Naroča se pod naslovom »KOROŠKI SLOVENEC« Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. List za politiko, gospodarstvo prosveto ^ Izhaja vsako sredo. 'J Stane četrtletno : 1 šiling, v» V celoletno : 4 šilinge. * Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25'— celoletno: Din. 100-— Pozamezna številka 10 grošev. Lelo VL Dunaj, 7. julija 1926. Št. 27. Šolsko beganje Pred 5 leti je tedanji naučni minister Glòckel, zdaj predsednik šolskega sveta na Dunaju, naročil, da se naj naprej v ljudskih šolah poučuje po načrtu, iki sta ga izdala Glockel in mjedov prijatelj Fadrus. Doba poizkušanja je pretekla in sedanje ministrstvo je izdalo po nasvetu šolskih svetov vseh dežel novi učni načrt za Ijudke šole. Proti temu se je takoj strastno uprl Glb-ckel, zlasti raditega, ker se je naročilo v načrtu, da se mora učitelj v zgodovinskem pouku ozirati tudi na domače cerkve in pri petju poučevati tudi cerkvene pesmi. Glockel je izjavil, da je to za Dunaj neznosno! Naučni minister se je groženj preplašil, se Glocklu takoj podal in dovolil za mesta in Dunaj njegov učni načrt, na deželi pa naj velja kar je ministrstvo odredilo. Proti naučnemu ministru se je dvignilo javno mnenje krščanske stranke z vso vnemo in je moral odstopiti. Ne moremo umeti, kako ga je mogla krščanska stranka tako dolgo trpeti na prevažnem mestu naučne-ga ministra. Tu je že vsa leta naprej odločeval vse zoper Škofe in duhovščino, a naj gr še je učinil lani. Na Dunaju je neka židovska profesorica telovadbe: pri nji si morajo iskati spričevala gospodične, ki se hočejo izv cibati za učiteljice telovadbe. Ta židov-ka je od vseh učenk zahtevala, da telovadijo popol-noma-nage, ako katera ni hotela, jo je pustila pastili! Šele iz Celovca se je ta nenravnost poročala na Dunaj. Zahtevalo se je, da minister dotično iidovko kaznuje. A zanjo se je postavil Glockel, in Schneider, baje krščanski minister, jo je povišal v nadzornico. Človek bi mislil, da je kaj takega tudi v poganski državi nemogoče. Letos je tega naučnega ministra veter vsaj odnesel in nanjegovo mesto stopi mož, o katerem se pripoveduje, da ima v sebi nekaj mučeniskega poguma. Saj so ga pred tremi leti hoteli socijalistje na nekem zborovanju ubiti. Vrgli so ga iz prvega nadstropja, a je le zdrav odšel. Pred 50 leti, ko so liberalci uganjali ravno liste sirovostš, pa je bil napaden Rintelenov oče. Liberalci so ga hoteli vreči v reko Muro, a stari Rintelen se je z železom okovano palico tako branil, da so liberalci zbežali. Ranjki škof Kahn so nam to češče pripovedovali. V taki dobi kakršna je naša, je treba poguma, pes leti za človekom, ki se ga boji, pa beži pred tistim, ki pobere kamen. Tudi našim koroškim Slovencem bi bilo treba nekoliko več poguma, pa ibi politični nasprotnik imel pred nami kaj strahu. Vso zadevo, za katero se tukaj gre, je dobro pojasnil profesor Roler na nekem shodu: „Na Dunaju je mednarodno središče socijalstičnega društva „Kin-derfreund“ in sicer v nekdaj cesarskem gradu Schòn-brunnu. Dunaj postaja usodepolen za nemški katolicizem kakor nekdaj ob času luteranstva m v turških vojskah. Ko se v Rusiji «bolsevikom ni posrečilo ljudi s krvjo in sramotenjem pridobiti za brezverstvo, skušajo zdaj prid do svojega cilja s šolo. Prišel je odločilni trenotek. Do zdaj so šolski revolucijonarji le poskušali, zdaj hočejo svoj načrt uvesti za trajno. Otrokom hočejo vcepiti svetovno naziranje, ki Boga ne pozna, učiti jih hočejo življenje, ki ne pozna nobene odgovornosti (nravnostnih zapovedi nočejo več poznati nobenih), naravoslovje naj taji Boga, naj uči, da človek izvira iz opice, v družabnem življenju hočejo učiti, da ni treba nobene ljubezni, v gospodarstvu naj se odpravi lastninska pravica. „Vse to naj se otroke uči v ljudski šoli, krščanski starisi pa naj ta pouk plačujejo, ker ti učitelji tako ne poučujejo svojih, marveč drugih ljudi otroke. Glockel zahteva, da se politika izrine iz šole; a to je umel tako, da je odslovil krščanske učitelje, da ostane veri nasprotna politika neovirana. Nastavljali so se brezverski nadzornih, ravnatelji in učitelji, krščansko socijalni minister pa je vse to podpisoval! Staro pošteno besedilo se je izrinilo iz šolskih knjig, na njihovo mesto se je dalo drugo brezverska cesto nesramno! Glockel je proglasil, da se nihče več ne sili k verskim vajam, a ko so se otroci, hoteli zbirati v šoli, da gredo