Posamezna številka stane 60 vinariev 5. Številka. Maribor, dne 5. februarja 1S20, 54. letnik Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za ček» leto 24 K, pol leta 12 K ta aa četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na < Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List ae dopošilja do odpovedi. — Udje .Katoliškega tiskovnega druitvs" dobivajo Hat brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta itev. 5. — Rokopisi ** ne vračajo. — Upravniltro: Koroška cesta ite*. 5, (prejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvnte za enkrat K 160. Za večkratne oglase primeren popust V oddelk« .Mala mtgMSBUn* «mm beseda 50 vin. — Inaerati se sprejemajo do torka opoldne. ^ i„, - ________t Občinske volitve* Demokratje so skoraj v vseh krajih začeli z vztrajno agitacijo za občinske volitve. Volilni zakon še ni uradno objavljen. Ne ve se torej na način, ki izključuje vsak dvom, kdo ima' pravico volitij in kako se bo volilo. Sedanja liberalno-socijalistična vlada prikriva volilni zakon našemu1 ljudstvu, le svojim somišljenikom ga je dala na znanje po političnih glavačih demokratske stranke. I Da je, to navadna politična goljufija in lumparija, ki jo uganjajo liberalni poglavarji, o tem je sodba pri našem ljudstvu soglasno storjena. Naš narod bo pri volitvah liberalnim sleparjem dai primeren odgovor. Svoje somišljenike o-pozarjamo na to, naj ne gredo liberalcem nikjer na limanice, naj, ne podpišejo nobene kandidatne listine, ki jo jim predloži kak liberalec ali samostojnež ali soeijalni demokrat. Vse sestavljene ini podpisane kandidatne liste niso pravno veljavne, dokler še niso občinske volitve razpisane. Naj torej- vsak naš somišljenik prekliče podpis, ki ga je dal na listino, predloženo od naših nasprotnikov. Sedaj je še čas preklicati. če tudi liberalci in drugi protivniki to zanikajo. Kandidatne listine, ki bodo veljavne za volitve, ko . že bodo volih e razpisane, bodo morale imeti pravo obliko, predpisano od zakona. Torej prekličite svoje podpise, dane liberalcem, samostojnežem, socijalnim demokratom. V obče pa ničesar ne storite v zadevi občinskih volitev brez vednosti odbora Kmetske zveze, okrajnega ¡.¡i vsaj krajevnega odbora. Nasprotniki hočejo napraviti zmedo v naših vrstah. Somišljeniki, pozor in sloga! i Važno za volitve Občinski volilni red za Slovenijo, ki ga je skrpucal predsednik deželne vlade dr. Grega Žerjav, obsega 65 paragrafov. Volilni red je tako zavit in z verižen, da. bo treba temeljitega proučevanja, da ga ho vsak naš zaupnik in agitator dobro razumel. Tajništvo Kmetske zveze bo poslalo te dni vsem župnijskim odborom naše stranke potrebna navodila. Za danes navajamo samo najnujnejše. 1. Volilni imeniki. Začasne volilne imenike, ki so jih župani morali do 10. januarja \poslati ¡okrajnemu1 glavarstvu, dolnjo v nekaterih dneh vrnjene. Ko bo vlada razpisala občinske volitve, mora župan imenike razgrniti v splošen vpogled v svrho reklamacij. Vs '.kdo ima pravico vpogledati imenike in sicer tekom osem dni po dnevu prve objave na občinski deski. Zaupniki Kmetske! zveze, pozor! V krajih, kjer je župan ali gerent naš nasprotnik, strogo pazite, kedaj bo prišel tak razglas na občmsko desko. 2. Ugovori iu reklamacije. Ugovore ali reklamacije sme vlagati vsakdo, ki je vpisan v volilni imenik, kakor tudi vsak zase, da se ga vpiše v volilni imenik. Za vsako reklamacijo mora biti vložen poseben ugovor in! mora biti opremljen z dokazili, katera mora na zahtevo stranke izdali vsaka oblast brezplačno. Zupan mora ugovore tekom treh dni predložiti okrajnemu glavarstvu. 3. Kdo mora biti v imeniku'1 volilcev? Pravico voliti imajo vsi 21 let stari državljani moškega spola, ki imajo vsaj, kolikor je dosedaj znano, 2 leti (najbrže so bo pa ta doba skrajšala na šest meeeoev) svojo redno bivališče v občini, ali ki kot javni nameščenci, nameščenci zasebnih železnic, v dušnem pastirstvu ali v službi cerkvenih oblasti nameščeni duhovniki, notarji, odvetniki, inženirji, zdravniki, živinozdravniki ki vsaj od začetka prve razponi-ve volilnega imenika redno bivajo v občini; nadalje žensko, ki samostojno gospodarijo na svojem posestvu ali obrti, oziroma na posestvu ali obrti svojih od šotnih mož, mladoletnih ali odsotnih otrok, katerim .¡e vsaj ono loto predpisan državni neposredni davek, dalje ženske, ki so dovršile vsaj osem razredov ljudske šole, aii meščanske šole, ali štiri razrede kake srednjo šole. Opozoriti je treba, da odsotnost iz občine vsled vojaškega službovanja se ne smatra kot ukinjen je bivališča. 