PoStnina plačana v gotovini. Cona 25.— lir Speci iz. In ebb. post. I. gr. DEMOKRACIJA i !X. Štev. 1 Trst • Gorica 7. januarja 1955 Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-11 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 6-18127 izhaja vsak petek Kutneleoni K «13(11 n ja me zel< vi bol na dan »Pr sc ; ko ; »Glc vens To naj.p e lo »Os1 pravi, r silo OP o d v s n i h • i je v vrsto kuščarjev . .ifhna Hval, ki spremi svojo barvo po raz-iliščinah. Od rdeče v z lene v rjavo, od rjave •kor pač čuti, da je zanj ■ z.valica nam je prišla o smo na Novega leta ■da': spremenjeno glavo : dnevnika«. Zbrisali ,j’ave gore s peterokraki zavrgli so podnaslov Osvobodilne fronte slo-■i ar oda«. > : 'stično glasilo je bilo ■'.s.h' SIAU, potem glasi 1 'dilne fronte«, sedaj pa preneh■■ izhajati kot gla- • ' bo izhajalo kot n e -o glasilo n a p r e d - • a š k i h Slovencev. S to lažno trditvijo se hočejo titovski komunisti odeti v novo kožo, pritisniti vsem »naprednim Slovencem« pečat naivnosti in j\erazsod-nosti. Ze za to novo podcenjevanje politične zrelosti kritičnosti tržaških Slovencev zaslužijo ti zakrknjenci, ki se od najnižjega šv-šmarja pa do najvišjega drže svojih starih mest in položajev kot klopi, da se slovensko ljudstvo enkrat opogumi in postavi pred vrata take kameleone, njih kameleonsko časopisje in organizacije. Ti'ljudje mečejo s tako lahkoto s sebe prejšnja oblačila, prejšnja imena, ker jim ni bilo nič lastnega, nič svojega. Vse je sami krinka. Krink pa lahko menjaš sto na dan, n ostaneš, kar si bil. To velja tudi za novo krinko, s katero so se ti kcgnunisti predstavili Sloveruem 1. januarja. Poslu šajte kaj hočejo. Pod novo firmo bodo vodili »učinkovitejšo borbo«. »Napredne demokratične Slovence« našega, mesta in dežele, »slovenske socialiste v Trstu in v Italiji«, »napredne Slovence«, »napredne socialistične sile«, »napredne sile delovnega ljudstva n e glede na narodnost, enotnost slovenskih in italijanskih socialistov«, »vse demokrate in antifašiste«, »napredne indipendentiste« in vse tiste, ki so za borbo, za zmago naprednih sil in socializma in končno še »poštene pristaše komunistične partije in Nennijeve stranke«, vso to pisano šaro hočejo zbra ti v en sam. koš »na enotni socialistični osnovi«. V »vrstah teh naprednih in socialističnih sil« se bo »Prim-orski dnevnik« boril proti vplivu, ki ga pr o ' tiljudske sile imajo na ljudstvo s svojim nacionalizmom. »Demokratični ‘n socialistični Slovenci«, »skupaj s vsemi socialističnimi silami italijanskih delovnih ljudi« se morajo, po njegovem, boriti proti nedemokratični, protisocialistični šovinistični politiki reakcionarna huržuaaije. Ta novi »Primorski dnevnik« naznanja: »Borba proti reakcionarni razredni politiki buržpazije pomeni namreč ustvarjanje pogojev za svobodno narodno izživljanje in razvoj tržaških Slovencev.« V tem stavku je izraženo bistvo in cilj not e slovensko - italijanske socialistične, to je komunistične stranke, ki jo snujejo preti vsemu, kar je med tržaškimi Slovenci narodnega in nekomunističnega. Hočejo borbo proti reakcionarni razredni »buržuaziji«. V komunističnih ustih je izraz »buržuazija« — psovka. Mi Slovenci prave »bur žuazije« v komunističnem pomenu sploh nimunm'- nimamo srednjega stanu v pratfcm pomenu besede kakor drugi stari narodi. Zato napovedati boj slovenski »buržuaziji« — in to je napovedal »Primorski dnevnik« — pomeni nai>ovedati bo' slovenskim kmetom, obrtnikom malim iti srednjih trgovcem, gostilničarjem in hotelskim lastnikom vsem uradnikom, učiteljem in profesorjem, izvrševalcem samostojnih poklicev, sploh slojem, ki niso čisti proletarci ali komunisti. Oni ho-čeio razredni boj med slovenskimi stanovi in poklici, hočejo izolirati in uničiti vsakega, ki si s svojo, ]x>budn, podjetnostjo, trudom in marljivostjo skuša zboljšati življe nje. Na.vovedujejo boj narodnosti (nacionalizmu), četudi vedo, da ■ narodnost in narodna zavest e d i no učinkovito obrambne sredstvo slovenske manišine proti rofu-čevanju in izginotju. In ti Dud-e si drznejo trditi v svojem novem proaramatičnem pisanju t »Primorskem dnevniku*, da bodo s tako odločno borbo »v še večji meri kot doslej zastopali in branili vse živlipn-ske ‘koristi všeh pošter nih Slovencev na Tržaškem, Gori škem in v Beneški Sloveniji«. Ali res sanjajo, da jih slovensko ljudstvo še ni spoznalo, da ne ve kaj so oni in njih. komunistični FRANCOSKO - ITALIJANSKO PRIJATELJSTVO Obisk ITI endes-France* u Rimu Komatj je francoski ministrski predsednik z vso svojo domiselnost jo in skrajnimi napori pripravil francosko narodno skupščino d<; tega, da je odobril® pariške sporazume. že se podaja na novo pot, ki ho zopet krepka politična poteza. Prve dni prihodnjega tedna fcn namreč iMendes-France v Rimu gost italijanske vlade. iProgram njegovega obiska je ob sožen. .Prvotno so sicer domnevali, da bosta s Scelbo razgovarjala predvsem o gospodarskem sodelovanju. Pariški sporazumi namreč predvidevajo čim tesnejšo povezavo francoskega n nemškega gospodarstva, med ostalim tudi skupno izkoriščanje virov Severne Afrike. Italija), ki se je zbala, da. bi ob takšni združitvi ostala ob strani, posebno ker bi frrncoski i;n severno afriški izvoz lahko zelo škodovai prodaji italijanskih kmetijskih proizvodov v Nemčiji, je seveda takoj izrazila željo, dai je treba pri tem upoštevati tudi njene zahteve. Poleg tega. ne smemo pozabiti, da bi v Evropski skupnosti za premog m jeklo Nemčija iu, Francija s svojimi glasovi lahko preglasovali vse ostale članice, med katerimi je zopet Italija, ki se ne mara izpostaviti nevarnosti, da bi njenim kovinarskim industrijam nekdo jutri postavljal uničujoče pogoje. Francija, ki se dobro zaveda, da sam® ne more biti popolnoma enakovreden družabnik Nemčije, je vzela italijanske proteste) z razumevanjem na znanje in je izjavila, da je pripravljena pritegniti k francosko - nemškemu gospodarskemu sodelovanju tudi Italijo. Cim je bilo to enkrat načelno sprejeto, so s tem seveda postali potrebni razgovori, na katerih bi se obe državi domenili, kako in v kolikšni meri naj se to zgodi. Medtem pa sta francoski in italijanski parlament že odobrila pariško sporazume. S tem so podani pogoji za uresničenje izpremenjene skupne evropske obrambne organizacije in za ponovno nemško obo-tožitev. Res je, da so pri vsem da na t-udi določena ameriška in britanska jamstva. Toda dejstvo je, da nista Francija in Italija, vsake zase, Vj sami Evropi dovolj močni in pomembni, da bi lahko sodelovali z Nemčijo kot enak z enakim. Ce je torej Francija ob odporu pre cejšnjegai dela svojega prebivalstva že odobrila nemško oborožitev, potem je. toliko bolj razumljivo, da njen ministrski predsednik zdaj i-šče zaveznike, ki imajo v novi družbi enako težnjo kot Francozi, to je, ki se žele zavarovati proti morebitnim presenečenjem. Men-des - France bo -torej na svojem rimskem obisku skušal doseči, da bi 'Italija i.n Francija v okviru zahodnoevropske skupnosti zastopali n uveljavljali enako politiko. Men-des - Fran-ceu se tudi dozdeva, da so rimski krogi sprejeli s precejšnjim razumevanjem njegov predlog, da bi po ratifikaciji pariških sporazumov bilo treba pripraviti konferenco štirih velikih, na kateri bi še enkrat poskusili, ali se da s Sovjetsko -zvezo sploh doseči sporazum, ki nai bi omilil sedamo napetost in vr.mil svetu mir. To je vsekakor eno izmed prvih neposrednih vprašani, pri katerem bi Francozi za svoje stališče radi dobili italijansko podporo. fanfani o pogojih sožitja Glavni politični tajnik italijanske krščanske demokracije je imel dne 2. januarja v Rimu važen govor, ki naj bi nekako nadomestil sicer običajno navole-tno poslanico stranke. V svojem govoru se je posebno dotaknil tako imenovane koeksistence, t. j. sožitja med Vzhodom in Zahodom, o katerem se zadnje čase toliko govori. Poudaril je, da bo to vprašanje v pravkar začetem letu jedro mednarodne politike. Fanfani je začel svoa izvajanja ugotovitvijo, da so bila razpravljanja o miru predolgo nekakšen monopo! t-stih, ki za belimi golobčki skriva o načrte za krvave in revolucionarne preobrate. Zato morajo tudi krščanski demokrati zavzeti do tega. problema svoje jasno stališče. Za člane svoje stranke je Fanfani de;al, da so kot krtstiapi že po svojem poslanstvu nVroljub-nt in da veruje:o v plodnost svobodnih in mirnih razgovorov. Kot prebivalci siromašne države, ki rabi tržišča in promet, vidiro v miru mstvo za uresničenje teh svojih ciljev. Kot 'lj.udie stolet'a, ki e preživelo -dve strašni voini in se boji tret te. še bu:še, vidi’© v m-'ru 'ams-tvo za ohranitev živFenia. Toda izkušnje zadhega desetleUa nas vzpodbu;ajo — ie nadaUeva.1 Fen fani — da zahtevamo od predlagateljev miru predloge, ki na.i ne služijo samo zato, da omogočiio sožitje med svobodnimi narodi s Strani oboževateliev vladavin, ki v svobodo ne veruieio in ki so zaprli vrata vsaki zahodni zarhsli. Svo:o misel je Fanfani zaključil s pozivom zahodnemu svetu, nai združi svoje sile vsai tako, kako-r jih je združil Vzhod, ka-ifi, če tega ne stori, tvega, da podleže. objavil v španskem dnevniku »E! Espanol« izjavo, v kateri se »zgraža« nad zahtevo Belgije po izročitvi in izjavi a<, da je voljan predstaviti se vo.nemu sodišču le pod ognjem, d„ obleče paradno uni formo (na brž hitlerjevsko) z vsemi odlikovanji in da razpravo prenašajo po radiu. fc Te zahteve iin okoliščina, da Sije Degrelle pri neki proslavi pojavil v družbi španskega letalskega ministra in glavnega, tajnika Francove fašistične stranke, vse to je v Belgiji povzročilo razumljivo razburjenje. Degrelle je bil med nacistično okupaci o Belgije poveljnik neke SS formarile v Rusiji in njegova zloglasna stranka rexistov je kriva številnih umorov v Belgiii. Degrelle je bil vod a belgijskih nacistov. Napetosti med Belgijo in Španijo Španska vlada je vse do sedaj odklanjala izročitev znanega be! gijskega vojnega zločinca št. 1, Leona Deg,ro'le-a. Se več. Po priljubljenih navadah vseh diktatur je dol0- čas® ce-jo tabla, da se Degrelle zadržuje na njenem ozemlju. Medtem pa je sam Degrelle Poleg teh problemov je med Italijo in Francijo še veliko drugih vprašanj, ki že nekaj let čakajo na rešitev. Se pokojni Do Gasperi je sklenil s Francozi v Santi Mcrghe-ri-ti širok in dalekosržen sporazum, toda delo na njegovem uresničenju ;e kasneje zaspalo. Mendes-Francr in Scelba bosta zdaj pogledala, kaše da od tega rešiti in ali ni morda boljše poiskati kakšno novo in primernejšo osnovo za poglobitev francosko-italijanskega prijateljstva Kaj je napad? Organizacija združenih narodov je vprašanje, kdaj neko dejanje za služi označbo na.pad, odložila za dve leti. Preprečitev vojne je eno izmed temeljnih določil svetovn-organizacije. Mednarodno pravni, vprašanje, v kakšnem slučaju na stopa dejanje napadalnosti in kda. nastaja vojno stanje, tega vprašanja prav tako ni mogla rešiti GZN, kakor ga ni rešila njena predhodnica. Pravni oddelek OZN bo do novega sklicanja generalne skupščine poskušal izdelati nov osnutek Generalna skupščina OZN, ki šteje 60 držav članic, je zaupala Varnostnemu svetu nalogo, da ugotavlja, kdaj nastaja napad in kakšne sankcije naj se uporabijo proti napadalcu. Za vse to pa je potrebna nedvoumna definicija nap..-da zato da '$■ je za- napad ogrevajoču se držav-a na jasnem, kakšnim nevarnostim se izpostavlja. Sovjet: so že v letih pred drugo svetovno vojno i-zdelaM obširna določila o napadalnosti i,n jih v zadnjih letih še dopolnili. Zahod sm ‘,ra, da se zamotanosti vprašanja s..mo šc veča.o, če jih poskuša o v splošnh določilih zavajati tudi na vprašanja notranje-politične agresije. Pri tem služi primer komunističnega udara n. Češkoslovaškem. Sovjetske špekulacije gredo celo tako daleč, da bi hotele označiti za -napad odklonitev enostranskih odpovedi svobodno sprejetih obveznosti. Tako se je celotno vprašanje premaknilo iz či sto pravnega področja na politično poprišče — in zaspalo. Ameriški zovrečilni ukrepi Ameriška vlada je kot povračilni ukrep cm ila svobodno gibanje sovjetskih državljanov na svojem ozemlju. Odšle- d,l e bo 27 od 'to ameriškega ozeml ;a prepovedanega za sovjetske državljane. 30 od sto sovjetskega, ozemlja so Sovjeti' zaprli ameriškim državljanom. Mil.) za drago, pravijo Srbi. Naš pregovor pa piravi, da božji mlini meljejo počasi, zato pa sigurno! H LETO 1954: »HVALA BOGU, JAZ JE NISEM IZPUSTILO, TI PA GLEJ, DA ME POSNEMAŠ!« Mir ati ooina? Ob Novem letu so vodilni državniki poslali v svet poslanice z obračuni čez preteklost in z načrti za bodočnost. Vsa glasila javnega mnenja, cd dnevnikov pa do skromnih tednikov, štirinajstdnevnikov in revij, so posvetila del svojega prostora obračunu s preteklostjo in ugibanjem o prihodnosti. V vseh izjavah in člankih pa se nobeno vprašanje ne ponavlja tako pogosto kol ugibanja, ali nas bo novo leto približalo miru ali vojni. Ni še preteklo devet let od zaključka drugega svetovnega klanja in novo koledarsko leto že začenja v znaku tega srce stiskajočega vprašanja. Večina državnikov je sicer zaključila svoje poslanice z besedami, ki izražajo prepričanje, da se je možnost izbruha novega svetovnega spopada močno oddaljila. Toda kdo nam jamči, da niso tega izrekli kar tako iz navade, pač zato, ker smo bili blizu Božiča, ko vsi ponavljajo: »Mir ljudem na zemlji...« Nekateri utemeljujejo to svojo vero s sklicevanjem na dejstvo, da sta danes oba sovražna tabora precej enako močna in da zato nihče ne more vojne začeti, ker nima zadostnih izgledov, da bi iz nje izšel kot zmagovalec. Vendar se pri takšnem tolmačenju nehote spomnimo, da so najusodnejši spopadi izbruhnili takrat, ko sta bili dve stranki prepričani, da sta si enakovredni. V takem vzdušju namreč nobena ne more kipitulirati. Nesreča pride skoro sama od sebe. Ce je ena stran močnejša, druga pa Slovenski mladini v premislek eksperimenti prinesli slovenskemu liudstvu v domovini in prinašajo nam na Tržaškem? ZaHbog, še te nekaj Slovencev, ki so v dnu d,uše prepričani, da 'e komunizem in titovstvo katastrofa za Slovence in Jugoslovane, pa ni--rnnio poguma to zabrusiti v obraz političnim kameleonom okoli »Primorskega dnevnika«. Ali bodo še vedno odlašali? Si bodo še vedno pustili hoditi po glavi in pljuvati v obraz?. Dr. A. Novoletni uvodnik »Demokraci-e«: Tržaški Slovenci na pragu 1955, je s svojo treznostjo, jasnostjo !n s pravilno postavljenimi vodilnimi mislimi, kakšno naj bo zadržanje Slovencev v Italiji, va/.en dokument možate in dosledne polit:ke slovenskih -demokratov: tako da mu e »Primorski dnevnik« posvetil v torkovi izdaji kar dva stolpca. N: iz pod,bitne ugotovitve gornjega članka v »Demokraciji«, ki jih »Primorski dnevnik« med vrsti; emi sam potrju:e, četudi jih na. zunaj vi-dezno obm-tava z lažjo, so na zorno -dokazale, kako zmotna in pogubna je njih politika »social is tič no-komunist:čne fratelance« z« naš narodni obstoj. Članek je zadel v živo. Naši nasprotniki se -branih na vse pretege, ali ne morejo preko neizpodbitnih, od vsakega našega človeka otipliivih dejstev: da je polit-ke, ki hoče, da se slovenska narodnostna manjšima v Trstu vzgaja v duhu narodne zavesti in slovenskih tradicij, edina prava pol’-tika samoohrane in ne reakcija; teT da so soc-al-fstično - komunisti* ne stranke, ki iim -e intfi,nnocional-nost bistveni del programa, nesposobne vzga'ati slovensko Budstvo v narodnem duhu k narodni, zavesti. Petdeset tisoč komunistov, pravi »Primorski dnevnik«, da je v prvih letih po 1. 1945 demonstriralo po Tnstu za slovenske pravice. In kaj so dosegli? Nič! To pa- zato, ker po bile te demonstracije komuni Stična razgra-atra in predvsem za komunizem. Komunistična fratelan ca je povzročila, da so naši ljudje. na skupr-ih frate-ančnih zborovanjih govor li laski jez k. In šlo je celo -tako daleč, da so učenci višjih razredov 1 udske šol pri Sv. An' (Kolonkove ) zm ovali slovenskega uč t l a s iašistom, ko je spregovo r 1 besed-o: narod ali narodnost. Dosti našli rez a val cev tržaških razmer je u 'otovi o, da je fratelan-ca po 1945. 1-tu Slovencem na- Tržaškem dost več škodova--a v pogledu narodne zavesti in odločnosti kot vsa črna- doba fašizma.. To so dejstva. In- če -ne bi bili Slovenci - nekomunisti organizirali, na Tržaškem slovenskih šol, ne bi da nes teh šol imeli. To naj si zapomnijo vsi oni, ki v zmoti pričakujejo, im oni, ki v slabi veri ljudstvu pridigajo, da bo socialistično - komunistična fratelamca rešila sloven sko manjšino na tem ozemlju. Zato ve vsak Slovenec, v katerih orgenizaci ah je njegovo mesto. Vasilij Stalin rmrl v honcentracijslKm taborišču Verodostojen diplomat neke nevtralne države, ki je dopotoval 'z Moskve na Dunaj, kjer je preživel božične praznike, je izjavil, da se v Mos-kvt govori, da je sin nekdanjega gospodarja Sovjetske zveze. Vas-iiMj Stalin, preteklo jesen .umrl v nekem konoentiacijskem taborišču. Sta lino v sin, ki je -bil general rdečega letalstva, naj bi bil- zapleten v Berjevo zaroto. Kot tak je bil poleti leta 1953 aretiran in odpeljan v neko koncent raci jako ta- borišče v notranjosti Azije. Od tedaj se res o .njem ni nič več slišalo. Njegova sestra- Svetlana naj bi se nekajkrat obrnila na- Malenkova in Centralni komitet stranke, da bi zvedela, kaj se je zgodilo z njeinim bratom. Toda dosegla je samo to, da so še -njo odstranili iz Moskve. Dejstvo je namreč, da- je zadnje čase ni več, na .spregled. Nihče pa ne ve, kje so ji odredili novo biva-1 šče. Zanimivo je tudi, da bogatih darov, katere je dobil Stalin ob svoji 70-letnici, niso podedovali •njegovi otroci, temveč so bili pro. glašeni za državno last. Tako se zaključuje blesk in tra gedija rodbine Stalina - Džugašvili-ja. Njegovega starejšega sina. Jakoba, ki je služil na fronti kot ar tilerijski kapetan, so -ujeli Nemci Umrl je v taborišču za vojne .ujetnike. Ta je bil otrok iz prvega zakona. Iz drugega zakona pa je imel ■Stalin sina. Vasilija in hčerko Svetlano. Sin je že s 26 leiti postal general rdečega letalstva in na prvomajski paradi leta 1952 vodil po moskovskem nebu prve eskadrilje reakcijskih letal. Svetlana je bila očetova ljubljenka. Poroko je sla vila. v razkošju, ki bi zasenčilo pravljice iz Tisoč in ene noči. Konec pa je za> vse te otroke tragičen, tako kot so morali biti tragič ni trenutki, v katerih se je njihova mati odločila 7.a samomor. Videti je da je samo stari Stalin umrl nenasilne smrti. Toda tudi o teni obstojajo več kot upravičeni dvomi Kremelj iMaina Groznega zahteva še vedno svoje žrtve. slabotnejša, bo slabotnejša vendar popustila, raje ko da tvega spopad. v katerem bi neizogibno podleglo Tega pa ne bo napravila, če upi, da se lahko z uspehom upre. Take imenovano ravnotežje je v mednarodni politiki vedno nevdxn< stvar. Tiste, ki imajo slabe name ne, namreč kar zapeljuje ‘k tvega n ju. Nekaj je gotovo. Čeprav mu ko munisti to še tako očitajo, Zahor ne bo nikdar sprožil nove vojnr Vžigalico, ki bi. zanetila mednarod ni požar, lahko podtakne samo m ka z Vzhodom. To dokazuje, meč ostalim, veliko razburjenje, s kute rim. je Vzhod sprejel no zndnnji podpis Pariških sporazumov, kako tudi velik napor, ki ga je vložil, dl bi preprečil njihovo raiifikticije Pri vsem tem gre vendar za o brambno, ne pa napadalno zvezrf In kdo se boji obrambe? Razumljivo tisti, ki ima namen napasti. Pariški sporazumi tudi nikfer ne o-menjajo Sovjetske zveze. Niso naperjeni proti njej, temveč same proti morebitnemu napadalcu, Ci se Sovjetska zveza in njeni satelit, danes nad njimi razvnemajo, po meni to, da se sami istovetijo z morebitnim tmpadalcem. V takšnih okoliščinah je razumljivo, da bo mir v bližnji bodočim sti ohranjen samo, če bo ena izmed strank, v tem primeru. Zahod pokazala, da je tako močna, da si napadalcu lahko uspešno upre in obrne vojno srečo na svojo- stran Zato imajo prav zahodni državru ki, ki danes poudarjajo, da je ne samo ratifikacija, temveč tudi izvedba pariških sporazumov pogo• za uspešne razgovore z Vzhadnin. blokom. Pogajata se namreč lahke le dva, ki sta si enakovredna. V nasprotnem primeru eden več al. manj ukazuje, drugi pa uboga. C. noče, zažvižga šiba. Komunisti veliko govore o mir nem sožitju svojega in svobodnegi. sveta. Toda njim bi seveda prijali takšno sožitje, kakršnega so imel prva leta po drugi svetovni vojni ko so samo oni imeli orožje v rokah in so lahko zobali \deželo Zc deželo. Zahod pa si predstavlja sožitje drugače, brez skritih misli ir brez želja za osvajanjem. Za ti smatra, da mu mora druga stran priznati pravico do organizacije lastne obrambe in da tega ne sme imeti za sovražno dejanje. Od stališča, ki ga bo Vzhod zc vzel do tega vprašanja, je p velik: meri odvisno, ali bo začetek- notn' ga leta za človeštvo pomenil zače tek približevanja k miru ali k voj ni. Dejstvo je namreč, da začenja mo leto 1955 v znaku velike nege -tovosti. Kakor je neki tednik zapi šal, so Lorda Halifaxa, nekdanjega indijskega podkralja, leta 1942 naprosili, naj povi, kdaj bo končni druga svetovna vojna. Dejal je »Mi smo koncu vojne tri leta bliit kot smo bili ob izbruhu vojne.« Prav tako bi na podobno vpraša nje, seveda glede začetka, ne jv. zaključka vojne, danes bil 'edino pravilen odgovor: »V najslatišev. primeru smo danes devet let bli&< izbruhu tretje svetovne vojne, ka kor pa smo bili leta 1945.« Več n> more ob začetku novega leta povi-dati nihče, čeprav si vsi želimo, d<, bi v mednarodnih odnoša-HH prevladala pamet ih da bi bil4 mit- n‘ samo dolg in popoln, teršhfeč- ka c večeri. )i VESTI z GORIŠKEGA' Italija napreduje Ko analiziramo italijansko politiko v zadnjih povojnih letih in njen program 'ip_ bodoče, moramo pri-niaiti, da je in bo napredna in u-ipeSna 'y političnem, gospodarskem in socialnem polju. V prvem pogledu je Italija skoro ie izbrisala politične posledice vojne katastrofe, ki so jo zaslepljeni iiji pohlepni fašisti zagrešili ttmljja je danes enakopravna članica mogočne zapadne obrambne zve-te NtATO. Ima vodilno besedo pri zamisli fn ustvarjanju Evropske tveze in je z njeno vztrajnostjo, ob Titovi pomoči, uspela razrušiti svobodno tržaško o/.emlje in si zopet pridobiti Trst. iPovsod }e danes Italija dosegla politične uspehe in sedi med veleti lami, 6e ne kot velesile, vsaj "kot enakopravna! Ukrepi vlade V notranjepolitičnem pogledu vla-1a uspešno nadzira in kroti prevratne namene komunistov. Z no-vonapovadanimi ukrepi pa utegni /iladn jemati komunistom polje, vreti maso delavskih množic in tako znatno zmanjšati njih nevarni podvig in vpliv v državi. Ti ukrepi so: boj komunistom povsod, kjer imajo kake koristi ali privilegije od strani zakona in dr-salve sploh. Kdor je proti držav' •in njenemu demokratičnemu ustroju in življenju, ne sine izkoristiti prilike za iastno ojačevanje proti državi ia proti demokratičnemu zakonu. Podijo jih iz stavb, ki so jih leta 1945 samovoljno zasedli, in »o, kot zapuščina fašistov, državna 4asit. Nadzirajo njihove zadruge, ki si l spretnim, izkoriščanjem trgovanja z stavbarstvo., tsa j»viui dete iti za podjetja javne koristi. Pospeševanje kmetijstva V pogledu kmetijstva predvideva Vanonijerv nažrt zlasti kredit za povijanje reje goveje živine. V ‘a namen bodo namenili več zemlje aridelovanju krme, za kar bodo na • pravili tudi naprave za namakanje tozadevnih travnikov. Iz tega ozira načrt ne predvide v#. pospešitve pridelovanja sočivja ital žitaric, saj je na- tem polju Ita-(ijb dosegla pravi čudež, ko je le tOB pridelala toliko pšenice, da lah-loo soma kritje svoje potrebe kruha V podjetja javne koristi pa bod stavili: 847 milijard za električne centrale, 783 milijard za termoelek trične centrale, 1.780 milijard za električno omrežje, 400 milijard za produkcijo metana, 665 milijard za železnice in 300 milijard za telefonsko omrežje. Javna dela Z ozii-rom na morebitni padec kupne vrednosti lire na trgu po trošnje, v zvezi s splošno zaposlitvijo brezposelnih in s tisoč milijardnimi investicijami na trgu de la, so minister Vanoni in njegovi sotrudniki podvzeli posebne ukrepe, ki naj bi omejile potrošnjo na gole življenjske potrebe državljanov in preprečile trošenje denarja z nakupovanjem dragocenih, v\ življenje ne ravno nujnih predmetov. Da bi mase denarja ne motila trga življenjskih potrebščin, so- si zamislili tudi blok delavskih plač, kar seveda ni prav komunistom, ki ravno na tem polju izkoriščajo vsako priliko v njihove politične namene! V zvezi z vsem, kar smo gori povedali, moramo zaključiti, da' je in bo uspeh italijanskih vladnih voditeljev v vsakem oziru pozitiven. Možje, ki stoj<£ na krmilu države, kažejo na zdravo politiko v vsa ■kem oziru, zlasti kar se tiče go spodarstva in socialnosti. Res, da je Italija prejela od Združenih držav Amerike nad ‘r: miliiarde dolarjev podpore, res pa je tudi, da jih je ona' znala pametno porabiti, ne glede na dejstvo, da so se še pred par leti čuli neza dovoljivi glasovi z ozirom na kori stolovstvo nekaterih industrialcev1 Danes koraka Italija moško na prej. Njena gospodarska in socia’-na politika utegme popolnoma od praviti nevarnost komunizma-, kajti le gospodarsko 'in socialno blagostanje je pravo zdravilo proti komunizmu! Teh neovrgljivih uspehov ne more nihče osporavati. resnih in pa metnih načrtov za bodočnost tudi ne. Bilo bi krivično, če bi mi, ki ne kaj od vlade terjamo in bomo ter jali. dokler nas ne zaščiti, napre dovanja ne priznavali, ko vendar v Italiji živimo! Gor.ški S.ovenci zasledujejo z živim zanimanjem razvoj dogodkov v Jugoslaviji potem, ko sta se po liiz.ču zopet oglasila, k besedi komunistična uporniku Djilas in sam Titov življenjepise« Dedijer. Titovci so na Goriškem seveda kar brez glave in o zadevi kot. taki najraje'niti e govorijo, Češ d6 n: važno, saj bosta oba kmalu na vislicah. Tako se; tolažijo 'franU-šP V resnici pa gre za resen in odločen nastop dveh voditeljev komunistov, ki -sta bila še pred letom dni v Titovini na prvem mestu! Z onstran meje pa prihajajo gla sovi, ki potrjujejo, da je ogromna večina 'ljudstva za Djdlasov nastop in za njegovo zahtevo, da se uvede dvostrankarski sistem ter da je vsakemu državljanu dana proste beseda kritike. Posebno še zato. ker drvijo sedenji komunistični državni voditelji v propast, zlasti na gospodarskem področju, kjer ni, p« sedanji poti, nobenega izhodišča. Trezni opazovalci dogodkov in zadeve kot take menijo, da stojijo za Djilasom in Dedijerjem pra/ •gotovo zunanje siie, ker bi sicer ob;v ne imela toliko poguma; na; drugi strani pa bi ju Kardelj in Moša P-ijade ne napadala, da sla v službi tujine. Onadva že vesta, kaji govorita! Vse kaže, da- ima Djilasovo gibanje globoke korenine ter da za j e1 ma široke plasti 'naroda! Vsi upajo na likvidacijo režima, čeravno je Djilas sam dejal, da se bodo spremembe morale Izvršiti najpozneje v desetih letih. I Za, »Sočo« in za »Primorski dnev-*nik« pa vprašanje ni toliko važno, da bi se z njim baviJa. Bolj važno je seveda, če kak lačen in sestradan Jugoslovan dobi pomoč iz tujine. Na tega je, Irebai takoj navaliti! Za otvirltn obmejnega promej ■Od, rešitve tržaškega vprašanja daije.se vedno pogosteje piše o o-tvoritViiiofcibjestranskega obmejnega prometa, ki naj bi se prosto vršil v jjpau kakih' 15 km. Izgleda, rta so za tak promet posebno vneta jugoslovanska oblastva. Italijanska jte rais-o na predlog še pristala. Menimo, da bi uvedba takega prostega prometa tudi za malo trgovanje utegnila obojestransko koristiti. Novoletna voščila na bloku iNfe Silvestrovo, s-ta si italijanski in jugostov^anska posadka na mej-nem, MoiBivPri R.deči hiši v Gorici izmenjali novoletna voščila. Jugoslovane sobipovabili celo v mesto, Tteli>1aW“ iv-Solkan. Vse v lepem, prijaznem vzdušju. Da bi bilo vedno tako! i Posebne denarne nakaznice (Kot j£- to že v navadi v Angliji, bodo, ■ tudi v Italiji uvedli vrsto poštnih denarnih nakaznic za določene že natiskane zneske. Pošiljatelj kupi na primer nakaznico za tisoč lir im jo pošlje določeni osebi, ki znesek dvigne na pošti ali pa laihko tudi ina banki. GrOSPODARST V Q-| GNOJIŠČA Premalo pažnje. posvečujejo naši kmetovalci gnojišču, tako da le malo jih je, ki imajo betonirana gnojišča. Gnoj držijo navadno na dvorišču, kjer se suši, kjer ga dež razpira in perutnina raznaša. Na tak način se gnoj le uničuje 'kakovost no in predmetno, posebno na dušiku, ki je za rastline važna hranilna snov, znatno izgubi. Zato ga v nadomestilo mora tak nepreviden in raztresen kmet kupovati in drago plačevati v podobi žvepleno kislega amoniaka, apnenega dušika ter nitrata. Se mnogo drugih gnojišč je, kine ustrezajo namenu in potrebi: so namreč gnojišča, ki nimajo spodai pos-ebn-2 jamo r* <~i!ok gnojnice, s katc.o- v3r.ko t.i.-.v gnoj polivajo, da se razkraja in tako zori. V gnojišču, kjer gnoj leži utopljen v gnojnici, se ne razkraja, se skisa, izgubi mnogo na dušiku in nima nobene vrednosti. P ral vilno gnojišče mora biti dobro betonirano, da ne pušča. Spodaj mora imeti ravno tako dobro betonirano jamo za odcejanje gnojnica. (Na- vsak kubičen meter grušča (glerije) moramo primesiti vsa' dva kvintala cementa. Po velikosti mora biti gnojišče tako, da ima tri do štiri kvadratna metre prostora na vsako odraslo glavo živine. Široko bodi dva in pol metra, dolgo pa po potrebi, to je po številu glav živine. Takai o-blika gnojišča ustreza delu pri nakladanju gnoja na voz. Edinole, čo lahko gremo z vozom naokoli gno- jišča, lahko zgradimo gnojišče širše. Globokost gnojišča j?fidj 80 cm, in sicer 40 cm v zemlji in 40 cm izven zemlje. Beton naj bo debel 15 do 20 cm.. Leži naj gnojišče po možnosti tik hleva, da gnoj mečemo v jamo naravnost iz hleva,. Jama. za gnojnico pod gnojiščem ali pri strani njega, naj bo obsežna pol kubičnega metra na vsako glavo živine. Tlak gnojne jame pa> bodi viseč, da se gnojnica laže odteka. Jama za gnojnico mora biti pokrita in imeti luknjice za pritaka-nje iste. v>. Pravilno je tudi, da $t^j,it,zraven, gnojišča kako košato drevo, kot.pu primer turški kostanj, ^i oJ^ole+i ,gnoj senči, da se ne posuši. »Gnoj je treba pogostoma uravnavati in stlačevati .ter polivati 7. gnojnico, de se ne posuši in splesni I IZ SLOVENITE Zlato poroka v Penini V nedeljo 2. t. m. sta v Pevmi | praznovala zlato poroko 90-letn Valentin Uršič in njegova 80-letn; žena Marija. Čestitamo! Nesreča z vozilom (Na Silvestrov večer se je 29 letni g. Alojzij Devetak iz Sovodenj hudo ponesrečil z motornim vozilom tik pri vhodu v Gorico. Prepeljali so ga v bolnišnico; izgleda, da je na poti ozdravljenja. * • • Brezobziren motorist je pred Božičem podrl na tla priletno Cecilijo Stres. V bolnici so ugotovili, da si je pri padcu zlomila nogo in poškodovala roko. vPonesrečenki želimo, da bi skoraj okrevala. Smrtna kosa V Rurpl, občina Sovodnje, je v .•nedeljo 2. t. m. umrla gospa Ivana Pavletič vdova Bobič. Dosegla je 193 let starosti. Bila je dobra- gospa, usmiljenega srca in od vseh spo-| štovana. Bila je mati g. dr. Bobiča iz Peči. , , Preostalim sorodnikom naše sožalje! ZAKAJ JE BILANCA PASIVNA Po uradnih izjavah Svetozara Vukmanoviča, ki je vodil jugoslovansko gospodarsko delegacijo v ZDA, je jugoslovanska plačilna bilanca pasivna predvsem zaradi treh vzrokov: 1) zaradi uvoza pšenice, 2) zaradi dozorelih dolgov tujim državam in 3) zaradi visokih izdatkov. za narodno obrambo. Letošnji pridelek pšenice v Jugoslaviji je bil izredno slab. Vokmanov ič ni podrobno orisal vzrokov Vsekakor vzroki niso samo tisti ki jih prinašajo uradna vladna poročila, t. j. zelo slabe, vremenske prilike. Glavni vzrok je vladna negativna politika do kmeta, kateremu z vrsto ukrepov jemlje vsako voljo do dela in visoke proizvodnje. Poleg tega so pa še kmetske zadruge, ki imajo monopol kmečkih pridelkov in ne skrbč za pravi ■razvoj kmetijstva. Te zadruge so n. pr. nekje na Štajerskem razdelile kmetom tako semensko pšenico, ki ni obrodila niti toliko kot so v se jali! Vremenske prilike pri tem niso igrale nobene vloge, ker so druga semena v istih okoliščinah obrodila neprimerno več. Jugoslavije potroši še vedno ve lik odstotek narodnega dohodka za obrambo. V zadnjem proračunu je bilo nakazano preko 22 odstotkov narodnega dohodka za obrambo. Večji del teh izdatkov poŽTe izpopolnjen policijski aparat. Ti odstotki so naravnost ogromni, če pomislimo, da žrtvuje Francija, ki je še vedno zapletena v kolonialne voi-ne ali vsaj nemire, le dobrih 11 odstotkov svojega dohodka. Da bi čimbolj uravnovesili zunanjo trgovino, so gospodarski strokovnjaki določili povečati investicije za kmetijstvo. Tako bo v prihodnjem proračunu nakazanih od 50 do 60 milijard namesto 20 - 25, kot je bilo v zadnjem proračunu. Nekej bo to gotovo zaleglo. Toda če bodo hoteli dokončno rešiti vprašanje preskrbe pšenice, bo treta temeljito spremeniti politiko do kmeta in bolj umno gospodariti v državnih ali zadružnih posestvih, katera v glavnem upravljajo ljudje, ki so svoja "osestva spravili na boben!... okrajev so pa zvišali to ceno -,a več milijonov! Teko je n. pr. »Gozdna uprava MaHbor« plačala za »Volksvvagen« (izklicna cena 1.800.000 din) 6 milijonov 360 tisoč din . . . »vendar se bodo z njim vsaj prevažali, saj je lepo ohranjen. Cena je sicer 22-krat višja od cene novega voza, preračunano po uradnem tečaju«. (»ISldv. poročevalec«, 24. nov. 54.) Za poltovorni zaprti avto »Com-mer« manjšega formata, katerega je carina ocenila 3 milijone din, se je razvila zagrizena borba. Zmagala je »Industrija duvana« Bitolj, ki je plačala 12,025.000 din, t.. j. 31-kratno vrednost po uradnem tečaju. »Najzanimivejši in hkrati najbolj žalosten je bil dvoboj med »Radio Zagreb« in »Elektro - gospodarsko skupnostjo LRiS« za osebni avto »Ford«. Izklicna cena 2.800.000 din je bila smešno visoka za 20-odstot-no ohranjen voz s 140.000 kilometri, z razbitimi vratnimi okvirji i t. d. »Radio Zagreb« je zastopala samozavestna tovarišica, ki je iz javljala svoji okolici: »Nemojte, ja ču kupiti, pa bilo što bilo!« In bilo što bilo. ona je dodale vsaki ponudbi »5.000 više«, pa četudi je tekmec skočil za cel milijon. Vztrajno, hladnokrvno, ubijajoče enolič no, Tekmeci .so odpadali kot hruške z drevesa, dokler ni ženska o-stala sama pri I3..505.000 din! Blazna številka, a vendar resnična. Pa ženska še ni zapravila vsega, kar so ji dali . doma s seboj. In je kupila še razbiti »Morris« za 5.012.000 din (izklicna cena 2 milijona din). Dobro se je motoriziral »Radio Zagreb«, samo ne za dolgo. Na vrsto je prišlo večje število voz. za katere je bilo potrebno plačati še uvozni koeficient. Izklicn° cene po dva do tri milijone, vozovi v nerabnem stanju. Tu ni bilo gneče, a v denar so šli vsi. Podjetja bodo plačala še 4-kratni uvozni koeficient, skupno po 10 do 15 milijonov za avtomobil kvečjemu v 10-odstotnem stenju.« (»Slov. pore čevalec«, 24. nov. 1954.) To je res tipičen primer umnega upravljanja državnih podjetij in, okrajev, katerih predstavniki se lahko enostavno opravičijo, češ da so prenesli denar iz enega v drugi državni sektor, a ogoljufali nišo nikogar... To se v diktatorskih, državah s socialističnim ustrojem dogaja nti všeh področjih gospodarskega snovanja. Ljudje se preprosto igrajo z državnim premoženjem in so kot otroci gredo industrialce, bankirje, trgovce in — pustolovce... kako državna podjetja m OKRAJI ZAPRAVLJAJO DENAR, iPred nedavnim je Uprava, carin v Beogradu postavila na dražbo 21 rabljenih osebnih avtomobilov katere so cirinisti zaplenili raznim tujim thotapcem. Avtomobili so bili predvsem znamke Mercedes, Opel, Ford, Chevrolet, Packard, njih stanje pa > bupno: polovica jih je bilo komaj v 10-odstotnem stanju sedem od 10-do 60-odstotnem, le štiri so bila razmeroma ohranjena. Uprava carin pa, je imela neverjetno srečo pri razprodaji teh izrabljenih vozil, katerih povprečna vrednost znaša, po mnenju dopisnika »Slov, poročevalca«,. 50 dolarjev, vsaj v ZDA. Taka vozila j‘‘-Upravo carin ocenila za 2.100.000 din, zastopniki državnih podjetij in TRGOVINA JESTVIN MAURIČ želi srečno novo leto 1955! TR2IC - ul. C. Cosulich 47 Ciril Budihna TRGOVINA' Z MEŠANIM BLAGOM ,r»n Želi srečno novo leto 1955! ui/Veniero 6 GORICA . V/*.’ -'■■■ . — ....... 'NUli ‘hond NANUT ALOJZ TRGOVINA JESTVIN"^ * p želi srečno novo leto 1955! t ih it' STANDREZ pri Goriči lpG, - • i il - MM 'r .'.klb.BJ . lobu mii> ■ ■>m& oa-j Viljem Pauletič JESTVINE i .• ' l ,* ; _ l !* želi srečno novo leto 1955! STANDREfŽ' 1 £ 0>: icJ. vi rrv !lr>(>jUhq * mi.TKfoirV' Jerkič Ludvik URARNA- ZLATARNA želi srečno novo leto 1955! , m GORICA:' ul. Arcivescovado 1 .. ."i., , > . yVanc ^Zevpin ;xfl OUidft' JESTVINE želi srečno novo leto 1955! STEVERJAN 116 (Rc auarna )caiiiz želi srečno novo leto 1955! Gorica - ^Žilica LMameli ČEVLJARNA KOSIČ BENEDIKT želi srečno novo leto 1955! Raštel 1 GORICA Q£oteI uropa / y ‘>: J&71CV ia (S orso G, onca Bratje BRAJNIK Avtoprevozniško podjetje želi srečno novo leto 1955! STANDREZ 83 ANTON ZITTER TRGOVINA PLETENIN IN PRIBORA želi srečno novo leto 1955! GORICA»Ul. Moreili 13, tel. 2147 Emil Valantig KAiMNOSESKA DELAVNICA želi srečno novo leto 195§/ GORICA ul. Duca dVAosta, 19 •15 ZALOGA KURIVA EflBROEL KOMEL 2 Sin •i .rvMvoJo? želi srečno novo leto 1955! i- !**).■ , m ’ ' KiMti .irrJb«« PF.VMA, ?6 • (začasni telefon E % Dobrodelnost je navada zahodnega sveta Vsakdo, ki je kdajkoli in iz kakršnihkoli pobud vzdrževal čisto človeške stike z raznimi komunističnimi prvaki in ki ima količkaj razvit čut za spoznavanje človeške narave in‘ 'duševnosti, je z lahkoto opazil,’ da prav ta zvrst ljudi, ki .nosi na zastavah zapisan socializem, socialnega čuta sploh ne po-zria. Nič čudnega. Komunistična prakšdf,n%i vje nekaka trajna revolucija, ne pozna nobenega čustva, nobenega sodoživ-ljanja s svojim bližnjim, ker že v sami kali zametuje osnovno prvino čustveneg--življenja — ljubezen. Komunistično prakso vodi razum, snovnost in brezmejno sovraštvo do vsega, kar se zoperstavlja komunističnemu pohodu. Prav zato komunistični komol-čdrji1 Izdajajo svoje sorodnike, pri-jMblfc^iifv.nance in se z največjo lahkoto Odpovedujejo dolgoletnim prijateljstvom, ker prijateljstva- v-smislu medsebojnih človeških odnosov sploh ne poznajo. Pomoč bližnjemu je pri zgrajenem komunistu pomehkužena sen-■timentalnos-t. 'Nič več in nič manj. Vse je zgolj ideološko politični račun in le v tem okviru živi in u-speva povezanost komunističnih zgrajencov n|ed seboj. Zato tudi komunistične vladavine ne poznajo dobrodelnih ustanov, ne poznajo človeške solidarnosti ob nesrečah in prirodnih nezgodah. Morebitne podpore je deležen samo tisti, ki bo podporo poplačal •stokratno, bodisi s svojim delom a-■lt_ z vzgledom. V glavnem pa tudi podpore služijo samo propagandnim namenom. Dobrodelnost ' ^ahodnen svetu Kako pa je z dobrodelnostjo v svobodnem svetu? Charles Dollard, predsednik znamenite ustanove »Carnegle Corporation of New Vork« je pred kratkim na nekem javnem zborovanju med drugim iz-javil! UMb: »Človekoljubnost je a-(neziška. navada, in moderne človekoljubne ustanove so ameriška Iznajdba. Nuditi ljudem več zdravja, Sreče, razumnosti; uriti jim zave3t čim udobnejši obstoj, to je bist-jfeao^ ameriška zamisel.« Aii‘jetemu res tako? Ali se a* meriška družba v resnici lahko ponaša z »monopolom človečansk? ljubezni«? To vprašanje- se na-ni Vedno znova postavlja, ko nam prihajajo vesti o neštetih ameriških . podpornih akcijah po vsem ■Svetu. To" vprašanje se nam pa še pnaebej vriva v trenutku, ko Američani živahno razpravljajo tudi o 'tem, ali ne bi celo za železno zave-so priskočili na pomoč lačnim in potrebnim. Sele z" nastopom obdobja F. D. Roosevelta poznajo v Združenih državah jav.no socialno skrbstvo. Ker pa se je ta služba v Ameriki nekoliko razvila šele v novejšem času, se je morala v tej deželi dolgo pred teni zavzemati za revne SLOVENSKI BOŽIČ Predstava spevoigre Matije Tomca »SLOVENSKI BOŽIC« bo v nedeljo, dne 9. t. m. in ne na praznik sv. Treh kraljev, ker ta dan ni bilo mogoče dobiti Avditorija. Začetek ob 17. uri. Spevoigrp režira Stana Ofi-cija, dirigira Josip Brkojevič. Nastopa preko 60 pevcev v zboru in solisti. Slovenci iz Trsta in okolice lepo vabljeni. zasebna dobrodelnost, ki je služila čistim človečanskim namenom, se ukvarjala- z znanstvenimi raziskovanji ter pospeševala človečanska prizadevanja na vseh področjih javnega življen.a. Veliki trije „dobrodelnosti" Ce se v -tem sestavku ukvarjamo s »človekoljubjem velikih obsežnosti« in se pri tem v prvi vrsti oziramo na ameriške ustanove, potem to ne pomeni, da podcenjujemo evropske zasebne dobrodelne ustanove, zlasti švicarsko dobrodelnost, ki zavzema gotovo prvo mesto v Evropi. V Evropi je država social ni skrbnik že desetletja in se zato zasehna dobrodelnost ni tako mogočno razvila kot v Združenih državah. V ZDA je nad šest tisoč ustanov, ki se ukvarjajo z vzgojo medseboj nih človeških odnosov, z znanstve- nimi ra-ziskavanji, z zdravstvom in pospeševanjem čim višje življenjske ravni prebivalstva. Vse te u-stanove razpolagajo z naravnost astronomskim kapitalom 7 in pol milijard dolarjev (4 in pol bilijone lir). Oglejmo si. zaenkrat le največje tri ustanove: Fordovo, Car negievo in Rockefellerjevo. Fordovo ustanovo je leta 1936 u-s tuno vil stari Henry Ford. Njen namen je pospeševanje miru, vzgoja . in raziskovanje demokratičnih, ustanov. Ta ustanova je t‘tKtt’*naj, .Ravnatelj te dobrodelne vele.usta-nove, Rovvan Geither, izredno na-obražen in energičen mož, prejema .na teden okrog 300 prošenj raznih organizacij in tudi zasebnikov, ki prosijo za darila, podpore, štipendije za opremo bolnišnic, za izurjenje tropskih zdravnikov, za raziskovanje raka ali pomoč beguncem. Samo v, letu 1953 je Fordova ustanova porazdelila teden ■sko nad 1 milijon dolarjev. Od leta, 1951 pa do danes so razdelili 113 milijonov dolarjev, to je četrtino vsega, kar je razdala Rockefellerjeva ustanova v štiridesetih letih. Finančno daleč za Fordovo ustanovo je ustanova Andreja Carnegie-ja. (1835 - 1919), »kralja jekla«, ki se je dctkopal kot sin ubogega tkalca do riajbogatejšega moža na svetil. Izdal je pomembno socialno delo »Odgovornost bogastva«. Carnegle, ki hi ljubil besede »dobrodel- nost«, je nekoč dejal, da ima vsak človek v svojem življenju dye obdobji, katerim odgovarjata- dve dolžnosti; obdobje pridobivanja, in obdobje razdeljevanja bogastva. V resnici ta mož človekoljubnosti ni odkril šele takrat, ko je postal bogataš, pač pa je izkazoval že kot ubogi tovarniški delavec globoki nagnjenja do potreb svojega bližnjega. Ustanova Carnegie, ki je med drugim zgradila tudi mirovno palačo v Haagu, razpolaga s kapitalom 180 milijonov dolarjev. V glavnem podpira znanstvenike. Tretji velikan dobrodelnih ustanov je ustanova Rockefeller s kapitalom 140 milijonov dolarjev. Tudi ta ustanova se bavi s pospeševanjem znanosti, z javnim zdravstvom in s pospeševanjem nerod nih zemljišč -za kmetijsko obdelavo. Kdo je lahko deležen dobrodelnosti teh ustanov? Kdo se lahko Uredniki »Primorskega dnevnika« so 19. t. m. ponudili svo-;im trenutno še na ix>l sprtim bratcem pri »Delu« članek pod gornjim naslovom. Predmet članka je zanimiv, seveda ne Cisti, ki ga po komunističnih gramofonskih ploččah v repro ducirani glasbi svira komunistični jx>klicni tisk, pač pa je zanimiv kot analitični izsledek socialistične prakse v Jugoslo-viji. Teorijo mora potrditi praksa, in če jo zadnja ovrže, o-staja teorija brez vrednosti. Kaj pravi praksa? 1. OBDOBJE 1944 - 1947 V drugi svetovni vojni je Jugoslavija pretrpela ogromne izgube na človeških življenjih, kakor tudi izredno gmotno škodo (1). Pod takimi okoliščinami bi povsem naravno pričakovali, da bo nova o-blast, kljub svoji skrajnosti spričo nastale stvarnosti, usmerjala vse svoje pozornosti k dvigu in obnovi države in da bo vsa ostala vprašanja, vsaj za trenutek, postavila na stran. Te modrosti pa jugoslovanski komunistični oblastniki niso poznali, Kakor so jp>ričeli še za časa meščanske vojne,' so'po končan! zasedbi celotnega državnega ozemlja nadaljevali s splošno fizično, gospodarsko in socialno likvidacijo ne samo pomagačev sovražnika, pač pa vseh političnih nasprotnikov in »razrednih sovražnikov«. Zaplembe premoženj po mestih in podeželju in tudi agrarna reforma, vse to je predstavljalo obilna sredstva za učinkovito uresničitev gornjih ciljev. Nacionalizacija pa je dejansko služila za dokončno in popolno gospodarsko obubožanje 'n socialno degradiranje meščanskega sloja in tako postavila temelje za popolnoma novo strukturo -tako v mestih, kakor industrijskih središčih. Mimogrede povedano so bili vsi ■ti ukrepi jugoslovanskih komunistov ne semo različni, pač pa popolnoma nasprotni tistim ukrepom, ki1 so jih v istem obdobju uvajale ostale .»ljudske demokracije«. Vlade ostalih kremeljskih priprežni-kov so neprimerno stvarnejše ocenjevale mednarodne in notranje razmere in zato zajamčile v tej prehodni dobi zasebno lastnino v industrijskih in trgovskih podjetjih io celo izdajale dovoljenja za ustanavljanja novih zasebnih industrijskih podjetij z nad petdeset delavci zmogljivosti (zakon z dne 3. jan. 1946 na Poljskem) in apeli mi ni i-lfiiflatnsi rale na zasebno pobudo (izjave Rakozsija z dne 27. maja 1946 in Dimitrova istega dne). Z. reševanjem vprašanja nacionalizacije so pričele mnogo opreznejše in izvedle nacionalizacijpr$ve, tri *alj štiri leta po osvobojerljti. (V Roliluniji so to vprašanje načeli 1. >948.),.,02). Prva manifestacija korriuriistiČne zavojevalnosti na gospodarsko - so. cialnem področju so bile množične zaplembe. »Konfiskacija premoženja narodnih izdajalcev« -u' je v nekem članku napisal Kidrič - -»pomeni specifično obliko razlastitve razlastiteljev, razlastitve na najširši patriotični osnovi domovinske vojne, v kateri so nekdanji izkoriščevalci iz razrednih pobifd sodelovali na strani zasebne oblasti in izdajali domovino.« (3). Ta definicija zgovorno priča o raztegljivosti pojmov »izkoriščevalci« in »pomagači«. ki ju je mogoče po mili volji raztegniti na slehernega poetičnega nasprotnika, pa naj pripaj da že kmečkemu, uradniškemu ali srednjemu razredu ali pa obrtniškemu sloju. Konfiskacije kmečkih premoženj Ob pomanjkanju zanesljivih podatkov je pač težko presoditi obseg konfiskacij kmečkih premoženj (z izjemo splošnih podatkov v zvezi z agrarno reformo) ter srednjih in najmanjših zasebnih premoženj v mestih, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da so bile te zaplembe naravnost ogromne. S samim z a k o nom 21. nov. 1944 (z dopolnilom z dne 31. jul. 1946), ki ga je izdal AVNOJ, to je polne štiri mesece pred sestavo nove legalne jugoslovanske vlade, so zaplenili premoženja nemške manjšine v Banatu, »premoženja vojnih zločincev in njihovih pomagačev«, zatem so »u-zakonih« zaplembe, ki so jih izvršili proti osebam v teku »narodno osvobodilne vojne« in končno so konfiscirali še premoženja jugoslovanskih državljanov, ki so bili v tujini. Leta 1945 so konfiscirali že 55 odstotkov celotne industrije, -medtem ko je bilo 27 odstotkov premo ženja pod državnim sekvešfcrom (4). Z zakonom o zaplembi Vojnih dobičkov z dne 24. maja 1945 (z dopolnilom zakona z dne 24. jun. 46) so pobrali kot vojni dobiček vsako povečanje premoženja za časa vojne, ki je bilo večje od 25.000 dtp (»Službeni list«, 1943, št. 36). V zvez! z množičnimi zaplembami pa denarja, pri čemer so zasebnike de jansko oropali celotnih prihrankov Z agrarno reformo so pričeli, koi smo že povedali, s pomočnjo mnn žičnega plenjenja že v teku vojne, da bi jo kasneje dokončali na o-snovi zakonov z dne 23. avg. 1945, e dne 22. fe-br. 1946 in 26. nov. 1947. Agrarna reforma Z zaplembami in z izvajanjem gornjih zakonov so ustvarili poseben agrarni sklad, ki je obsegal o-krog 1 milijon 556 tisoč hektarjev zemlje. Osnovne značilnosti te a-graine reforme bi lahko razporedili takole; 1) okrog 52,4 od sto a-grarnega sklada so zbrali na temelju strankarsko političnih in tudi narodnostnih diskriminacij. Polnih 10.149 posestev so zaplenili na temelju »sodnijskih obsodb«, to je nad 50 od sto vrednosti agrarnega sklada. Ostanek, to je 47,6 od sto, so nabrali na podlagi socialnih u-krepov (zaplemb veleposestev i. t. d.); S tem je tudi dokazano, da je nosila agrarna reforma prvenstveno politični pečat (5). 2) Agrarna reforma- ni imela prvenstveno namena, da bi siromašni kmetje jn taki,, ki zemlje sploh niso imeli, prišli do nje, pač pa, da se te zemlje V prvi vrsti polasti država. Od skupnega agrarnega sklada, ki je našlal z agrarno reformo, so 51 odstotkov razdelili kmetom (okrog 797.357 hektarjev), medtem ko so ostalo pobasale država, poljedelske zadruge in razne ustanove (6). ?) Pri razdeljevanju zemlje kmetom so seveda komunisti uporabljali politična merila. 65.735 kmetov je dobilo najboljša premoženja kot borci in invalidi »narodno-osvobodilne ■vojne« ali kot svojci padlih partizanov (7). Nacionalizacija Nacionalizacija je bila uzakonjena 5. dec. 1946, čeprav govori že ■ustava z -dne 31. jan. 1946 v četrtem poglavju in v členih 14, 16, 18 o njej. S tem zakonom je bila nacionalizirana celotna zasebna industrija. Do konca leta 1947 je država zaplenila 4.870 podjetij z okrog 300 tisoč delavci (8). V zasebni lastnini je ostalo samo manjše število podjetij z okrog 75 tisoč delavci. To dejstvo najbolje dokazuje, kako popoln je bil obseg prve nacionalizacije. Čeprav je predvideval zakon o nacionalizaciji pravico do odškodnine, ni znan noben pirimor, po katerem bi država izpolnila svoje svečano dane obveznosti. Ob sklepanju novih trgovskih pogodb z zahodnimi deželami so komunisti izplačali nacionalizirana podjetja in rudnike zgolj tujcem. V tem obdobju so komunisti dosegli to, kar so želeli. Tudi če smatramo, da so s tem dosegli svoje pjolitične in socialne cilje, so -bile gospodarske posledice takega početja naravnost katastrofalne; tako v času obnove dežele in morda šs bolj v obdobju dolgoročnega planiranja. Fizičrte likvidacije oziroma izključitev' mogočnega sloja ljudi, pa naj so to bili že gospodarstveniki .tehniki in del razumništva v splošnem, so kaj hitro p>okazale o-gromno pomanjkanje strokovnjakov. NestrokovnjaštViO v nacionaliziranih podjetjih je rodilo pač take sadove, kakršni so bili strokovnjaki šušmarji. Ob času uveljavljanja agrarne reforme so prihajale do o-čitnega izraza razne gospodarske nesmiselnosti. Kolonizacija partizanov iz zahodnih predelov Bosne na napredne in moderne posesti v Banatu je povzročila popolno gosjoo-darsko razsulo teh bogatih poljedelskih predelov. V teku tega obdobja so se lotiii tudi obnove dežele. Pri tem se je režim okoristil velike in obilne pomoči organizačijeUNRRE, ki je Jugoslaviji naklonila dobrin v vrednosti 424,8 milijonov dolarjev (8) in brezplačnega »prostovoljnega dela« prebivalstva. Na stotisoče kmetov, delavcev, meščanov in mladine je državi darovalo na mdijone in milijone delovnih dni. M. K. (Nadaljevanje prihodnjič) ‘PRIPOMBE: (1) Skoda vseh- tvarnih izgub je znašala 46,9 mi-li.ard dolarjev. Neposredno škodo so ocenili na repaiaCijski konferenci na 9,1 milijarde dolarjev (p>o cenah 1. 1938). I. Karič: »I-a nouvelle Yougoslavie«, Beograd, 1947, str. 13 in 14. (2) J. Marczeffski: »La Croissan-ce čcpnomique des democra-ties pjopulaires«, -Fas. II, Les Cours de dioit Pariš, 1953-54, str. 132 - 142. (3) B. Kidrič: »O kerakteru naše privrede«, »Komunist«, 1. okt. 1946, Beograd. (4) G. J. Conrad: »Die Wirtschaf* Jugostavviens«, Berlin, 1952, str. 50. (5) »Statistički godišnjak«, FNRJ, Beograd, 1954, str. 115, (6) i- sto, (7) isto. (8) G. J. Conrad, str. 50. obrača na te ustanove in kakšnj so izgledi za uspeh? Odgovori na la vprašanju, igrajo-jo že iz samega namena bbsahiez-mh dobrodelnih -ustanov. - »- -Seveda so tudi prosilci, ki svoje prošnje pričenjajo nekako takole; »Ze leta in leta potre-oUjem ža svojo dnevno sobo primerno preprogo, zato vas prosim....« Gotovo taki ljudje nima.o usp>eha. Več sreče pa je s svojo prošnjo imel desetletni' Jo-nathan Shapiro. Ta iznajdljivi dečko je pred kratkim .naslovil svojo prošnjo Fordovi ustanovi, naj bt mu dali denar za sobo ali barako, da bi »njegov klub« ne ig-rol več po mestnih ulicah. V resnici so dečku dodelili »štipendijo« 6 dolarjev. Ta dodelitev je izzvala celo v tisku živahno diskusijo, ali so take px>dpx>re s strani dobrodelnih ustanov tudi utemeljene. Ravnateljstvo je odgovorilo: »V tem slučaju je šlo za tem, da ustanova odvrne zdravega dečka in njegove tovariše od zdravstveno in moralno šdeod-ljivih vplivov ulice.« V največ slučajih seveda nimajo taki primeri dosti izgledov na u-speh. Največkrat so organizacije ■tiste, ki prejemajo podpore: vseučilišča, inštituti, ubožnice in hiralnice, opazovalnice, bolnišnice. Ce na primer mlad raziskovalec veruje, da je nekaj odkril, kar bi moglo koristiti človeštvu, nima pa sredstev, da- bi svoje odkritje tudi uresničil, se obrne do teh ustanov. Ameriška posebnost Od šest tisoč ameriških podpornih ustanov smo omenili samo t n največje. Ne bo p>a odveč, če omenimo še eno, ki je morda človeško najzanimivejša. Je to ustanova »A-nonimnih alkoholikov«, dobrodelna ustanova za- nego tistih ljudi, ki jih ograža alkoholizem. Kakor ime že samo pove*, so njeni dobrotniki, ravnatelji in nameščenci ' anonimni! Gre tu izključno za nekdanje alkoholike, ki so se prav’s p»moč jo te organizacije odpovedali alkoholu. Kjerkoli zaide človek s pomočjo alkohola v finančne ali zdravstvene težkoče, mu organizacija takoj pošlje svoje pomočnike, ki mu pomagajo, da se- nevarnega demona čimprej reši. Ta organizacija ima v vseh mestih svoje podružnice in ptovsod tam, kjer živ® jo tudi Američani. . ;j»Dt ■Te čudovite človekoljubne veleu-stanove ne uživajo' vedno’pott^bhe ptomoči s strani države. Se pred kratkim so v ZDA predlagali, naj posebna parlamentarna komisija preišče delovanje teh ustanov. Pri tem so jth .namreč osumničlli, da živijo samo zato, da bi se odtegnile davčnim dajatvam. Javnost p»- je ustanove energič no vzela v zaščito in tisk je zlasti poudarjal, da si je vse preveč, m1 lijonov ljudi opomoglo s pjomočjo, ki so jo nudile te- ustanove, da bi se kdorkoli lahko nad tem spotikal. Kakorkoli že ocenjuj'emo načelno zasebno oziroma državno socialno skrbstvo, so te ustanove gotovo razveseljivi ptojavi današnjih skrajno sebičnih časov. To so pravi živi, delavni, organizirani spx>-meniki humanosti. Prav v časih ko toliko družin px> svetu odpira ameriške pakete, se moramo teh ustanov spomniti s hvaležnostjo i* zahvalo. Pri tem pa ne smemo pozabiti z -zahvalo tudi na lastne dobrodelne ustanove, ki so px> svojih skromnih močeh prinesle v slovenr sko družino nekaj božičnih spzomi nov. M. St. Ali si že poravnal naročnino? . T.: V POD ČRTO REŠEN PROBLEM Prva je hila Olimpija? Ne, 'Franca z Ige. Ta nama je v par tednih vso posodo razbila. t Druga je bila — — , p>a kaj bi pravil. Kar vas je oženjenih, ste že uganilli, za kaj gre, in ste jih gotovo sami preizkusili dolgo vrsto prav takih. Drugi, ki ste še samski, letate okoli kakor p>si brez gospodarja in se za poselske štorije ne zanimate. Tako raje na kratko povem. , , V mojem gospodinjstvu je bila Vpet ministrska kriza in z ženo nisva vedela, kako naj jo rešiva. In-serirala sva že po večkrat, kar je stalo težke denarje. Ponujat se je prišla samo ena. Pogajanja so se razbila in tako je bilo gospodinj ■stvo že šesti dan brez služkinje. , IPb-kosilu feva si z ženo sptet brez UŠpeftžrbelila glave. Po soglasni u-■gotovltvt, da tako ne morei iti naprej, je za-vltidal mučen molk. Zč-ita je sedela pri mizi in strmela v (zadnjo inuemtno stran časopisa. Zdelo še M je, da slišim škripjanje koleššdla-st-nih možganih. Naenkrat .pa mi je šinila dobra- ideja v gla- vo, da s«m odskočil z. divana in zavriskal: »Heureka!« »Za -božjo voljo, ne preklinjaj ta ko naglas, saj veš, da otrok precej pobere vsako slabo besedo,« reče prestrašena žena. A jaz planem k pisalnemu stroju, vtaknem vanj papir in v eni sapi naptišem ta-le oglas: Kontoristinjo, zmožno knjigovodstva, stenografije, samostojne korespondence ir, vseh pisarniških ptoslov sprejmem. Prednost imajo one, ki so vešče jezikov in voljne pomagati tudi v gospxxiinjstvu. Ponudbe s prepisi spričeval osebno od !. ure do 1.30 v . . . ‘Pokažem pisanje ženi, ki je pa zaman čakala px>jasnila-. Sem imel že suknjo na sebi in klobuk na' glavi. iPoptadem list, zginem skozi vrata in zdirjam naravnost v upravni-štvo »Svobodne meščanske trobente«. Tam odrajtam, kolikor je treba za enkratno uvrstitev, in si globoko oddahnem. Tako, to mora pomagati. Zvečer sem ženi razložil svoj načrt. Sprva ni bogve kako navdušena- zanj. Ko sem ji p>a vse na drobno p»jasnil in pripomnil, da sva že tako vse dirugo brez uspjeha poskusila, se je tudi nji začela zdeti mo- ja ideja, edini rešilni izhod. Drugo jutro je bil oglas priobčen in ob tri četrt na eno sva stala piri oknu za zastori in čakala na' uspeh. Tri so že hodile- pred hišo, motrile druga drugo, pogledale včasih .px> oknih in se ozirale na uro. Trium-firala sva. Cez r>ar minut sta prišlji > še dve in čakali najprvo na drug) strani ceste. - "■ - - ■« . 1, iZ-daj se je biilo treba pripraviti. Mogočno sedem za pisalno miz-j med kup>e papirjev in knjig. Ura udari eno in tisti hip zaptoje zvo» nec. Zena gre odpirat, in čez pat s trenutkov sem imel v rokah prvo ponudbo ter pred seboj mlado px>-nudnico. Nisem je še odpravil, ko se oglasi zvonec vdrugUk»Jn - tako je šlo naprej še naslednji--in tretji dan. Četrti dan sva nalepila na vrata list, da novih ponudb ne sprejemamo. V trikrat po px>l ure se je pred stavilo 70 pionudnic v starosti od 16 do 44 let, 27 s prakso in 43 začetnic, a-bsolventinj raznih trgovskih šol. — Kakšen potečih za skorjo kruha! — Ree, za pravo pisarniško delo jih je bilo spjosobnih 10 odstotkov, ampak če se ptomisli, so le vse nekaj znale. Skoro vse so i-mele tresno voljo, svoj kruh piošte- no zaslužiti, in veliko jih je -bilo s trdo udelanimi rokami. V celoti je bilo 70 pjanudnic; jako žalostna socialna slika. Izbrala sva si 18 let staro začetnico, ki se nama je zdela najbolj primerna. Pozovem jo zaradi dogovora in ji, pjovem, ka-ko je: Imam razne pisarije, ki jih ne morem sam opravit, žena pa tudi ne, ker ima dovolj ptosla z gospodinjstvom. Ker hodim jaz ob osmih in ob dveh v službo, se morajo začeti za mojo kontoristinjo »uradne ure« že ob'-sedmih -in ob eni, da lahko diktiram, kar je treba, a1 zato se tudi prej nehajo. Ce med uradnimi lirami zmanjka pisanja, pomaga pri gospodinjstvu. Hrano ima pri meni, ampak plača je majhna. Niti tolika ne, kot jo imajo dekle. Bila je srečna. Seveda, oče ptod-uradnik, otrok je doma šest. — Kdaj lahko nastopi? — Takoj jutri. In prišla je, namesto ob sedmih, ob jpol sedmih. -Dobila je najprvo delo, ki ga dajo človeku skoro ptovsod prvi dan v novi službi. Zahvaliti se vsem, ki: so se brez uspteha ponudili. Par stereotipnih, trgovsko vljudnih vrst, k: p>a pjovzročajo mnogokrat toliko novih bolečin in razočaranj. Moja kontoristinja jih je spisala- dopoldne devet, a piapirjev je spridila štirinajst. Pri kosilu sem jo tolažil. da pojde popoldne bolje, ko se privadi s strojem. Seveda -ni šlo še nič bolje. Ko se je dovolj namučila, ji px»nudi moja žena ptomoč, če opravi namesto nje neko gospodinjsko delo. Sprejela je z veseljem, in zvečer je bilo spisanih 35 pisem. Pohvalil sem jo zaradi naglega napredka. Zardela je do ušes, a žena se je modro držala. In na pjodoben način je šlo odslej naprej, v vsestransko zadovoljstvo. Pri gospodinjskem delu se punčka veliko bolje počuti kot pri pisalnem stroju. -In kako je spretna, natančna in vestna. Nobeno delo se ji ne stoži, ničesar ne pozabi. Ve za vse prodajalne, kje se dobi boljše in cenejše -blago, zna prati šivati, krpiati, likati, z otroci ravnati in sploh vse, kar je pri hiši treba. ■Zdaj je tretji mesec pri nas in j. je prav všeč. Da hi le mojih pisarij ne -bilo! Včasih mi pravi žena kar vpričo nje, danes ne diktiral nič, misliva napraviti to in to. Ce se dam pure govoriti, je prav vesela Vedno seveda ne smem popusti*i, ker za naslov kontoristinje je tre- ba pač kaj piotrpieti. Reči moram, da sem s svojo rešitvijo px>selskega vprašanja zelo zadovoljen. V hiši je red, otroci so umiti in pjočesani in pravzaprav me šele zdaj zakon resno veseli. -Upiam, da si ne boste pri tem pxri-znanj-u spričo mojega pjošteneiga i-mena kaj slabega mislili! — Saj je zadnjič še žena rekla: »Veš, to si se p>a res pjametno domislil!« Zame ima p>a stvar vendarle eno pomanjkljivost! Po Molierovem zgledu- sem dajal svoje pisarije vedno v oceno služkinjam. In rečem vam. nekaj px>sebnega je, kako so znale kratko in jedrnato stilizirati svojo kritiko. In pri vsem tem so se še včasih prav dlpjlomatsko izražale Ko sem vprašal na piri mer ono, ki je bila iz naših krajev doma: »No, Roza, kako se vam ždijo?« jč odvrnila- brez premišljevanja: »Ob, da se ljudem zljubi, tafee/trapjaste čenče izmišljevat se, ko je že’ zdavnaj na svetu toliko lepih zgodb napisanih!« Bojim se, da mi bo te objektivne kritike dostikrat manjkalo. Posebno zdaj, ko se moram več Izmišljevati. da ima moja »kontoristinja« ■kaj dela za svoj naslov,. 7 Janez Roiencvet Straui 4. VESTI s TRŽAŠKEGA S sc; mestnega sveta _L Ba /ovi ki jus Na se,i od 10 decembra p. 1. je V prvem delu svetovalec dr. J. A-gnoititto 0'!•'rpeliral župana in oto-aiaslfi odbor v zadevi bazoviških obei s . v zemljišč. Ta zemljišča' so bila svo,cas .ast bazoviške srenje. V o: i i časih so tvorile vasi, ki spat;a o i«J tržaško občino, samostojne upravne irakcije, ki so same a ocule o uživanju občinskih, zemi išč. Ko so bile s Tržaškim statutom od leta 1850 ukinjene te samoupravne edinice, je postala mestna občina Trst formalno nosite-ljica lastninskih pravic vaških zemljišč. V Bazovici je bil precejšen del občinskih parcel zaseden, očiščen, obdelan od posameznih stanovalcev iz Bazovice, in več njih je na teh parcelah sezidalo tudi svoje hiše. Zato je velika potreba, da se bezovska občinska zemljišči razdele in končno izroče posameznim posestnikom. Komisar za civilne služnosti je pristal na to, da se ta zemljišča iz-i\>čč njih posestnikom. Dal je tudi preceniti zemljišča za izvedbo formalnega odkupa. Ali, ‘kakor je govornik informiran, je občinski, odbor odklonil cenitev, češ da je prenizka. Zato j« dr. Agneletto priporočil županu, da občinski odbor vzaime zopet v pretres zadevo bazoviških občinskih zemljišč Zupan je obljubil, da bO' zadeva prišla zopet v razpravo. Zveza evropskih mest iNa isti seji se je razpravljalo o pristoini tržaške občine k zvezi občin, ki so bile odlikovane za zaslugo tekom odpora proti nacifašizmu in k zvezi evropskih mest. Dr. A gneletto je poudaril veliko moralno vrednost odpora in borbe prot; nacijašizmu z;, ves demokratsk, svet. V zvezi evropskih mest pa vidi korak naprej nai poti k evropski federaciji, ki je še zelo daleč, alj do kdtere mora priti, kajti dr. \ gijeiletto je prepričan, da je rešitev Evro. e mogoča samo v evropski federaciji, zato je za predloge glasoval. Miramarski park - Na seji 17. decembra p. 1. je dr Agneletto posredoval za otvoritev miram ' rskega gradu in miramar-skega parka za prebivalstvo Trsia in za tujski promet. Ko so odšle z«padne velesile, ni več nikakeg* razloga z.i to, da se park drži zaprt. Pravijo, da se' bo park odprl ko bo dala' občina na razpolago 4 čuvaje za park. Dr. Agneletto je omenil, da ni bilo v miramarskem parku nikoli čuvajev za nasade,.ni ti ,za časa fašizma, in da ni treba niti sedaij za to posebnega nadzorstva. potrebni so le čuvaji za štir vho.de v park. Priporočil je zato, da se naj paTk takoj odpre, grad pa čvmprej, kakor hitro bodo sobane pripravne za javni obisk. Zupan Bartoli je odgovori!, da se bo park odprl za javnost v januarju. V poslopjih bodo odprti razni muzeji, tako da bo miramarski grad z drugimi poslopji v parku velika privlačnost 'Za domačine in tu' 'e j>n vir dohodkov za tržaško občino. Dr. Agneletto je tudi priporočil, da naj se dovoli prehod skozi park za vozila do »Hotela Belk val«, to je do železniške posta e M .amar, ki je bila zadnjih 10 let popolnoma odsekana od voznih cest. Glasbena Matica v Trstu pri redi v soboto 8. „anuarja v Avditoriju OEČEB 1UGDSL0UAHSH H H 9 H 0 D HIH PESMI Sodelujejo: PevsJci kvintet Lisinski (Radio Zagreb), Gorenjski kvartet (Ljubljana) ter solisti Dana Filiplič. Andjelki Nežic, Fržutic Koren in Božidar Ivaniševič. Na sporedu so slovenske, slavonsko, dalmatinske, makedonske, medjimurske in bosanske pesmi. Vabila so na razpolago v petek od 11. do 13. in od 16. do 19. ure ter v soboto od 11. do 13. ure in od 16. do 21. ure v ulici Roma 15 (SHPZ) ter v Barkovljah v drogeriji Sajmer. pri Sv. Ivanu v trafiki Prosen ter na Opčinah v pekarni Cok. Hpižep pot slouenshih šol u Trstu Prve borbe v zgodovini za naše šole segajo vse do srede preteklega stoletja. Tako piše »Jadranski Slavjan« junija 1850: »Slovenci so prebrisane glave in vsak jezik jim je lahak, ker imajo v svojem vse prvine pravega izgovarjanja' in lepega govora.« To je bilo tedaj, ko so nekateri učitelji pričeli poučevati slovenske otroke v materinščini. Začelo se je svitati. Tedanji tržaški namestnik je uvidel, da zaželeni procvit tržaškega mesta zahteva tudi odgovarjajoči kulturni razvoj. Zato je dal natisniti prviih 13 slovenskih knjig. Tako nekako poročata zgodovinarja Glaser in Vivante. Prevrat leta 1848 ni prinesel ni-kakega napredka našemu šolstvu. Omenimo laihko samo, da je tedanji član mestne komisije, odvetnik De Rin, s svojim načrtom italijanske visoke šole v Trstu predlagal tudi ustanovitev slovenske stolice na taki univerzi. Sicer pa so že 'e daj poučevali slovenščino na nemški državni gimnaziji in hrvaščino na trgovski akademiji. Obstojala je tudi srbska osnovna šola pravoslavne občine v Trstu vse od lela 1790, zasnovana po zapuščini me cena Jovana Miletiča, sarajevskega trgovca. Tedanji -Slavjanaši so no podlagi dosežene avtonomije zahtevali, da bi dali slovenski šoli na razpolago nekaj razredov v mestu. Vendar, pa nasprotniki tudi tedaj niso mirova- li in so s svojim nastopom dosegli pri vladi, da je bilo vse odloženo. A kljub vsemu naši ljudje niso izgubljali poguma. Nastopati sta pričelo »brata1 Slovenec in Ilirec« — ločena v veri, a združena v rodo-ljubju, v mislih in čustvih. Sestavile sta dolg memorandum. Oba, katoliški duhovnik prof. Simen Rudmaš in svečenik G. Angljelič, sta se zavedala, da ju *aka težka pot. In res tržaški Slovenci kljub vsemu prizadevanju niso prišli do svoje šole. Sele proti koncu stole-t;a so ustanovili »Ciril - Metodovo šolo«. Bila pe je to privatna iola slovela je zaradi odločne strogosti in priznanih učnih moči. Po znani uničevalni dobi fašizma, smo Slovenci komčno le dobili nekaj potrebnih šol. Primanjkuje nam pa še vedno pomorska akademija, kmetijsko šolstvo, trgovska dvo-raizredna nadaljevalna šola. razne obrtne šole, razni vrtci. Prepričani smo, da kot pripadniki malega, a poštenega naroda, smemo samozavestno odgovoriti vsem omalovažujočim glasovom o naših šolah « Tugomerjevimi besedami: »Trd bodi, neizprosen mož jeklen, kadar je braniti čast in pravdo narodu in jeziku svojemu.« M. Kardeljev obračun? Maršal Tito in člani njegovega spremstvu dolgo iniso dali nobene izjave o,aferi Djilas - Dedijer. Molk so prelomili šelei pretekli ponedeljek, 3. januar;a. Par trenutkov pred odhodom iz Kalkute za Ran-400n je namreč Koča Popovič i-mel na »Galebu« tiskovno konferenco, katere so se udeležili dopi sniki vseh 'kalkutskih listov ift razni ameiriški in angleški novinarji Popovičeve izjave sicer niso izčrpne, ve,ndar je poudaril, da so bile »obtožbe proti Dedijerju !ri Djilasu postavljene, ne da- bi b'l maršal Tito vprašan za svet.« Do-dal je, da je bila proti obtoženima uvedena samo sodna preiskava, in to na zahtevo glavnega državnegn tožilca, ki hoče ugotoviti, ali je bilo v njun,’,h iz'avah kaj takega, kar predstavi a po členu 118. jugoslovanskega kazenskega zakonika kaznivo de:amie. Na vprašanje nekega novinaria, ki je dejal, ali nei bi bilo treba razlagati ukrepe proti, Djilasu kot nekakšen dokaz za sovjetsko - jugoslovansko zbliževanje, j® Popovič odffovoril, da so se odno-šeii med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo »pozitivno« izpre menili. čim je prišel 'na oblast Malenk-ov. Razumljivo je, da bi bilo preu-ranjeno izrekati kakršnekoli domneve o morebitnih nesoglasjih med jugoslovanskimi komunistični-m prvaki glede postopanja proti Djilasu in Dedijerju. Vsem je namreč znano, da je Kardelj v dnevnih stikih s Titom in je kaj malo verjetno, da bi podvzel tako težke odločitve, ne da bi se prej posvetoval s »starim« (kakor pravi :o Titu) in njegovim vsemogočnim šefom policije, Rankovičem, ki si j« za to zimo izjemoma izbral kuro sončenja no Indijskem oceanu. pTRŽAŽKI PREPIHI lugosiovans a komunistična polit ha v precepu Zadeva Djilas - Dedijer povzroča v Titovi Jugoslaviji mnogo več pra' 'U kakor pa1 je to sazdraženi vladavini všeč. Seveda je zadeva krepko pljusknila tudi čez naše o-zeml',e in jemlje spanje zapuščenim titovskim generalom v našem mestu. S..m šef jugoslovanskega generalnega štaba je — kakor izgleda — zašel v nemilost. V dolgoveznem intervjuju v beograjski »Borbi« s-poskuša opravičevati in čimbolj zatajiti svojega nekdanjega prijatelja izza partizanskih zlatih časov. Tudi mnogi drugi pervenijski revolucionarni dobičkarji se skrbno otresajo obeh upornikov. Oba godrnjača je Tito med vojno postavil med »narodne hero.;e« To je bilo pred desetimi leti. V T -tovi odsotnosti ju je njegov namestnik Kardelj ozmerjal za »rebela« in dejal, da bi jima moral vsak dostojen človek pljuniti v obraz. Ta obsodba vnapi‘ej pa se nam zdi precej tvegana, ker lahko spodkop 1 je partijsko disciplino ali celo dokaže, da je v Titovi Jugoslaviji tudi med komunisti zelo malo »komunistično dostojnih ljudi«. »Primorski dnevnik« in njegov trenutno še ne nanovo prekrščen štab sta V veliki zad-regi in celo tržaški Radio vznemirja vroče tttov ske glave. »Zve-za komunistov« ir »Socialistična zveza delovnega ljud stva« štejeta med svojimi 7,5.mili joni obveznih članov znatno število glav, ki so v srcih na strani obeh »rebelov«. Do januarja lanskega le-la je bil Djilas celo: vrhovni pogla var »socialistične zveze*. Djilas k‘ v svojem znanem razgovoru med drugim dejal tudi tole: »Sprejemam vsa tveganja te iz- avel« S tem je označil čudovito vzporedbo z iz avo Tita v nedavni reteklnsti. Po prelomu z Moskvo, na Vido vda n 1. 1948, je Tito svojemu osebnemu živijenjepiscu Dedi riu narekoval: »Bil sem si na ja snem, da ta prelom (z Moskvo) ni nekaj prehodnega, pač pa nepre-klicliiv 'konec odnošajev... lzgledi 7a bodočnost so bili temačni, nisem vedel kako bo reagiral Zahod. Pripravi ;en pa sem bil 'zoperstaviti se sleherni nevarnosti!« Dva rebela iz istega testa, neu klon':iva v izvršenih odločitvah In rezkompromisna v zasledovan ;u postavljenih ciljev. Tito je postal takrat s:mbol za svobodnjaško mi sle*® soc-'e>!iste v krogu komunistič nega sveta in prestal je s tem povezane nevarnosti, ker mu je Za-l' 4 ras Bivia gostilna Rauber želi srečno novo leto 1955! 'repentabor c.Društvena gostilna želi prečno novo leto 1955! OPČINE 'jbfDEN se odločite ZA iSsšS Postreženi boste dobro TRST-TfHEITl | th£mtstua2z ^ najugodnejših cenah P 0 Z O R! « O Potne liste in vizume Z o R AGENCIJA CELERITAS TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tal. 31-404 uradne listine, prevode v lij iz tujih jezikov, overov-ljenje uradnih aktov in proinje za prehod v cono Koper izposluje v najkrajšem času ANAGRAFSKE LISTINE PA IZPOSLUJE 2E V TEKU DNEVA. _________ VSE ZA MAJHEN HONORAR! . ■ - PEKARNA IN SLAŠČIČAR\ \ { J\ a.re.1 &ruf]ceschin Vesi - Veg hfciberta U, tel. 36-^6^ celi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljevi in znaru;vi\i us ve ha polno novo leto! BERGINC FRANC EXPORT . IMPORT . PREDSTAVNIŠTVA želi srečno novo leto 1955! TRST » Ul. Fabio Fil/.i 8 TRGOVINA JESTVIN KAREL COK zeli srečno novo leto 1955! I U sT - Lonj«*r PEKARNA IN PRODAJA KRUHA EGIŠA MIRKO želi srečno novo leto 1955! S E S L J A N NOVA TRGOVINA Dorče Terčon ŽELEZNINA . DROGERIJA želi srečno novo leto 1955! SESLJAN MIRODILNICA Josip Antončič želi srečno novo leto 1955! Prosek 140 PANC.OS BERNARD ZALOGA DRV ieii srečno novo leto 1955! NABREŽIN A JESTVINE OSKAR MILIČ želi srečno novo leto 1955! Slivno Pertot Danilo KAROSERIJA želi srečno novo leto 1955! BARKOVLJE, Bovedo 5 tel. 29-121 Televizijci za vse PRODAJA NA OBROKI Višino prvega plačila in obrokov dolomit simi ANTENA IN TEHNIČNA POMOČ BREZP.I.A NO Twdfc. BUGGERO ROSS DNI Corao Garibaldi t - T R ST- Corso Garibaldi 8 Televizijski apai ati nalbollSita domačih in tnilh tonam po 17 in 21 paic< v GALATIC IRRADI0 po 17 palcev s p noramskitn pUtnom P" 17 in 21 palcem ■ .v--" A;