k maši, so se jim šole zapirale. K verskemu nauku se otroci niso silili, a zato so se silili k svobodomiselnemu poučevanju ..Lebens- kunde“, poznavanju ižvljenaj, i silili so se k poučevanju brezbožne morale ki so jo skovali svobodomisleci. Govorilo se je o ,.delovni šoli“, a izrinila se je vsa učna snov, na mesto pouka je stopilo igračkanje. Glockel je govoril o ..učiteljski izobrazbi" ter je na Dunaju ustanovil pedagoški zavod. Učiteljišča so državna in dajejo mladim možem, ki so jih dovršili, pravico do službe, Glockel pa ni nikogar nastavil, ki ni dovršil njegovi brezverski zavod. Zanimivo, da se v ta zavod, čigar ravnatelj je Glbcklov prijatelj Fadrus, sprejemajo tudi ljudje, ki niso dovršili nobene srednje šole ali pripravnice, če ravnatelj sodi, da morejo slediti pouku. Krščanskosocijalna stranka pa je mimo in topo gledala, kako se v naj večjem mestu razdira šolski red. Novi naučni minister je jeklen mož in morebiti se njegove odločnosti polagoma navlečejo tudi drugi. Katoliško ljudstvo naj se zaveda svoje dolžnosti: braniti blagor svojih otrok, braniti, da se mladina po šolah ne pokvari popolnoma. Posebnost! danskega kmetijstva. (Konec.) Poleg: dohodkov za mleko in svinje je glavni redni dohodek danskih kmetov za prodana jajc^. Selekcijonirane (odbrane) kokoši se krme s samim zrnjem in vsi stroški za piòo se jim dobro poplačajo. Vzorno je urejena izvozna organizacija jajc, ki jim omogoči dobre produkte tudi primerno prodati. Vsak kmet pa mora garantirati za svežost svojih jajc, kar stori na ta način, da vsako jajce zaznamuje s svojo zadružno številko in če n. pr. pozneje v Londonu dobi kdo staro pokvarjeno jajce, pogleda na številko, jo javi v trgovini, kjer je kupil pokvarjeno blago in z lahkoto najdejo neprevidnega gospodarja, ki prodaja pokvarjena jajca. PODLISTEK Reberški Ožbej: Zadnji vilez Reberčan. Zgodovinska povest. (Nadaljevanje.) Pisar se je priklonil in obljubil vse takoj St°r 2e drugi dan je jezdil brzi sel s pismom, v katerem je bilo ostro sestavljeno vabilo na vse tri viteze Reberčane, da se zagovarjajo pred deželnim oskrbnikom kot cesarjevim zastopnikom. .. . x . Reberčani so tisti popoldan Kaj začudeno gledali, ko je prišel namestnikov sel in izročil pismo. Pričakovali so sicer, da stvar mogoče ne bo tako mirno zaspala, da jih pa toži prošt pri cesarskem namestniku, se jim pa ni sanjalo. Oddati so morali na nosebnem pismu svoj pečat da sprejme vabilo, katerega je vtaknil sel k sebi in brzo odjezdil, misleč si, v tem roparskem gnezdu se ne mudim rad. .. , Vitez Ivan mlajši, ki je znal nekoliko brati, ie obračal vabilo sem in tja, ko ga je dvakrat pregledal, ga je polagoma prebral očetu m bratl!l in se ne odzovete vàbilu, se sodba sklene brez vas in trpeti imate vse posledice. Tako se je končala vsebina vabila. „Prokleto oster poper,11 meni oče, „dežel-li oskrbnik je postal hud.“ „Kaj nas to briga," repenči se sin Ivan, .kaj meni mar za tožbo in prošta, jaz ne grem irkamor »Bodimo pametni," svari Krištof, „udajmo ;e, prosimo milosti." „T1 si strahopetnež," odvrne brat, »obsceni smo tako ali tako, škoda za pot, mogoče ias še zaprejo, ne udaimo se." »Prav imaš Ivan," pritrdi oče, »nikamor ie gremo, nikogar se ne bojimo." Qče in sin sta si segla v roke ter si dala besedo, da se ne uklonita. Krištof ni ničesar odgovoril, ker je vedel, da ne pomaga nobeno ugovarjanje. Bilo je na dan sv. Martina. Na dvorišču deželnega dvorca v Celovcu ie bilo živahno življenje. Plemenitaši so prihajali od vseh strani, kajti danes je velik sodili ijan za reševanje različnih tožb in pritožb. Ta ih oni je nastopil kot tožitelj, drugi se je odzval vabilu kot obtoženi, tudi priče so prišle. V veliki dvorani pod podobo cesarja Friderika je predsedoval deželni oskrbnih pri zeleno pogrnjeni mizi. Poleg njega je sedel mestni pisar Kraus, ki je imel za pomočnike še dva zapisnikarja. Ura je bila deset. Veliko plemenitašev se je že zbralo v dvorani. Deželni oskrbnik pozvoni in da znamenje mestnemu pisarju, da pokliče v zadevi prošta Lorenca proti Reber-čanom stranke. Pisar vzame tožbo v roke in imenuje glasno imena tožitelja in obtožencev. Sivolasi prošt Lorene s svojim dekanom Janezom je bil že v dvorani in stoipi pred de-želnegi oskrbnika, ki takoj veli slugi, da pripravi za oba gospoda sedeže. Mestni pisar kliče trikrat imena Reber-čanov, a nihče se ne zglasi, nakar javi oskrbniku, da so redno vabljeni in da se more proti njim razpravljati. ' Linhart pl. Harrach se dvigne in pozove prošta Lorenca, da prednaša svojo pritožbo. Le-ta se sodniku lahko prikloni ter navaja vsa grozodejstva, ki so jih počenjali Reberčani že nekdaj, ko je bil še prošt Krištof in da so tedaj, četudi so pismeno potrdili, da priznajo pravice samostana, zopet po noči napadli njegove podložnike, jih morili, jim zadali težke telesne poškodbe, požigali in ropali. Prošt je v tako ginjenih besedah slikal vsa grozodejstva, da je bila nepopisna tišina v celi dvorani. - , . Ko je končal, se je čulo glasno zgražanje plemenitašev nad tem ix>čenjanjem reberških vitezov. Slišali so se glasovi, da niso vredni časti viteza in da se tih mora strogo kaznovati. Deželni oskrbnik je poslušal pazljivo celo tožbo; ko je mestni pisar zabeležil vse glaviiij točke, praša sodnik prošta: Opoldansko in večerno mleko se hrani v hladnih vodnih rezervoarjih in drillo jutro se skupaj z jutranjim mlekom postavijo konte ob glavni cesti, kjer nemoteno čakajo zadružni avtomobil ali voz, ki pobere mleko, ga odpelje v nilekarno in nazaj grede pusti na istem mestu kante s sirotko in posnetimi mlekom. V mlekarni se mleko vsakega gospodarja posebej stehta, enkrat ali dvakrat na teden določi procent maščobe in se temu primerno plača kot prvo-, drugo- ali tretjerazredno. Mleko se predela največ v maslo, ki se pod patentirano dansko znamko razpošilja po celem svetu. V letu 1923. je odpadlo od celokupnega svetske-ga eksporta masla na malo Dansko 36%. Razen tega se mleko konzervira ali pa suši in ga eksportirajo v velikih množinah pod takozva-nim „Voolmaelk“ (mlečni prašek) v lesenih zabojih ali pa v malih pločevinastih konzervah. Sir ne pride toliko v poštev kot ekspertno blago, ker ga v toliki meri ne izdelujejo. Izvzemši krajev, kjer sade sladkorno peso, so dohodki iz živinoreje (govedo, svinje, kokoši) edini, ki jih ima danski kmet, ali obenem tudi toliki, da živi dobro in zadovoljno, da mu takorekoč nič ne manjka. Ni malo gospodarjev. ki se po celodnevnem trudapolnem delu na polju zvečer lepo vsedejo z ženo v svoj avtomobil, ki ga vozi kmet sam, in se odpeljejo na duševno razvedrilo v gledališče, k oddaljenemu iprijatelju, v veselo družbo ali kam drugam. Na tujca iz dežel, kjer vlada kot posledica svetovne vojne demoralizacija in nepoštenost, napravi poštenost danskega prebivalstva Pr^'r poseben vtis in ne more se človek načuditi njih plemenitosti. Ternju v pojasnilo naj služijo ti-le vsakdanj primeri: Ko gospodinja n. ipr. potrebuje sir ali maslo iz mlekarne, pusti na prej o-menjenih kantah naročilni list in ko se vrne voznik iz mlekarne, pusti na kanti ob glavni cesti naročeno blago (maslo ali sir) brez skrbi, kjer ne moteno čaka včasih po cele ^.re.^5ar vega gospodarja in niti ne pomisli, da bi si kak nepridiprav lahko po ceni privoščil okusni pn-„Tjzek — Kmet sé pripelje s kolesom v bližnje mesto,' pusti kolo brez nadzorstva nezaklenje-no na velikem dvorišču restavracije m gr e po opravkih v mesto. Ko se zvečer vrne, poišče izmed kakih 50 koles, ki tam nemoteno čakajo svojega gospodarja, svoje kolo m v celem tem času niti pomislil ni, da bi se mu lahko pripetili nemil slučaj, da bi moral peš capljati domov. To ie mogoče le v majhnem podeželskem mestu kier° prebivajo pošteni kmetje, bi gotovo mestu Kopenhagenu, k. ima 700.000 prebrvai cev Nič posebnega m zanje, da ao svojin shramb in domov nimajo tukakih ključev in da orodje 'Puščajo crea tó na oddaljenem polju- „Ali imate tudi priče za vse vaše, trditve ^ ", Jih imami." ^ ‘ ' . "priče^soVitez Ivan Ungnad z Ženeka, moj veliki hlapec Hanej, hlapca Folte) m Junj, ki 50 tr veli deželni oskrbnik POLITIČNI PREGLED Lige Društva narodov so letos zborovale v Londonu. Avstrijsko Ligo je zastopal dr. Dumba. Manjšinski odbor se je najtemeljitejše bavil z južnotirolskim vprašanjem, ki je dalo povod ostrim prerekanjem. Končno je bil sprejet klep, naj italijanski člani odpošljejo vladi vlovo v kateri se zavzemajo za to. Ol Italija prizna južne Tirolce za manjšino in jim da iste pravice, ki jih vživajo manjšine v drugih državah. — Samo koroških Nemcev Italija ne sme posnemati, ki pravijo, da je Koroška paradiž, kjer je manjšinsko vprašanje vzorno rešeno samo zato, ker so renegati zadovoljni. Tirolski itaJijanaši so s položajem gotovo tudi zadovoljni in je manjšinsko vprašanje na južnem Tirolskem tudi na vzoren način rešeno. Jugoslavija. Ko je začel parlament razpravljati o pogodbah z Italijo, se je dvignil med narodom val ogorčenja, ker nudijo pogodbe Italiji velike prednosti, ne da bi bile dane Jugoslaviji protiusluge. Iz razprav se da posneti, da bodo Italijani pod okriljem pogodb pokupili celo dalmatinsko obrežje in zasužnili-tamošnji narod. Ko bo to izvedeno, bodo zahtevali o-zemlje zase. Naproti takim pogodbam narod ne more ostati brezbrižen in je dal duška svojemu ogorčenju. Demonstracije so se vršile v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Šibeniku itd. Povsod so bile zelo viharne. Oblasti so z vso brezobzirnostjo nastopale proti demonstrantom iz strahu pred Italijo. Pogodbe je skupščina sprejela in bila nato odgodena na nedoločen čas. Celo Štefan Radič se je izjavil proti pogodbam. Ta izjava je izzvala ponovne demonstracije v Zagrebu proti Italiji in zunanjemu ministru dr. Ninčiču. Nemški boj za kolonije. Dosledno in vztrajno se bore Nemci za kolonije. Pred kratkim je imel bivši upravitelj nemške kolonije v vzhodni Afriki dr. Schnee v nemškem parlamentu velik govor o bivših nemških kolonijah. Ostro je napadal Angleže, ki da upravljajo kolonije na tako škandalozen način, da bodo te gospodarsko popolnoma propadle, dočim so pod Nemčijo vsled vzornega gospodarstva cvetele. Koncem svojega govora je zahteval Schnee, da Društvo narodov nastopi proti angleški kolonijalni upravi mjJa odvzame Angliji mandat. “ ^ ^ ^ _ Francoska. Briand jcTpodal izjavo vlade, ki posveča največjo pozornost finančnemu vprašanju, ki predvideva reformo davkov, s katerimi naj se dosežejo višji dohodki. Vprašanje mednarodnih dolgov je treba urediti. Vlada je dobila končno zaupnico. Novi finančni minister namerava porabiti zlato zalogo fu slugam. Priče so vsto- Plcmiči so stopili v stran. 1 'r\ce t> Ukor so bile poklicane, najprej vitez iyan p le kakor so m y ^ posebej. UnS,Nato na vrsto orride priče, k, so POtr» »OH ^ls;S;j^TsalÒ0 Deželni oskrb-„ik prala'irrolta Lorenca, ali še vzdržale tožbo in rÒšt Gorenc vstane, dvigne desnico In reče J)olgo se je delala krivica, mera je pol. ,ia’ Deželni Skrbnik se dvigne. V dvorani na- StansSo in ^asno razglasi deželni oskrb- mk sodto-ožbo pr0§ta Lorenca in celega kon- venta menihov avguštincev v , ^ . per viteza Ivana starejšega in miajšega m Kri Sola ,z Reberce ,n m'S ^d^nike^n^retnožoliejdobrobdrega sanw. ie dognana po pričah, da se njih posestva prodajo v svrho kritja stroškov za storjeno škodo, vitezi sami pa morajo takoj zapustih deželo, ne da bi aneli vzeti kaj od premoženja seboj. Ta sodba se ima dostaviti reberskim vitezom in je takoj izvršljiva." , Glasno pritrjevanje se je shsalo po dvo rani, ko se je razglasila sodba. Pravično je tako. konec mora biti tega ropanja, Reberčani morajo izginiti! Prošt Lorene se je globoko priklonil, deželni oskrbnik je .pristopil in mu podal roko m izrekel svoje veselje, da mu je mogel pnpo- maSpJošt hTcdšei z dekanom ves vesel Iz 50dnDcSilloskrbnik je naročil pisarjem, da takoj spišejo sodbo v svrho dostavitve vite- ^’piMneifa sodba je bila tudi v kratkem spisana in po brzem selu dostavljena. Vsebina je hudo zadela sicer hladnokrvne viteze posebno očeta in sina Ivana. Zgubiti vse premoženje in iti po svetu, je bilo za raz- vaiene viteze mulo hudo. a Pa kam se naj obrnemo?* meni oče. •Pt .Jaz ne vem," odvrne sin Ivan malo- Denarja ni. na tihem prodati tudi ne moremo ničesar, še jesti in piti ™mamo kj^ -razi svoje skrbi oče Ivan. . ac. .(Qab® • •c.«*'-M* ■ ' ' 'do oškodovani, ker so ti vlagatelji v prvi vrsti mali podeželski denarni zavodi. Celokupne vloge Centralne banke znašajo 150 milijonov šilingov. — Težka gospodarska in finačna kriza je zadela še drugi vodilni gospodarski zavod, namreč Prvo dunajsko konzumno društvo. Na to društvo, ki obenem sprejema hranilne vloge, so vlagatelji navalili in zahtevali izplačilo vseh vlog. Vodstvo Konzumnega društva je v par urah moralo izplačati 2 milijona šilingov. Pred društveno blagajno pa so se odbrali taki prizori, da je bilo ravnateljstvo primorano na-daljna izplačila ustaviti. Vlagatelji so dobili zaporedne številke s pripombo, naj pridejo prihodnje dni po vloge. Vodijo se pogajanja med Konzumnim društvom in bančnim udruženjem v svrho sanacije, za katero pa rabi Konzumno društvo najmanj 20 milijonov šilingov. Pogajanja niso uspela in Konzumno društvo je zaprosilo za uvedbo poravnalrfega postopanja. Banka za banko krahira in mali vlagatelji izgubljajo težko pridobljeni in naloženi . denar. Pa ne spametujejo se. Še vedno nosijo svoje prihranke v banke, četudi plačujejo začasno nižje obresti. V naših hranilnicah je denar dobro naložen in ni nobene nevarnosti, da bi se izgubil. Zato nalagajte le v naše hranilnice! Vremensko poročilo. Browne, Američan, sklepa iz lis na solncu, da letošnje leto skoro ne bo imelo poletja, ker je izžarevanje solnca vsled tega malo ovirano. Grimm, Nemec, je nasprotno mnenja, da bo leto toplo in mokro. Ako se upoštevajo vse okolščine, ki pridejo za prerokovanje v poštev, bo poletje toplo. V juliju bo še dosti dežja, neviht in toče, sicer .pa toplo vreme. Okoli 23. nastane deževno vreme, ki traja nekaj dni in proti koncu postane hladno. Poplave. Iz vseh krajev Avstrije, Jugoslavije in tudi drugih delov Evrope prihajajo neprestano poročila o naraščajočih rekah in poplavah. Osobito je Jugoslavija močno prizadeta, kjer je ves promet oviran in deloma tudi ustavljen in obstoja velika nevarnost, da narasla Donava ne prodre nasip pri Bogojcvu, kar bi imelo za posledico, da bi prišla pod vodo vsa Vojvodina. 10.000 delavcev in vojaštvo je nepretrgoma na delu in utrjuje nasip in iz-peluje kanalizacijo. Žitnica Jugoslavije je ogrožena, ogroženi pa so tudi posevki v drugih državah. Na Madžarskem niso imeli solnca že od 8. junija. Klasje je nedozorelo in pričenja gniti. Enako obupen položaj je tudi v Rusiji, kjer je Volga poplavila velike dele žitorodnih pokrajin. Na budimipeštanski bo*rzi so se v o-ktobru dvignile cene pšenici za 90.000 K. to Je za 5%. Ako deževja ne bodo pravočasno prenehala, bo prehrana prebivalstva resno ogrožena in računati je s še večjo splošno gospodarsko krizo. Pliberk. Slršali smo, da je fleimarbund sklenil kupovati slovenska posestva. Tn res je bilo v zadnjem času kupljeno .po njem; tukaj dvoje posestev, eno v Lonče vasi in drugo pa v Cinkovčah. V tem oziru imajo naši nasprotniki lahko delo. S svojimi blaznimi davki je Avstrija naše ljudstvo 'pognala v obup. K temu pridejo pa še naše slabe gospodarske razmere, neugodno vreme in razni škodljivci kmečkih pridelkov, da kmet res ne ve, kje bi denar jemal za vse te ogromne izdatke. Kdor ima še kaj lesa, seka pač tistega, a vsak ga nima. V teh obupnih razmerah pa pride Heimatbund s svojo ponudbo in kmet misli, prodal bom, vsaj itak ni drugega kot trpljenje in skrb na kmetiji. Pojdem pa kaj drugega delat. Kar zaslužim, bom vsaj imel, če pa dela ne bo, pa pojdem po brezposelno podporo tudi jaz. Dragi slovenski kmet, poslušaj ipredno prodaš svoje posestvo tujcu še par besedi : Zemlja, ki jo misliš prodati, je že od zdavnaj slovenska last in vsi tvoji predniki so jo zvesto čuvali, da so jo o-hranili tebi. Kako so branili svoje kmetije pred plenečimi Turki pred 200 leti. Kako grenko sp jokala slovenska dekleta in nežni otročiči za to zemljo in tem svojim rodom, ko so jih vlekli iz nje Turki v sužnost, kako so se potem tudi trdno držali naši ljudje pred našimi najhujšim sovražnikom. Le pomisli nekoliko, koliko jih je šlo v svetovno vojno tudi iz našega kraja, ki se niso vrnili več. Naši očetje in bratje so bili, ki so dali svoje življenje, ko so branili svoj lastni dom. In ti hočeš zdaj to sveto zemljo naših pradedov prodati in denar, ki ga boš dobil za dom svojih očetov, bodo kmalu zopet zvabili iz tebe z raznimi slavnostmi in nenravnimi prireditvami, ki jih kar kupoma prirejajo med nami. Na tvoje posestvo lahko naselijo kakega rajhovskega Intra, ki bo v nadlego vsem sosedom. Pa misli še dalje! Ko si enkrat prodal, ne bo tvoje nikoli več : denar bo pošel in tvoje mioči bodo opešale, zgodi se celo lahko, da boš še kruha prosil od hiše do hiše. Prosil boš tudi do svoje nekdanje hiše in*če-bodeš kaj prosil, te bodo novi posestniki vrgli najbrž pri vratih ven, ker tujci niso tako dobri1 kot naši ljudje, osobito Nemci ne. Da pa se to ne bo zgodilo, pa ti prej tako stori s %jjinrr vsiljivci, ki bodo hoteli imeti tvoj dom! Krčanje nad Grebinjem. Od leta 1921 jeseni nas ni obiskal nobeden izmed naših slov. poslancev. Vzroki so bili razni, v prvi vrsti pa teror in nasilje, s katerim so naši nasprotniki zabranili vsako naše gibanje. Na kres pa se naenkrat pojavi na Krčanjah naš zastopnik, g. župnik Poljanec, resno in odločno objasni sta-rišem v cerkvi n|jih dolžnosti do otrok, ki jih imajo posebno v današnji dobi, ki je tako nevarna in odločilna posebno za našo mladino. Popoldne smo se zbrali ipri Goleju, kamor je prišlo na shod od blizu in daleč — čez 2 uri — veliko ljudi. Z napeto pozornostjo smo poslušali poslančevo nad vse zanimivo poročilo. Na kratko nam je razložil program kor. slov. stranke, dotaknil se šolskega vprašanja, obširno in poljudno je bilo ' njegovo pojasnilo o davkih, o perečih gospodarskih potrebah naše avstrijske države in koroške dežele. Zborovalci so izrekli g. poslancu iskreno zahvalo in priznanje stranki, ki jo zastopa. Še prebiva severno od Drave gori na severu na skrajni jezikovni meji ljudstvo, ki je zvesto svoji veri in ljubi svoj slovenski jezik in dom'. Železna KaPla. Čebelarji letos zopet nimajo sreče in ako ajdina paša ne prinese medu, se bo treba za jesensko pitanje preskrbeti s sladkorjem. Naproša se, da se do prvega avgusta javijo vsi čebelarji pri predsedniku čebelarskega društva, da se pravočasno naroči sladkor, ki bo stal postaja Celovec 83 grošev. — Davčna napoved, rekurz in druga davčna vprašanja so našim ljudem še vedno nejasna, ker premalo ali nič ne zasledujejo časopisov. V „Kor. Slovencu" se je tolikrat in izčrpno poročalo o vseh davkih, da zaenkrat ni mogoče ponavljati. Važne stvari se morajo shraniti in „Kor. Slovenec" mora priti v vsako hišo, pa bo. prihranjeno mnogo nevolje in zmede. Št. Vid v Podjuni. (Razno.) Vsi smo se spogledali pretekli mesec v cerkvi, ko so g. župnik oznanili s prižnice mladega Mežnarja z Jožefo Sapečnik. Tako nepričakovano, da nihče ni kaj slutil. Še isti dan sta imela poroko. Na mnoga leta; — Živahno postaja tukaj in vse se pripravlja, da slovesno proslavi dan prve sv. maše g. Josipa Boštjančiča, ki bo 18. t. m. Krojači, šivilje in drugi rokodelci delajo, ker hoče biti vse novo in si nadeti praznično lice. Nobenemu se ni čuditi, saj so primicije v sedanjem času tako redke, ko le maloštevilnim dijakom diši težavni duhovniški poklic, vse drvi le za prostimi poklici. Da bi bilo vsaj vreme ugodno! Tedaj se postavi oltar na prostem na lepem kraju pod goro ob gozdu. Blan-tar da travnik na razpolago. Pričakujemo mnogo ljudi, vsaj je zanimanje vsesplošno. Celovec. V artilerijski vojašnici je velikanski požar upepelil eno poslopje in uničil gospodarsko orodje, več sto ralov in strojev, ki so pripadali kmetijski zadrugi. V bližini je bilo skladišče vžigalic in več sodov bencina, kar pa se je moglo rešiti. Škoda znaša okoli 450.000 Š. V Trdnji vasi je pogorelo gospodarsko poslopje in so jedva rešili živino, ker je manjkalo vode. — Med Krivo Vrbo in Celovcem sta trčila skupaj dva avtomobila. Več oseb je bilo ranjenih in trgovec Lenardo, katerega zadene krivda, si je nato prestrelil lice. — Umrl je general Kapretz, vodja Heimat-schutza, rojen v Ljubljani leta 1870. Št. Janž v Rožu. (Smrtna kosa.) Bilo je meseca novembra lanskega leta, ko smo spremljali rajnega, še vedno nepozabljenega tovariša Pepa Krasnika k zadnjemu počitku. Niso še zaceljene rane, ki jih je vsesala smrtna kosa v srca žalujočih staršev, ni še minila globoka žalost, ki je zavladala v nas vseh vsled te bridke izgube. In zopet so zapeli zvonovi. Zopet se pomika žalosten sprevod od Blatnikove hiše na pokopališče, na kraj večnega miru. Neizprosna smrt tudi bratu Honzeju ni prizanesla. Po eno leto trajajoči bolezni, ki si jo je nakopal najbrž v svetovni vojni (dobil je strel skozi pljuča), je na kres, ravno na svoj 30. imendan zaspal v Gospodu. Ni mogoče popisati žalost nesrečniih staršev in zadnjega brata; neizmerna otožnost se je polastila tudi nas, ki smo stali ob gomili rajnega, ko so čg. župnik Virnik v izbranih besedah slikali njegovo življenje. Pokojni je bil fant izredno močne in velike postave, kremenitega značaja, zvest rodoljub, v naših vrstah zelo priljubljen in od nasprotnikov spoštovan. Priča tega nam je bila velika množica pogrebcev, ki je skazala rajnemu tovarišu zadnjo čast. Naj počiva v miru! Blatnikovi družini pa izrekamo tem potom naše najiskrenejše sožalje! Št. Jakob v Rožu. (To in ono.) V nedeljo 20. junija se je poročil tukaj Gregor Gabrijel, pd. Petrič v Lesah s Paternovo Micko. Cerkveni pevski zbor, katerega član je ženin, mu je prepeval na ženitovanju vesele zdravice. — Osem dni nato smo blagoslovili pri sv. Jederti na Sveti gori dva nova bronasta zvonova. Večji zvon tehta 141 kg, je posvečen sv.^ Jederti, nosi njeno podobo in napis „Žive kličem, mrtve obžalujem, Viharje razpodujem“. Mali zvon tehta 78 kg, je posvečen sv. Florijanu, nosi njegovo podobo in napis „Varuj nas pred časnim in večnim ognjem. — Izobraževalno društvo je že štiri nedelje zaporedoma igralo „Miklovo Zalo“ in še ni moglo ugoditi željam gledalcev; toliko jih prihaja, da je dvorana vedno premajhna. Gorenče. Tu je umrl nenadne smrti Anton Lutnik, pd. Hožar na Ledu. V petek 2. t. m. zjutraj je šel s svojim sinom pesek kopat v Hartlnovo jamo. Hotel je pokriti svojo hišo s cementno opeko. Ko je kopal v previseči jami, se je zemlja utrgala in neka peč ga je tako močno poškodovala na glavi, da je v kratkem izdihnil. Komaj ga je sin izvlekel iz jame, ko se je zemlja, pač premočena vsled obilnega deževja, vnovič odtrgala; če bi bila zdaj še v jami, bi bilo pač oba podsulo. Rajni Hožar je bil 57 let star, dober in prijazen mož, skrben oče, veren kristjan. Svetila mu večna luč! Bratje in sestre ne spite! Lastnik : Pol.in gosp. društvo za Slovence na Koroškem Tiska Lidova tiskarna Borza. Dunaj, 4. julija 1926. Dinar 0,124, nemška marka 1,67, češka krona 0,20, dolar 71,05 šilingov. 1 RAZNE VESTI ~~1 Drobne vesti. V Nemčiji je 1,742.000 podpiranih brezposelnih. — Na angleških železnicah so v jedilnih vozovih kuhanje s plinom nadomestili z elektriko. — Iznašli so prenosljivi fotografični aparat, ki tehta 15 kg, s pomočjo katerega je mogoče odkriti skrite dragocenosti v zidovju ali vtihotapljene stvari v ko-včegih. — Tristo milj na uro hočejo doseči z aeroplani, to je 482 km. Dosedanji rekord je 266 milj, to je 427 km. — Neki Kitajec, ki je pred nedavnim časom prišel v London, ima 29 žena. — Angleška spodnja zbornica je sprejela zakon o osemurnem delovniku v rudokopih. Mussolini pa ga je v istem času porušil. — Na Otoku ob Vrbskem jezeru je okrog 200 tujcev. — 26. junija je padlo na Koroškem število brezposelnih za 141 na 1470 oseb. — Nemška industrija je dobila visoko in ugodno posojilo v Ameriki. — V Madridu so odkrili zaroto proti španskemu diktatorju Primu de Rivera. — Inženjerski izpit za gozdarstvo je napravil g. Franjo Virnik z Jezerskega. — Poljski socijal-demokrati zahtevajo razpust sejma. Pri takšnih shodih je prišlo na več krajih do pobojev, ki so zahtevali več mrtvih in ranjenih. — Z o-toka Roda javljajo, da je 26. junija uničil potres 2000 hiš. — Rifovci v Maroku bodo z boji nadaljevali. — Avstrijsko državljanstvo je dobilo od 1920. do 1925. leta 51.000 oseb. Med njimi je zelo veliko judov. Povodenj na Češkem. Sicer tako mirna reka Laba je začela vsled neobičajnega deževja začetkom junija naraščati. Meteroioška postaja (vremenska opazovalnica) v Mélniku je zabeležila v enem dnevu 90 mm3 padavin, to se pravi, da je v enem dnevu padlo toliko de-ža, da bi, če bi voda ne pronicala v zemljo in se ne odtakala, bila površina zemlje pokrita s 9 cm debelo plastjo vode. Ni čuda torej, da je Laba prestopila bregove in poplavila rodovitna polja v širini 2 do 3 km. Videti je bilo plavati zajce, živino in vse mogoče predmete. Deževalo je skozi 14 dni skoro nepretrgoma. Ker kulturna rastlina tako dolgotrajnega deževja ne prenese, je žetev seve popolnoma uničena. Vse setve so posahnile, krompirjeva poija kažejo izsušenno črno krompirjevko, velika polja kumar nimajo več zelenega, cukrova pesa je segnila in samo drevesa so še ostala pri življenju. Na obronkih kmetje orjejo, v dolini pa stoji še voda. Promet s parnikom po Labi je ustavljen vsled visokega stanja vode. — Vinar sko-sadjarsko vrtnarska šola ima 350 m dolgo klet izdolbeno v skalo. Strop kleti je približno 20 m pod površino zemlje, a kljub temu je voda prodrla v klet. Poslopja ob Labi so bila v pritličju kajpak pod vodo in živino so morali spraviti v prvo nadstropje. 10.000 K bankovci veljajo samo še do konca decembra. Narodna banka razglaša, da veljajo bankovci po 10.000 K z datumom od 2. januarja 1924 kakor oni druge izdaje s pre-tiskom „Ein Schilling" samo do 31. decembra 1926. Od tega dne dalje tudi Narodni banki ni treba več sprejemati teh bankovcev. — Preglejte vaš denar in zamenjajte, da ne boste trpeli škodo! Romanje R sv. Roku. Slovenci so že nekdaj radi romali. Peš so šli v daljne kraje. Mnogokrat so šli v Rim, v središče krščanstva. Od tega tudi beseda romati, ker Rim se imenuje latinsko Roma. Romali pa so tudi na špansko k sv. Jakobu v Komposteli. Mnogi so šli na Nemško. Znano je romanje v Kolin ob Renu ali kratko Kelmo-rajn. Od romanj so pridobili mnogo na duševnem obzorju. Videli so tuje kraje, tuje šege in ljudi. Videli so življenje in gospodarstvo drugih narodov in so tako mnogo znanja prinesli seboj. Od potovanja se mnogo pridobi in pesnik Goethe pravi: „Kar se nisem naučil, to sem pripotoval.1* Tudi danes Še romajo. Kajpada ne peš ampak poslužujejo se modernih prometnih sredstev. Marsikaj pa so se zaobljubili, ob času kake bolezni ali druge nesreče, romati vsako leto h bližnji ali bolj oddaljeni cerkvi. Tako so se tudi Libučani zaobljubili, ob času nevarne kužne bolezni romati vsako leto v Sele nad Slovenjgradcem, kjer je sv. Rok, pomočnik proti kužnim boleznim. Leto za letom so romali tja. Pred dnevom sv. Jurija so šli in na dan sv. Jurija opravili pobožnost. Sedaj, ko je meja, se iz Libuč bolj malo udeležujejo romanja. Bolj se še romanje udeleži oni del libuške občine, ki je pripadel Jugoslaviji. Vendar nekaj jih še gre in ker sem bil zraven evo nekaj vtisov. Med potjo je lil dež, blatne ceste, a dobra volja. V Guštanju so pripravljali s kislimi o-brazi za sejem, ki je bil na Jurjevo. Mimo Kotelj, en pogled na vas in cerkev in naprej. Na koroško-štajerski meji je gostilna, kjer se lahko pije na Koroškem ali Štajerskem. No nesreča je hotela, da smo pili vino, ki je bilo tako kislo, da smo ga pili za pokoro. Vino smo primerno pohvalili in šli dalje. Prišli smo h križu, kjer se zbirajo romarji, da gredo s procesijo v cerkev, ki se od tam že vidi. Dež je prenehal in mrzel veter je bril izpod Urške gore. Sele, samotna, osamljena župnija med hribi in gozdi pod Urško goro. Zdela se mi je, morda vsled deževja in pustega vremena, cerkev in župnišče silno zapuščeno in bedno. Ali vedel sem, da župnikuje tukaj gospod, ki je dal slovenskemu narodu mnogo. Ta gospod je pesnik in pisatelj Meško. In to je bil tudi vzrok, da sem šel sem, kajti želel sem že davno poznati pesnika, kateremu smo koroški Slovenci posebno pri srcu. Želja se mi je spolnila. Imeli smo popoldne še čas in šli smo, najhna družba, pesnika obiskat. Stopili smo v nizko pritlično župnišče. Pač nam je utripalo srce nemirno, kakor pred čemur velikim. Potrkali smo in vstopili in sprejel nas je pesnik Meško prijazno in ljubeznjivo kot je mogel le on. Sprejel nas je pesnik in duhovnik in nimam primernih besed, da bi opisal čustva, ki smo jih imeli. Pogovorili smo se o naših razmerah, o našem žitju in bitju. Opazoval sem pesnikovo preprosto, čedno opremljeno sobo, kupe knjig, lavorjeve vence, diplome in nehote sem mislil, kaj in koliko sem čital iz del umetnika, s katerim govorim. Prav živo mi je silila v spomin ona mprosta in ljubka zgodbica o ciganskem otroku, ki ga je prišel prosit za cikorijo. Pesnik je bil tedaj menda v Tinjah. Pesnika so klicale službene dolžnosti, ker romarji so bili tu in smo razgovor prekinia. Večer je bil pust in mrzel. Toda drugo jutro. Kakor bi prišli na drug svet. Kristalno jasno, čisto jutro. Solnce je obsevalo vrh Urške gore. Zlatorumena zarja je zavzemala vedno večji obseg in hribi in gozdovi so zaplavali v morju solnčnih žarkov. Krasno, polno poezije pomladansko jutro je nastalo. Vzkliknil bi: Lep je svet in hvala Bogu. da živimo. Po cerkvenem opravilu smo se še poslovili od pesnika in r'r'<’em smo se vrnili zadovoljni. Listnica uredništva. D. Gorinšek. Vse v redu sprejeli in nam dopade. Prodam majhno posestvo sestoječe iz 4 oralov zemljišča, lepega sadonosnika, stanovanjskega in gospodarskega poslopja v dobrem stanju, po nizki ceni. Več je izvediti pri Katarini Plantev, Dobrla vas štev. 63. 92 Mondre & Tihažek posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč. Nakup in prodaja kmetij, vil, zemljišč, gozdov i t. d. — Brezplačne strokovne cenitve in nasveti pred prodajo. — Prej nobenih izdatkov. 93 St. Veit a. d. Gian, Viltà Tlhažek. Kupim posestvo pri Celovcu ali Grabštanju brez posredovalca. Ponudbe je poslati na: Postfach 24, St. Veit a. d. Gian. 94 v Celovcu. — Založnik» izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovskv Josip, typograf, Dunaj, X., Et^nreichgasse 9. — Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. ZìnkovsUy), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.