4. Število občinskih odbornikov. Oo je po zadnjem ljudskem Štetju v občini man] kot 500 prebivalcev, volijo 10 odbornikov in 10 na- ffanuš Goleo. LISTEK. Pozdravi rojakov. (Dalje.) Ženska družba je prisiljeno potihnila pri našem vstopu, ko so pa spoznale v meni domačega rojaka , je kmalu zašumelo po krčmi, zaoril je ženski smeh , in že so začele pri dveh mizah: „Sestre vesele vse , tra—la—la—la." Vojak domačin z medaljami na prsih, ki je sedel v krogu žensk, je razkladal poslušalkam, da zavzemam jaz kako presneto nizkotno šaržo, ker nisem prinesel prav nobene kolajne, ki jo že ima, saj ono ta bronasto ali železni križec, vsak konjuh pri vojakih. Požrl sem domnevano vojaško zaplankanost moje malenkosti, motril sem rajajočo družbo, nisem se mogel uživeti in verjeti: ti vsled obilo popitega vina razposajeni ljudje bi naj bili moji domačini in rojaki sedaj v preresni in prežalostni dobi svetovne vojne. Na vseh obrazih razgretost, razposajenost, surovo kihetanje in neubrano zaokrožena vinska pesem iz ženskih grl. Pri tem pogledu sem se postavil takoj pred vprašanje: Kaj bi rekli, ako bi videli to sliko rajajočih žensk moji bratje iz graškega invalidnega doma? Ne, ne, do one nedelje se mi niti sanjalo ni, da pozablja tudi kmetska vas: V vojnem času smo, na tisoče jih umira ali ohromeva vsaki dan: mi pa popivamo, razgrajamo in se ravsari ter puli po več žensk za enega vojaka, ki se je iztrgal iz vojnega me-teža za par dni oddiha. Ženske krog mize se res niso zadovoljile samo s petjem in razposajenim krohotanjem, navile so hre-žčeči gramofon, začel se jo ples. Vrtelo se je ženstvo samo med seboj, ker moških ni bilo in se jim niti ni ljubilo, krožiti po nepotrebnem v julijski vročini. Mati so silili na odhod iz te lahkomiselne družil be, čakal sem še. da vidim konec te ženskopivske ko-t medije. Ali vam ni zlodej prinesel skozi duri ono črnu-hasto babnico z dvema otrokoma, kateri smo se nav-lašč izognili na razpotju ob cesti. Kar brez vsakega vprašanja za morebitno dovoljenje je prisedla tik mene, si nalila kozarec in pila na naše zdravje. Menila je samo, saj gospoda že itak poznam iz cerkve Marije v Puščavi. Nikakor se nisem mogel načuditi, kako je ta vojna zastrupila rojstno vas in osobito ono omo-ženo ženstvo, ki je vleklo podpore za možmi, ki so neizmerno trpeli in umirali po raznih bojiščih. Nisem utegnil na dolgo razmotrivati o tem vojnem pohujšanju v obsotelski dolini, ko je razpotegnil prijatelj Joško svoj od let že razbrazdani obrr>z v strašne prepade bojazni in začudenja. Sedel sem s hrbtom tik ob sobnih durih, da nisem mogel videti, kdo prihaja, kaj se godi pred vrati, ker razodeva moj 1 prijatelj že na življenjsko preizkušenem obrazu toliko strahu. Vsa družba v sobi je trenutno utihnila, a med mene in ono zraven mene sedečo baburo je nekdo u-daril z dolgo, široko in novo sirkovo metlo. Kozarci so zaeingljali, liter - se je prevrnil . . . cela ženska družba je zopet buknila v glasni krohot in posmeh . Ogledal sem se. O ti strah božji! Starikave ženske mačje oči so se zasadile v mene, .starka je porinila svojo brezzobo spodnjo čeljust za pedenj na dolgo izpod zgornje, tresnila z nogo ob tla in zarežala: „Tako, nečimurnica, sedaj popivaš s soldatom, jaz te pa čakam že ure pri križu ob cesti!" Sedaj sem pa tičal v gnojnici babjega prereka po nedolžnem in pahnjen v občni posmeh čisto prisiljeno. Gadje razkačeno bable je sikalo v mojo sosedo z vsemi psovkami, sirkova metla je počivala na mizi med pre. rojenimi kozarci in litrom, mi vsi krog mize smo ostrmeli, ženstvo krog sosednih miz se je škodoželjno krohotalo meni in oni črnuhasti tujki, ker nas je udrihnila s sramotno sirkovo metlo starka sambog-nasvaruj — Falotova Urša. mestnikov, če jih je manj kakor 2000, volijo 16 odbornikov in IG .lamesluikov, manj kot 5000, 24 odbornikov in 24 namestnikov, manj kot 10.000, 32 odbornikov in 32 namestnikov, manj kot 20.000, 36 odbornikov in oti namestnikov itd. .">. Kandidatne liste. Ker že sedaj nasprotniki hočejo zaradi kandidatnih list delati rmešnjavo, opozarjamo pristaše, da strogo pazijo v vsaki občini na predpise radi kandidatnih list. Občinske odbornike in namestnike je voli i po obveznih listah, to se pravi, vse politične skupine. oziroma stranke, morajo predložiti županu do določenega roka to je, najpozneje v 5dneh po razpo-ložitvi pravomočnih volilnih imenikov, to se pravi: imenikov, ki so vsled reklamacij po odobritvi oblasti končnoveljavni. Zaupniki pazile zlasti tudi na ta rok, da ga nezamudite, ker so sicer vse pozneje oddane kandidatne hste neveljavne. Vsaka 4., 8., 12. itd. o-seba na kandidatni listi sme biti tudi ženska, ki ima seveda tudi pravico voliti. Prehrana, delo in valuta. Dobro znana je čitateljem ptičja volitev kralja* Vse ptice je pri tekmi za kralja v poletu v zračno vi-« Šino nadkrilil orel. Ko je prekosil v letanju vse svoje sotekmece, se je začel spuščati proti tlom. V tem trenutku smukne izpod orlovih peruti ptič palček ali kra« Ijiček. Ker je tičal skrit med orlovim perjem, je bil izpočit. Ko je orel obnemogel v poletu, ga je hotel ta prefriganec nadkriliti in se je dvignil više od orla „ Radi te goljufije so mu nadjali ptiči ime: kraljiček. Ljudska stranka in palčki. 2a med vojno, osobito pa pri preobratu je dvignila naša Ljudska stranka liki ptica orel slovenski narod v višine svobode, samostojnosti in prostosti. Ko je priplula naša stranka v višine narodne samostojnosti, pa so izfrčali izpod njenega perja razni palčki in kraljički: demokrati (liberalci, samostojni) in soeijalni demokrati. Povspele so se te stranke v vladne višine brezobzirnega samodržtva. Vendar s to nad- Moja mati se je zavedla prva. Falotki je zaiti -čala v obraz: „Kaj, starjača, pa tepež mojega sina z metlo?" Urša pa se je odrezala hladnokrvno: ..Kaj zlodeja, tvoj sin je vendar gospod, ne pa soldat, ki popiva z našo Mico!" Res nisem znal, ali bi naj ostal in vztrajal na sramotnem odru, ali bi se naj branil in zagovarjal, ali jo popihal iz te družbe proti domu. Babnice so se prerekale med seboj, druge so se smejale, jaz pa sem sedel kot štor na svojem stoV cu v strahu, da me oplahne Falotka še enkrat s sirkovo metlo. Iz celega ženskega prepira sem posnel toliko, da je moja črnomufasta soseda snaha stare Fa-lotove Urše in doma od Sv. Lovrenca na Pohorju. — Danes se je namenila na postajo in proti domu na Pohorje, s taščo ste si dali sestanek pri križu ob cesti. Urša je čakala na snaho, da jej da novo metlo, katere ni dobiti na Pohorju, a čakala je zaman, snaho je dobila mesto pri križu, v krčmi poleg soldata. Ženske so se pa konečno po dolgem pričkanju sporazumele v toliko, da je pregledala Urša celi po -ložai, pobrala z mize metlo, se vsedla. zraven snahe, in si hotela naliti še ona čašo iz našega litra, katerega je prevrnila z metlo. Niti z eno besedico se ni o-pravičila radi zamaha z metlo, le z mačjimi očmi je bliskala po nas vseh v gotovem pričakovanju, da ji kateri izmed nas postreže s polno čašo. Cele komedije, katero je zaključila stara Falo-tova Urša z metlo na mojo ramo, mi je bilo dovolj . OjunaČil sem se toliko, da sem pobral svoje zbegane ude, se dvignil iz stolca in jo ubral skozi duri mod ženskim posmehom na prosto. Tako sem bil sprejet od vojakOv in domačinov v vaški krčmi z metlo izpod roke same Falotove Ur* še, ko sem se vrnil med nje po dolgih letih trpljenja in gorja kot usmiljenja vreden invalid. Za menoj sta jo tudi prikurila mati in Joško * Joško se je smejal pritajeno, mati pa jo bila mnenja, da sem si cele sramote in za vojaka poniževalnega u-darca z metlo kriv sam, ker sem silil v krčmo na —< Gospodov dan. Nisem se pral ali opravičeval, bil sem cr OTrry t? -p» r> T> » r> 5 februarja vlado teh naših političnih palčkov in kraljičkov ni m- kdo zadovoljen, je nikdo ne odobrava, ta vlada je v Škodo celi trobratski nam državi. Da so vladni demokrati in socialisti res pravi palčki, nam dokazujejo njih narod in državo goljufivi poleti v politične, valutne in gospodarske višave. Prehrana in delo. Tako dolgo in dolgo so prekuhavali demokrati in socialisti valutno vprašanje, da so skuhali brozgo, katero odklanjajo sedaj vse stranke, namreč zamenjavo dinarja s krono v razmerju 1:4. Potom te izmenjave bodo prizadeti vsi sloji, najbolj seve zopet naš jkmetski stan. Edina narodu koristna izmenjava bi bila 1:1, da dobimo novi denar in so prepreči utihotap-ljanje avstrijskih bankovcev. In to našo valuto v iz -menjavi 1:1 bi naj poboljšalo po vzgledu Nemcev — flelo. In za delo, osobito industrijo, bi morala skrbeti država. Kako pa? Z dobro prehrano ljudstva. Povsod med delavskimi sloji imamo dan na dan štrajke . in zakaj? Delavstvo stavka radi pomanjkljive prehrane. Kaj pomagajo dnevno večje plače delavstvu, kruha mu naj da država, pa bodo takoj nehali štrajki! In tega kruha bi država lahko dala, ker smo polje -delska država, ki je že izvozila na stotisoče vagonov žita v inozemstvo. Zakaj ta izvoz, ko nam pa tu doma Drsnika kruha, je že koruza po 6—7 K 1 kg in moka veliko nad 10 K 1 kg. Ako bi se bili ti stotisoči izvoženega kruha, mesa in masti porazdelili po znižanih cenah med ljudstvo, bi ne bilo štrajkov, bi imeli ljudje večje veselje do dela, bi rastli na.ši proizvodi in bi se boljšala naša valuta, kakor pri Nemcih, kjer se 'dola z veseljem in brez stavk. Kruh pa bi naj Jugoslavija izvažala še le tedaj, ako bi bili mi v kraljevini vsi siti. zadovoljni in pri delu. Prehrana in Industrija. Država bi naj podpirala z dobro prehrano industrijo. Industrija bi dvigala valuto. Zakaj se tu pri nas ne stavi tovarn in se ne začne z drugimi podjetji ? Ker nobeden tozadevni podjetnik ne more več in se ne upa preživeti in prehraniti delavstva. Obrtniki, ki so imeli še pred kratkem po 10—20 delavcev, jih sedaj odpuščajo, ker ni dobiti prehrane. Ako bo naša demokratsko-socijalistična vlada še izvažala prehra -no, bo pri nas delo vedno bolj pojemalo, se bodo dno-vno ponavljali štrajki in do kakega razvitka in na -predka v industriji sploh prišlo ne bo. Ako pa pri nas no bo veselja do dela in podvzetnosti za industrijo, bo naša valuta vedno slaba pri vsej sedanji izmenjavi 1:4. Naše delo, industrija in valutno stanje so v zvezi s prehrano, katero vodi v ljudsko nezado-volje in v državno škodo demokratsko-socijalistična vlada beograjskih palčkov. Vlada in prehrana. Ko je bil dr. Korošec minister prehrane, je bilo dovolj kruha, ni bilo štrajkov, delo je šlo izpod rok, zanimanje za našo industrijo je raslo. Sedaj pa, ko krmari prehrano socijalist Bukšeg, pa imamo samo štrajke, skoro nič kruha in vedno večjo draginjo. — Pod vlado palčkov (demokratov in socijalistov) se ne bo nikdar narod oživel za delo in industrijo in vse ministrske preizkušnje glede valute bodo popolnoma zaman. Naša vlada bi se morala zavedati, da je naša država na vse strani razpokana hiša, katero je pretresal potres svetovne vojne skozi pet let. Ako se ho-Če razpokano in razdrto hišo popraviti, se mora ui na delo. Ako mislijo gospodje ministri, da bodo ;■■■> -pravili raz,.okano hišo naše valute samo z uaredba -mi pri zeleni m:zi, se motijo. Treba bo vendar se enkrat lotiti dela in delo zahteva prehrane! Edino.pol-ski pridelki, katere ; rideluje naš vrli kmet, lahko dvigneu našo valuto, pa le tedaj, ako ;'.h država, ne bo lahkomiselno izvažala, ampak uporab -ljala doma v zadovolje ljudstva, povzdigo dela in za napredek naše industrije. Naš jugoslovanski kmet nam lahko zboljša naše denarne zadeve r od vodstvom pametne vlade, ki bi znala ceniti, da so poljski pridelki — zlato za lastno državo in ne za tujce in sovražnike. (Piše Tvan Vesenjak.) \ zadnji številki „Slov. Gospodarjasem v kratki Rotici naznanil, da bom pisal o osebni dohodnini.; pri tem sem omenil, da so ponekod odmerili ta davek krivično. Gospod državn pravdnik Grj-*eH je to opa* ko zaplenil; zato je cela notica zmedena. Gotovo bo skušal utemeljiti svojo preveliko vnemo, z znano neslano trditvijo, da hujskamo proti državi in no vem še kaj. Bodi njemu in enakim tukaj v uvodu jasno in glasno povedano, da deluje in liujska proti državi. kdor brani govoriti in pisati resnico, kakor dela to g. komisar s svojo cenzuro in pa tisti, ki odira naše ljudstvo z nejirimernimi drakoničnimi predpisi davkov, kateri često ne. odgovarjajo ne duhu. ne besedilu zakona samega. Da taki predpisi niso socijal-no pravični in gospodarsko» pametni, to se mi ne zdi potrebno še posebej povdarjati. Krivico in nespamet-nost pa bomo pobijali v besedi in pismu, ker smo ljudstvu odgovorni in hočemo zanj red in' pravičnost in ker ljubimo državo, katero smo z; vsem srcem hoteli. Seveda ne takšne, kakor so nam jo sedaj naredili lažidemokratski politikij in njihovi podrepniki. Po tem potrebnem uvodu za radi nepotrebne cenzure preidemo k stvari sami! , Temeljne napake in krivice. Osebno dohodninski davek se predpisuje in pobira rta podlagi zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1890 ter dodatnega zakona ali novele z dne 23. januarja 1013. Ce prebiramo takratne razprave in izjave ministrov in poslancev, se takoj prepričamo, da s to davčno postavo ali zakonom nihče ni misl i zadeti pretežne večine tistih, katerim se sedaj zadnja leta, posebej pa še leta 1917, 1918 in 1919 davek predpisuje Prva temeljna napaka in krivica je, da se davčne oblasti nedosledno držijo glede davka prostega zneska besedila in ne duha zakona. Kakor znano, je kot neobdavčljivo eksistenčni minimum, to je znesek, ki je brezpogojno potreben, da mu zagotovi obstoj, 1000 kron. Ta vseta je bila določena pred vojsko in vsak otrok ve, da sedaj niti desetkratni znesek nima za davkoplačevalca tiste gospodarske vrednosti, kakor je imel pred vojsko znesek 1600 kron. Tega dejstva se je zavedala tudi že uprava razpadle države sama, saj je oprostila vse svoje državne uslužbenci vseh pristojbin in davčin, posebej še tudi osebne dohodnine. Ako torej eksistenčni minimum 1600 kron im bil več gospodarsko in socijalno primeren in pravičen za uradnika, potem velja ravno ista za našega kmet-skega posestnika in obrtnika! Ce primerjamo dohodke in stroške kmolskih gospodarstev pred vojno z dohodki in stroški od leta 1917 naprej, potem moramo priti do edino pravilnega sledečega zaključka: povprečno so za vsako poedino gospodarstvo eksistenčni odnošaji sedaj slabši, kakor so bili pred vojsko in vendar ravno isti Gospodarji z ravno istim posestvon sedaj plačujejo osehnodohodninski davek, medtem ko ga prej niso. To izvira iz dejstva, ker naše davčne oblasti ne upož-levajo duha zakona, temveč se držijo krčevito in na škodo ter krivico ljudstva le besedila. Mi smo v naših organizacijah, na shodih, v časopisju in osebno pri davčnih oblastih gori do finančnega ministra in v Narodnem predstavništvu opozarjan na to ter zahtevali kot neobdačljiv znesek 10 tiso'-kron. Pod pritiskom javnega mnenja se je morala odločiti tudi pokrajinska vlada, da v tem smislu^ pritiska na finančnega ministra. Upajmo torej, da se kričeča krivica nad našim ljudstvom odpravi in se neobdačljiv eksistenčni minimum zviša od 1600 kron vsaj na 10 t soč kron. To je neobhodno potrebno in pravi socijalni in gospodarski rop nad našim kmet-skim ljudstvo vrši oni, ki tega noče izpeljati, temveč navija davčni vijak enostransko in krivično. Nesoglasje z duhom zakona in krivica je še tem večja, ker pr ¡računa na podlagi odmerjenega o-sebnodohoiliiinskegi davka davčna oblast kar krat-komalo tudi takoimenOvani davek na vojne dobičke. Tako zaide med vojne dobičkarje sedaj marsikateri u-bogi davkoplačevalec, ki ne more oskrbeti s svojimi dohodki niti potrebne obleke in obuvala za sebe in svojo družino ! Ako bi naša davčna oblast upoštevala duh zakona o osebni dohodnini, bi odpadlo na tisoče pritožb in vršila bi to, kar je v današnjih dneh socijalno pravično in gospodarsko pametno. Tako pa s se daniim svojim ravnanjem vzbuja upravičeno nevoljo ljudstva nad državno upravo in izziva našo odločna obsodbo. Nismo proti davkom, ali proti temu smo, da bi nam davčna oblast z napačnim razumevanjem in enostranskim tolmačenjem zakona o osebni dohodnini gospodarsko ubijala našega kmeta-in obrtnika. Tako smo videli glavno ali temeljno napako in krivico pri odmeri osebno-dohodninskega davka. Prihodnjič si hočemo ogledati še nekatere, ki izvirajo iz krivde davkoplačevalcev samih in iz vsakovrslniii o-kolščin pri odmeri osebne dohodnine. ¥p^šanj© na g. Mrmolja j in vi egove laži-samo&tajne (Piše spodnještajerski posestnik.) Ze nekaj desetletij opazujem, da prihajajo zmi-raj nekaj mesecev pred volitvami k nam l,ud e z različnimi kričečimi in vabljivimi imeni. Letos ste prevzeli Vi, g. Mrmolja, to nalogo z naslovom „Samostojna Kmetijska Stranka." Meni se zdi, da menjate Vi, , g. Mrmolja, imena strank, vsebino programov in kra-j je svojega delovanja čisto tako, kakor se spreminja i žaba v mlaki: najprej je jajce, potem žabji vujec in nazadnje žaba. Edino eno Vam je vse leta ostalo — stalno hujskanje proti stari pravi krščanski in kmečki naši organizaciji. Nad to tudi vedno regljate. kakor kakšna žaba. Vi pravite, da hočete kme skemu stanu pomagati. Jaz pa pravim, da sle samo hujskač in hinavec . Op bi Vi res imeli našo slovensko zemljo in kmetski stan tako radi, kakor sami trdite, zakaj pa ne greste nazaj na Goriško? Kdor res ljubi domačijo, je ne zapusti. Ce je izgnan, pa se vrne. Ce je podrta hiša, si postavi drugo, a zemlje, slovenske kmetske zemlje ne pusti za nobeno ceno. Tako ravna narodnjak in pravi kmet. «a» * ta1 wttm>« m prepričan, da govori mati prav: kar sem iskal v radovednosti. sem tudi konečno iztaknil in okusil, namreč staro Falotovo Uršo in njeno novo. široko, dolg.) sirkovo metlo. Niti jed. niti pijača mi nista dišala na demu radi polomije, katero sem doživel prvič v življenju od rojakinje z metlo pred občinstvom, ki je bilo povečini žensko klepetavega potomstva, ki ne zna rabiti jezične zavore. Potolažili, spravili ter porinili so mo v kolovoz ravnotežja in boljšega dušnega razpoloženja mati s prispodobo: Kaj je udarec s sirkovo metlo v primeri z udarcem same kanonske krogle! Kaj pa je žensko jezična vojna neznatne vasi v očigled svetovne morije! Tako je, mati razume ubrati prava st<-<.no svetovnega modrovanja, sem menil in se spravil pomirjen k počitku. Udarca s sirkovo metlo se nis^ii zavedal celo noč. Sklep sem pa storil: domač» krčma me ne vidi več ob Gospodovih dneh! Drugega dne po tem prisiljenem sestanku e pir-kovo metlo me je obiskal in posetil moj stanov ik? in predragi tovariš France. Pravi balzam mi ie bil ta obisk, ki mi je razblinil vse črnoglede pomidteke o nespodobnem sprejemu glede lastne malenkosti od strani rojakov. Pa tako popoldne enkrat je zmanjkalo Francetu onih njemu življenjsko potrebnih oigarel Hočeš, nočeš, moral sem ž njim prav v ono krčmo, tjer me je na. predvečer otepla Falotova Urša s sirkovo metlo. Omilil sem svoj trdni sklep v zadavi obiska domaČe krčme z izgovorom: saj danes je delavnik in v gostilni ne bo gotovo žive duše, ker s-) ljudje v«i o» delu. Sla sva. Krčma pa je bila zaprta, morale sva počakati, da se pripelje krčmarica s poŠto, na kolero i« ba& čakal» v vasi. Zleknila sva se po dolgem tu v travo, v Francetu se je porodil nasvet: „Ti, .JujuS, fttfvegft, ki pride po cesti, povabiva. naj stopi z nama v krčmo na kozareo vina. Bova vsaj videla, v kakSno «rttfhe zajdeva danes." Jaz sem tovarišu prikimal, čakala sva dolgo . da se je pokazala na cesti v daljavi v oblaku prahu orjaška človeška postava. Proti nama je stopal mož- i velikan prav v dostojanstveno odmerjenih, počasnih korakih, v rokah je nesel ceker. Spoznal sem ga že od daleč. Kdo bi ga ne prepoznal Bindekovega Jan-ža. kateremu so naprtili in usilili dokaj nelepo in nedostojno ime kuzla (psica). Bil je mešetar: konjski, živinski in svinjski, sploh povsod pri kupčiji in prodaji. kjer se je trgovalo s četveronožci in se je dobilo kaj mokrega za po grlu za uslugo par dobrih be -sed. Ravno radi njegovega letanja in tekanja so mu izmislili razni zlikovci, da je kuzla. Bindek tudi ni zamerjal tega priimka, ker je bil dobrodušne, potrpežljive in do skrajnosti nezamerljive narave. Podal nama je roko, kar nič se ni obotavljal, da bi ne bil voljan slediti prijaznemu povabilu dveh gospodov. Krčmarica se je pripeljala, posedli smo za mizo in kupice so zakrožile. Janža je bil dostojno hvaležnega obnašanja, le tuintam mu je siknil in ušel izza zapaha mešetarskih ust kak vrag in zlodejgavze-mi onega stražmojstra, ki ga je bil ovadil zahrbtno na vojaško oblast, da je Svercar in brezdelni stepuh, ki bi pa prav lahko služil pri kaki delavski kompa-niji. Na to ovadbo je moral nekam na, Zgornje-Stajer-sko,kjer so pa presodili, da ima za hojo preveč ravne podplate in so ga poslali domov. Sedaj je zopet doma pri mešetariji, pa ob 70 gld. katere je potrošil pri vojakih, ga je le spravil presneti ovaduh. Po tej pove-iti o svojem vojaškem pohodu je mož potegnil iz kozarca in je bil mnenja, da o kakih kanonskih kuglah in streljanju ni čul nič. ker ni bil na fronti. Precej časa smo si bili dobri vsi trije, ločili bi se bili v vsej zastopnosti in bratski ljubezni, da ni pribrenčala v sobo Stuklova Lenka. Čokato zastavljena in na debelo prikrojena ženska je bila videti mati so samozavestnega značaja in razvito klopotave-ga jezika. Zavrtela se je na peti na sredi sobe, se obrnila proti nam in menila: „Kako pa to, toliko je žensk sedaj, pa sedite o-krog mize sami moški. Vsaj 21 babnic bi se vam lahko pridružilo, pa še edne nimate." „No, no, kaj boš ropotala z jezikom, Lenka, le pij, sedi in tiho bodi", jo je tolažil Bindek. Lenka je prisedla, pila in bili smo štirje krog mize. Stukla se je venomer opikavala v mešetarja, ga zbadala in povpraševala, kod neki se je tepel po fari, da je zašel med gospodo, kjer pije zastonj in kolikor hoče. Bindek se je odrezaval slabo, v jeziku ga je prekašala in nadkriljevala Lenka. Najbistroumnejšr .Janžetov odgovor na vsa Lenkina jezična polena pa je bil predlog: „No, Lenka, pa daj še ti za en liter, de imaš res toliko, da ti ni treba popivati zastonj in pri drugih." Stukla je hušnila po koncu, se podprla v bok , udarila z desnico ob mizo s krepko zatrditvijo: „Kaj, stepuh mešetarski. danes lahko piješ do nezavesti, vse plačam jaz." Lenka je odbrzela s praznim litrom, ftolgo je ni bilo nazaj. Postavila jp na mizo polnega, dregnila z nogo Bindeka, češ: ..Poskusi, če bo zu tvoje grlo in želodeel" Bindek je pokusil, odstavil, pogledal zapeljivo smehljajoče sosedo in jo pobožal s toplo pohvalo: „Lenčica, ti moja Lenka, ta pač ta. Bolj&i je od «nega. ki srno ga pili poprej z gospodoma.* Lenka si je ponosno nategnila Skrtj» na ruti, trčili smo vsi štirji in menili, da smo se sieer sešli v tem žalostnem vojnem Času preko prelazov in z razpotij. pa se zabavamo dobro in v bratski $ub#«ni , razigrane volje in prav napredno in podjetno od «a- f kot w v 8aini Kani Ba Galilejske». zavezani rob M je svedoiil vsakem« op«wovale« &*»•« »»ftedftj».) 5. febrnarja 1920. Organizirati hočete tukaj? Ze desetletja ste živeli ki skušali organizirati na Goriškem. Zakaj pa li (Vam Vaši ožji rojaki ne zaupajo? Zakaj jih puščate ¡Vi sedaj same, ko bi pač dobrih zagovornikov in to-lažnikor najbolj potrebovali v laški sili in svoji po vojni povzročeni bedi? Glejte, idite tja in ne delajte pri nas nepotrebne zgage! Ah Vas morda tam nočejo? Ce so Vam med goriškimi Vašimi domačini, kateri Vas poznajo, rojstna tla nezaaesljiva ali prevroča, potem ne zaslužite zaupanja med nami, ki ste nas ogrdili kot zaostale in starokopitse kmete. Vašo in Vaših lažisamostojnost smo najbolj spoznali ob rojstvu Samostojne, ko ste se šli vsi skupaj poklonit svojemu krstnemu botru dr. Žerjavu. Dalje smo jo spoznali na občnem zboru Slovenske kmetijske družbe, kjer se je združilo vse liberalstvo in trgovsko oderuštvo v Samostojni in je blatilo poštenega in delavnega ter razumnega kmeta Iskra. Vaš politični krstni boter dr. Žerjav Vam je sedaj dal tudi že nov _8LSTBMSII ftOSPOPAK občinski volilni red. Pač samo za to, da bi bili za nj«-govega političnega rabeljna proti nam. Gliha vkup štriha, pravimo mi, zato prav dobro pašejo skupaj — najhujši zatiralec svobode kmetskih občin dr. Žerjav in Mrmolja s svojimi laži-samostojnimi tovariši. Se eno Vam imam javno povedati! V naši Slovenski Kmečki Zvezi se zbirajo vsi, ki so poštenega, narodnega, verskega in kmetskega mišljenja in tudi hočejo v tem duhu delovati. Ce Vi hujskate in govorite proti nekaterim našim sinovom, ki smo jih spočeli mi kmetski očetje in so jih rodile in vzgojile naše poštene kmetske matere, potem pač pljuvate po kmetih samih. Zato pa le rajši pojdite na Goriško svoje čre-šnje sadit in zobat! Zadosti ste nam škodovali s svojo izjavo in baharijo o čistih dohodkih v Beogradu . Zato sedaj socijalni demokrat minister Korač in drugi lahko trdijo, da si je kmet nadrl denarja, saj ste Vi rekli, da ste imeli v enem letu na pet oralih SO.000 K čistega dobička. Stran 5, Organiziral te kclportažo (rszpradap) „Slov. Gospodarju m Straže I" Listi eo se podražili. Marsikdo si ne bo mogel več za eelo leto naročiti naših listov. Vendar bi jih mnogi radi sproti kupovali, zlasti ob nedeljah. Zato je treba v vsaki župniji organizirati kolportažo to je razaašanje, ponujanje in prodajo naših časnikov ! V bivši avstrijski državi ni bilo svobodne kol-portaže, deželna vlada v Ljubljani je takoj spočetka ■dovolila, da se smejo razne tiskovine, v prvi vrsti časniki javno na cesti, v gostilni itd. svobodno raz-našati, ponujati in prodajati. Nam nasprotne stranke, demokratska, socijalistična in samostojna pridno izrabljajo ts svobodo in z veliko požrtvovalnostjo vsi -ljujejo in razprodajajc svoje časopise po deželi. Proti temu je samo eno sredstvo: da tudi mi organiziramo kolportažo naših listov „Straže" in „Gospodarja". V vsaki župniji dobite nekoga, ki bo ob nedeljah, praznikih, sejmih, sploh ob dneh, ko se zbere pri larni cerkvi več ljudi, pred cerkvijo razprodajal naše liste. To nalogo lahko prevzame or-ganist ali mežnar, ali kak drug mož, ali fantek, če je še tudi komaj iz šole, ali pogumno dekle! Ni pa dovolj, da bi se prodajali naši listi samo v št icuni, tam jih prav malokdo kupi. Kake ponnjaj in razprodajaj naše liste? Premalo bi bilo, če bi z „Gospodarjem" ni „Stražo" samo mirno stal pred cerkvijo. Ampak živahen moraš biti! Kliči ljudem: Straža! Gospodari Hodi pred cerkvijo od gruče do gruče ter ponujaj! Pa ne le pred tn po sv. opravilu, ampak ves čas, dokler so zbirajo ljudje kje blizu cerkve, razprodajaj liste. Od cerkvenega opravila ne gredo vsi domov; nekateri čakajo popoldanskega opravila; ter se zbirajo ali v izobraževalnem društvu ali pred* cerkvijo. I-di s časnikt za njimi! V večjih župnijah1 si organiziraj kolporter svoje pomočnike, podkolporterie po posameznih občinah ali vaseh! Za svoj trud dobiš 20% nagrade, to je peti del izkupička. Od vsakih (30 vinarjev, ki jih dobiš za eno številko „Straže" ali „Gospodarja", je 12 vinarjev tvojih: Od neprodanih številk odreži glave, to je zgornji del ali napis Slov. Gospodar in Straža ter jih pošlji takoj prve dni vsakega meseca nazaj kot tiskovino. Vsak kolporter dobi mesečno od upravništva račun, ki ga poravna po položnici. Le brž na misijonsko delo ! Dobite v „vsaki župniji takoj nekoga, ki bo razprodaja! naše liste ¿a naznanite upravništvu, koliko številk naj vam pošlje „Gospodarja" oziroma „Straže". Ne pozabimo: Delo za katoliško časopisje je misijonsko delo ! Politični ogled. Jugoslavija. U 11 i m a t u m entente. Takozvana enten -ta, ali prarzaprav Francija, Angleška in Italija, so stavile naši državi „ultimatum", ali, kakor bi rekli po domače: „zadnjo besedo", s katero zahtevajo, da naj se na sledeči način pobotamo z Italijo: Italijani obdrže celo naše Primorje in še del Kranjske. Mesto Reka z okolico postane samostojno pod nadzorstvom zveze narodov. Tudi mesto Zader v Dalmaciji postane na podoben način samostojno. Poleg tega dobe Italijani tri dalmatinske otoke, ostali otoki in Dalmacija ostanejo pri Jugoslaviji, toda ne smejo se rabiti v nobene vojaške namene. Po teh določbah dobe Italijani sledeče: 1. mi smo popolnoma odrezani od morja; 2. Jadransko morje je popolnoma laško morje; 3. Lahi dobe take meje, da nas lahko napadejo, kadar se jim zdi, a mi se ne moremo braniti; pod Italijo bi bilo do 500.000 Jugoslovanov, med tem, ko bi ne bilo v naši državi skoraj nobenega Laha. Te zahteve so po celi Jugoslaviji izzvale vihar ogorčenja. Začeli so se prirejati protestni shodi in manifestacije. Najhujše je bilo v Beogradu, kjer je množica celo napadla taško poslaništvo. Narodni Svet za neodrešeno domovino je priredil veliko protestno zborovanje v Mariboru in protestna zborovanja v Rušah in St. llju. Protestiralo se je tudi na shodih vseh strank. Pod takim pritiskom je ostala beograjska vlada še zelo krepka in je zahtevo entente odbila. Ker se je tudi Amerika jasno izjavila, da drži z nami, se je pričela ententa umikati in želi zopet barantati. Ako se bo vlada dobro drža-sramni v svojih zahtevah. Prenovitev vlade. Neprenehoma se govori, da se bo osrednja vlada v Beogradu, kakor tudi pokrajinska vlada v Ljubljani preosnovala, pa ne pride do nobenega uspeha. V Beogradu so se pogajali ministri z voditelji nasprotnih strank, med njimi tudi z doktorjem Korošecem. Bila bi res skrajna pot.eba, da se sestavi nova vlada, v kateri bi bile zastopane vse važnejše stranke. Le na ta način bi bilo mogoče varovati koristi in ugled države na zunaj. Dr. Km o-šec je to razumel in je postavil presenetljivo lahne pogoje. Glavna njegova zahteva je. da se skliče državni zbor. Za-se ne zahteva nobenih ministrskih sedežev in sploh nobene udeležbe prt vladi, obljubim, pa, da se bo njegova stranka omejila samo na stvarno kritiko in bo drugače v vsem podpirala delovanjo državnega zbora in najnovejša poročila vedo celo povedati, da bo državni zbor sploh razpuščen. Potem pa naj govore volitve! Spremembe v pokrajinski vladi za Slovenijo. Samodržec v Ljubljani dr. Žerjav je odstopil kot predsednik Slovenije. Njegov nailedaik v predsedstva z« Slovenijo liberalni brat in dosedanji trgovinski minister dr Alber Kramer. Trgovinski minister je postal dr. Vinko Puc, libe ralee in bivši advokat t ®orici. Srbski r a d i k a 1 c i, ki so se nekdaj malo ogrevali za skupnost z drugimi jugoslovanskimi plemeni ter povdarjali predvsem srbstvo, postajajo vedno bolj navdušeni Jugoslovani. Je pač vpliv naše stranke, da je s svojimi stiki z radikalei ogreva to stranko za jugoslovansko vzajemnost. M e d m u r j e. Ravnokar je dr. Korošec prepotoval hrvatsko Prekmurje, ki meji na slovensko Prek-murje. Obhodil je vse župnije ter organiziral v ter.i kraju našo stranke. Sploh se na Hrvaškem naš« stranka zelo ntr,uje. Narodni Svet za neodrešeno domovino. V nedeljo se je v Ljubljani vršila glavna skupščina Narodnega Sveta za neodrešeno domovino ter izvolil tudi trajni glavni odbor. Naloga te organizacije je, da — tvori politično zastopstvo prebivalcev zasedenih po -krajin, obenem pa tudi skrbi za koristi izseljencev iz onih krajev ter jih med sabo druži. Italija. V 1 t o 1 i j i so zopet izbruhnili liudi železniški in drugi štrajki. Ponekod so počivali skoraj vsi obrati. Zadnja poročila pravijo, da železniški štrajk pojema. Toda ako zaenkrat ugasne, bo izbruhnil kmalu zopet novi. Gospodarske razmere so v Italiji silno slabe, draginja, pomanjkanje, država je izgubila dva najvažnejša vira dohodkov: promet s tujci, ki so v-časih obiskovali Belijo in pošiljatve laških delavcev, ki so delali v tujini in pošiljali zaslužek domov. Obenem ima pa država grozne stroške, zlasti radi tega, ker je zasedla naše kraje in mora. vsled tega držati pod orožjem mucfo vojaštva. Med socijalisti v Italiji so zelo širi boJiševiška struja. Cekoslovaika. • Cehi soz a sedli košček pruske Slezije, ki jim je bila. prisojena v Parizu — vsega skupaj 50 občin. Na Tešinskem se vrše priprave za ljudsko glasovanje, ki naj odloči,, Ce pripade ta dežela češki ali poljski republiki. V državnem zboru se sedaj posvetujejo, kakšne pravice naj odmerijo Ncmcem, ki prebivajo na Češkem, in kako urediti denarno vprašanje, kar se ima izvršiti z oddajo premoženja. A so ne morejo poguliti, kako bi se ta oddaja izvršila. Sicer vladajo v državi socijalisti, med strankami so zelo hudi medsebojni boji, širi so pa tudi gibanje za odpad od katoliške cerkve. Avstrija. N a D u u a j u ugibljejo samo eno: ali ho Amerika pomagala ali ne. Treba je živeža in denarja, država je že čisto na kantu, prodali in zajedli so vse, kar so mogli. Državni kancler dr. Renner dirja po svetu in prosi poiaoéi. BU je pri Franeozih, pri Cehih, rekel je, da pojde udi v Beograd. A izdatne po* moči ni i a samo Amerika bi zamogla ebilneje pomoči . Madžarska. N a M a d ž a r s k e m so bile volitve. Nekaj izide v še ni znanih, vendar' toliko je gotovo, da. so so* cijalisti popolnoma tepeni, nekdanji liberalci so rešili samo par mandatov, zloglasna Košutova stranka, je . izginila, najmočnejši stranki sta: k'rščansko-narod-! na in pa kmotska stranka. Obe stranki im skupni točki: nasprotstvo do Zidov in žaljs ; odpravi republika in vpostavi kraljestvo. Siec rni ne vedo, koga bi izbrali za kralja in to bo lahka reč. Rusija. " P o v s e h državah zmagovite entente je za« vladal grozen strah pred boljševiki. Zlasti je ta strah prevzel angleške in francoske državnike. V Ameriki love boljševike kot muhe, kar je tujcev,) jih aalagajo na ladije in odpošiljajo v domače kraje nazaj in zlasti na Rusko. Domačine pa ograjajo na sanootaih o-tokih, da ne okužijo še nedolžnih prebivaleev s svojimi nauki. Kakor že znano, so na Ruskera boljševiki strahovito naklostili takozvane ruske generale, ki so. jih hoteli premagati s pomočjo entente. