanske zveze, kakor se oficialno utemeljuje potovanje.
Angleška spodnja zbornica je sprejela zakonski načrt o zaščiti pred zračnimi napadi. V razpravi je izjavil drž. podtajnik notranjega ministrstva, da je vlada že izdelala načrte za evakuacijo Londona v primeru zračnih napadov.
Narodna socialistična vlada v Gdansku se pripravlja, da izda tudi za Gdansk zakon o varstvu čistosti plemena in krvi.
Angleška vojska ima danes 123 eskadrilj lovskih letal, 70 eskadrilj bombnikov, 30 eskadrilj bojnih letal in nekoliko drugih eskadrilj letal raznih tipov.
Mednarodni železniški kongres
je zastopanih 22 držav
Mednarodna lovska razstava v Berlinu bo zaradi velikega zanimanja tujine podaljšana do 28. t. m. Jugoslovanski oddelek ni tako dobro organiziran, kakor bi mogel biti.
Slavni georgijski pesnik Ekpian
je umrl po dolgi bolezni v Tiflisu.
Klub ločencev se je ustanovil v Senti in šteje že nad 100 članov. Klub bo prirejal tudi zabavne večere, na katere bodo imele dostop žene in dekleta, samo ne ločenke. Klub ne nasprotuje temu, da se njegovi člani zopet poroče.
Strašna letalska nesreča se je dogodila pri Ostcndu. Letalo »Sa-bena« je na poti iz Bruslja v London v gosti megli udarilo v neki tovarniški dimnik in iz višine 25 m treščilo na tla. Bencin se je vnel in delavci, ki so prihiteli na pomoč, niso mogli pomagati, ker je bilo vse letalo v plamenu. 8 potnikov, med njimi skoraj vsa družina velikega hessenskega vojvode, je zgorelo. Prav tako tudi vsi trije možje posadke. Hessenski vojvoda se je peljal k poroki svojega brata v London.
In kai ie z našim gospodarskim svetom?
Češkoslovaško trgovinsko ministrstvo je sestavilo predlog za imenovanje gospodarskega sveta ter tudi seznam 150 članov in 150 namestnikov, ki naij bi se imenovali v gospodarski svet. Predsednik čsl. gospodarskega sveta bo prof. I)ra-hovski. Mandat članov gospodarskega sveta bo trajal 6 let.
Vprašamo: kdaj pa se bo sestal naš gospodarski svet, ki ga določa ustava in za katerega je bil že izdan ter tudi objavljen poseben zakon? Dostikrat slišimo lepe besede, da je treba ustavo spoštovati, da se ta ne more spreminjati kar tako in da bi zašli v zelo težko notranje stanje, če bi začeli še z ustavnimi boji. Vse to je prav lepo, toda nikakor ne zadostuje, da se ustava samo čuva, temveč se mora tudi izvajati. In izvajati se mora tudi v točkah, ki dajejo državljanom pravice, ne pa le v točkah, ki jim nalagajo dolžnosti.
Ena velikih ustavnih pravic pa je tudi ta, da imajo gospodarski stanovi svoj gospodarski svet. Zato se naj ta pravica tudi že enkrat spoštuje in napravi konec temu ne-
ustavnemu in protizakonitemu stanju, da so gospodarski stanovi brez svojega gospodarskega sveta.
Seveda pa je potrebno, da je gospodarski svet v resnici svet gospodarskih stanov, da bodo zato v njem le resnični zastopniki gospodarstva, ne pa eksponenti kakšnih političnih skupin. Gospodarski svet bi s tem zgubil svoj smisel.
A ne samo gospodarskim stanovom samim, temveč vsemu go spodarstvu Jugoslavije bi bilo ustreženo, če bi deloval gospodarski svet. Naravnost nujna potreba je, da se gospodarska vprašanja tem bolj izločijo iz dnevne politične borbe in da se presojajo in obravnavajo le po gospodarskih argumentih. Nobenega dvoma ni, da se bo v tem primeru vodila mnogo boljša gospodarska politika, kakor pa se vodi sedaj, ko vplivajo politična vprašanja nanjo premočno.
Znova zato apeliramo na odločujoče činiteije, da vendar že enkrat upoštevajo zahtevo gospodarskih stanov in jim dajo gospodarski svet, do katerega imajo pra vico po ustavi in po zakonu.
Slaščičarna in pekarna
Bučar
K r a n i
se priporoča za Miklavža in praznike cenjenim odjemalcem
Tržna poročila
Ljubljanski živinski sejem
sredo je bil slabo obiskan in tudi kupčija je bila zelo slaba. Na sejem je bilo prignanih 56 volov, od katerih pa je bilo prodanih samo 12. Krav ije bilo 58, a prodanih tudi le 12. Od 20 telet so jih prodali 15. Prašičev je bilo zelo malo, samo 21, a še teh je bilo prodanih le 6. Za rejo pa je bilo 356 prašičkov in teh je bilo prodanih 172. Konj je bilo na sejmu 133, prodanih je bilo 28, od teh za zakol na Dunaj 12. Cene so ostale popolnoma nespremenjene.
Zagrebški tedenski sejem
Dogon ije bil na zadnji sejem dober, zlasti krav-mlekaric. Kup čija pa je bila slabejša, ker ni bilo tujih kupcev. Konje so kupo vali za Italijo, klavne pa za Dunaj llogon: 22 bikov, 788 krav, 248 junic, 158 volov, 64 juncev, 276 telet, 1148 konj in žrebet in 511 prašičev.
Cene: biki 4 do 475, krave za klanje 3'50 do 4'50, za klobase 2’50 do 2‘80. junice za rejo 1200 do 1500 din, voli T. vrste 5‘80 do 6, II. 4-50 do 475, bosenski 3 do 3'50, junci 4'50, teleta 7'50 do 9 zaklana 10 do 12, prašiči debeli 8 do 9, mršavi 6'50 do 7'25, konji od 4 do 12 tisoč za par, žrebeta od 1500 do 3500 din žival.
Detelja 60 do 70. otava 55 do 70, seno 45 do 60, slama za steljo 40 do 45 din za 100 kg.
SLOVEHIA - IR AKSPO RT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
Mednarodni transporti
Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspedieije na vseh postajah — Zastopstva T vseh tu- in inozemskih trgovskih iu industrijskih centrih — Informacije brezplačno
Za našo konopljo se v zadnjem času poleg Nemcev posebno zanimajo Francozi. Tako je neka večja francoska tvrdka kupila okoli 100 vagonov konoplje. Del te konoplje bo francoska tvrdka izvozila v Anglijo, Nizozemsko in Belgijo.
Sklep braziljske vlade, da prenehajo veljati izvozne omejitve za kavo, je povzročil na njujorški borzi velik padec cen kave. Najprej je padla cena od 7 na 6 centov, nato pa na 4,70 centa. Verjetno je, da hoče braziljska vlada, s katero nobena druga država glede kave ne more konkurirati, doseči, da se proizvodnja kave po vsem svetu sporazumno omeji ter dosežejo nato višje cene.
Pri nakupu vsakovrstnega manu-fakturnega blaga posebno priporočamo znano veletrgovino
R. MiLlauc
,,Pri Škof u“ Ljubljana
Lingarjeva ulica 3 Pred Škofijo 3
Solidna postrežba in ugodne cene! Engros oddelek v 1. nadstropju Ustanovljeno leta 1869.
Čitajte »Trgovski list«!
Za jesen in zimo
Vam nudi
Že v 24 urah
barva, plesira tu kemično mai obleke, klobuke Itd. Skrobl ln svetlnlika srajce, ovraf nike in manšete. Pere. mil, monga tn lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. S Teleton št. 22 72.
FR. STUPICA trgovina z železnino V LIUBLJANI, na Gosposvetski cesti 1
železne peči in štedilnike, posode za premog, lopate za sneg, sanke in drsalke po iniSanih cenah — Velika Izbera kuhinjske posode, jedilnega pribora in ptičjih kletk — Nakup starega železa in drugih kovin — Monopolna zaloga smodnika in dr.
Reklama v službi cestne varnosti
Na Švedskem so izračunali, da veljajo prometne nesreče švedski narod na leto okoli 50 milijonov švedskih kron. Toliko znašajo stroški v bolnicah, materialne škode, zavarovalnine itd. Na podlagi tega računa so dale drž. železnice, zavarovalnice iu druge institucije potreben denar za sijajno organizirano propagando, kako se morajo ljudje obnašati na cesti, da se ne zgode prometne nesreče. Vsa propaganda je bila izvedena čisto v reklamnem stilu največjega obsega.
V vsako hišo so poslali knjigo, kako se preprečijo nesreče. 170 listov je skozi pol leta neprestano objavljalo članke o prometnih nesrečah. V vseh kinogledališčih in šolah se je predvajal v ta namen nalašč izdelan film. Dvakrat na leto se prirede z godbami in raznimi prireditvami velike veselice ki služijo pouku o preprečenju prometnih nesreč.
Največji uspeh pa je dosegla propaganda zaradi »Kokoši Laura«. Neki reklamni risar ije namreč na nekem plakatu predstavil kot tip brezglavega cestnega pa-
santa kokoš. »Samo kokoš leti čez cesto, ne da bi sc ozrla na okoli.«
To je bil njegov slogan. Narisal je to kooš in ji dal tudi ime »Laura« Ta kokoš Laura se je vtisnila vsem najbolj v spomin. Ni treba nič drugega, ko da zakliče prometni stražnik komu, ki hodi čez cesto, da hodi ko kokoš Laura, pa takoj vsak upošteva prometne predpise Ta kokoš Laura je več storila za pravilen cestni promet, ko vse kazni.
Znanja trgovina
Avstrijski izvoz lesa v Italijo se
je začel zopet dvigati. Tako je izvozila Avstrija v septembru 10.844 vagonov lesa, v oktobru pa 13.153 vagonov. Povečal pa se je tudi av strijski izvoz mehkega in okrog lega lesa ter tudi tesanega.
Izvoz kanadske pšenice se je od 1. avgusta do 15. oktobra v pri meri z lani letos znižal od 55,3 na 19,6 milijona bušljev.
Brazilija je letos uničila 14,7 mi lijona vreč kave. Skupno je dose daj uničila Brazilija 54,2 milijona vreč kave.
Bolgarska vlada je zvišala ca rinske uvozne postavke za gorčico razne kemikalije, čipke, čipkasto blago, britve, sukanec in tkiva. Za vode prost amoniak je carina zni žana.
Cene živine, masti in slanine na tujih trgih
Po poročilu Zavoda za pospeševanje zun. trgovine je prišlo dne 15. t. m. na praški trg 1471 prašičev iz Jugoslavije. Cene so se gibale med 6 in 7'20 Kč za kg žive teže. Romunski in madžarski prašiči so dosegli ceno od 6'40 do 7‘40 Kč.
Na dunajskem živinskem trgu dne 16. t. m. so bili voli po 090 do 1’60 šilinga za kg žive tež' Biki so bili po 0'88 do 1 17. krave po 0'80 do 1‘20, mršava goveja živina pa po 070 do 0'83 šilinga. Trg je bil slab ter so cene volov padle za 2—3 groše, krav pa za 1 — 2 groša pri kg.
Cene prašičev na dunajskem trgu pa so bile naslednje: manga-lico po 1‘52—1*56, kmečki 1 '50 do 1*01, stari T43 do 1'47, banatski 1‘52 do 1'56, srbski 1‘50 do T54 šilinga za kg žive teže. Cene so v primeri s prejšnjim tednom padle za 3 do 4 groše za kg.
V Nemčijo je dovoljen izvoz 3 tisoč kilogramov svinjske masti in 34.000 kg nasoljene slanine Slednja se prodaja po din 14‘25 franke naša meja.
R. THALER
Škofja Loka
tovarna odej in vate
se priporoča cenj. odjemalcem
Radio Ljubljana
Sobota, dne 20. novembra. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00:	Cas, spored, obvestila —
13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 00: Radijski orkester — 18.40: Izvoz našega lesa (dr. Adolf Golia) 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura: Razvoj kmetijskih šol v Jugoslaviji (Ivo Zoričič) — 19.50: Pregled sporeda 20.00: O zunanji politiki (doktor Alojzij Kuhar) — 20.30: Pota usode — Veseli in žalostni dogodki ^z življenja Jaka Smodlake. Besedilo napisal Jože Vombergar, izvajajo člani igr. družine, vodi ing.
Pengov — 22.00:	čas,	vreme,
poročila, spored — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, dne 21. nov. 8: Plošče 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 8.45: Verski govor 9: Čas, poročila — 9.15: Koncert Bežigrajskega pevskega društva, vmes originalna švicarska godba (bratje Malenšek) — 11.30: Koncert radijskega orkestra. Solistka ga. Ksenija Vidali, članica Nar. gled. v Ljubljani — 13: Čas, vreme, poročila, spored — 13.15: Plošče — 16: Medžimurske narodne poje tercert Stritar —	17:
Kmet. ura: Tularomija in pseudo-tuberkuloza pri zajcih in drugih glodalcih (g. dr. S. Žibert) — 19: Čas, vreme, poročila, spored — 19.30: O naši znanosti — 19.50: Slovenska ura: a) Samospevi na S. Gregorčičevo besedilo, b) Slovenci in leto 1848. (dr. Ivan Grafenauer! — 20.30: Koncert poljske glasbe. Poje ga. Milena štrukelj-Verbičeva, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 21.20: Prenos plesne glasbe iz kleti Emona — 22: čas, vreme, poročila — 22.30: Izseljeniški večer: 1. Uvodno nredavanje (dr. Alojzij Kuhar). 2. Akademski pevski kvintet, itd.
Ponedeljek, 22. nov. 12: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13: čas, spored, obvestila — 13 15: Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14: Vreme, borza — 18: Zdravstvena ura: Družina — vir sreče ali nesreče zakoncev in potomstva (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Padarevski igra (plošče) — 18.40: Kulturna kronika: Sv. Primož nad Kamnikom (mser. Viktor Steska) — 19: čas. verne, no-ročila, spored — 19.30: Nac. ura: dr. Benjamin Ioavic, najpomembnejši slovenski komponist v čital-oiški dobi (Matija Bravničar) — 19.50: Zanimivosti — 20: Koncert radijskega orkestra — 20.50: Plošče — 21.10: Duet flavt (gg. Slavko Korošec, Silvester Drapal in orof. M. Lipovšek klavir) — 22: Čas. vreme, noročila — 22 15: Pesmice za krajši čas (pole Mirko Jelačin, spremlja prof. M. Lipovšek)
Prodajalne: v Mariboru na Aleksan* drovi cesti 19 in na Glavnem trgu 16. v Celju na Kralja Petra cesti 13 ter v Gornji Radgoni.
ANT. KRISPER
LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
^ Priporoča svoje priznano najboljše mesne izdelke, po-sebno pa konzervi-~ rane šunke a la Praha, mesne rolade vseh vrst in različne druge specialitete. Cene konkurenčne. Hitra in dobra postrežba.
vornica mesnih izdelkov, ekspert živine, telet, svinj in mesa.
. jugoslovenska proizvodnja baconov
ovratnike samoveznice toaletne potrebščine otroške igračke čevlje vseh vrst po najnižjih cenah
Pletenine trikotaža damsko perilo moško perilo nogavice rokavice
TOVARNA
Velecenjenim odjemalcem se priporoča veletrgovina s papirjem
PAPIRNATIH
NA DEBELO
Na debelo!
in jim nudi vse pisarniške potrebščine po najnižjih cenah
Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste poslovnih knjig: journale. štrace, blagajniške knjige, saldakonte itd. še vedno po prejšnjih cenah
A. ZESCHKO
Ljubljana, Cankarjevo nato. 1
Ustanovljeno 1867
Telefon št. 7519 — Poštna Hranilnica Ljubljana št. 10 951
Oglejte si našo stalno razstavo v novih, najmo-derneje urejenih prostorih. Prepričajte se o kvaliteti naših jedilnic, spalnic, gosposkih sob, kuhinj itd. Plačilo tudi s hranilnimi knjižicami
KAVARNA VESEL
v Vzajemni palači Ljubljana, Miklošičeva cesta priporoča svojim cenj. gostom ,,Eksoress kavo"
Erman & Arhar
R. Z. Z NEOM. Z.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, v lastni palači
obrestuje hranilne vloge naiugodneže
Nove vloge vsaj las razpolovne oMiije po 4%, proti odpovedi po 5%
Tovarna in skladišča tik zadnje tramvajske postaje v Št. Vidu Telefon Št. Vid 16
kakor tudi pristno domače vino ter narezke in pecivo
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
MATEJ OREHEK
veletrgovina čevljev
v mestu in na deželi
Zalo g a sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
ANTON
BIRKE
ANTON KOVAČIČ
Ljubljana
Mestni trg št. 9
Teleton 24-5« Glavno zastopstvo:
ZERDIK-APA R ATOV KORTING-PHONOHA
Tehnični predmeti, akumulatorji, pisalni stroji, popravijalnica koles in sestavni deli
Izdelovanje glinastih peči v najmodernejših vzorcih. Postavitev vsakovrstuih štedilnikov in kaminov. — Oblaganje hodnikov, kopalnic, mesnic itd. — Šamotne in kmečke peči. — Vsa popravila izvršujem točno.
Cene solidne. Garancija za material in delo!
Liubljana, Viška ul. št. 3
(Rožna dolina)	Telefon	3357
Cenjenim trgovcem se priporoča
v najboljši kakovosti priporoča
Ivan Oprešnik, Ljubljana
Celovška cesta 232
Sv. Petra c. 19 - Tel. 22-62
Barvanje in strojenje vseh kož
PRAH ADOLF
tovarna volnenih in bombažnih tkanin
III J« družba z o. z.
| tovarna usnja, jermen in usnjenih izdelkov
LJUBLJANA Telefon inter. 25-28
Oksford
Molinos
Lincermolino
Modri gradi
Lincergradl i. dr.
i z k I i u Z n o d o m a t e podjetje
Veletrgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom se ^	priporoča svojim
BBk.	cenj. odjemalcem
Glavno zastopstvo
CHEL1N
Autoservis stanita
Električne instalacije
za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno povsod
Ivan Mihelčič, Ljubljana
elektrotehnično podjetje
Borštnikov trn štev. 1	Telefon	27-04
Zahtevajte ponudbe!
St. Vid nad Ljubljano
Telefon 39-64. 39-65
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v UubUam.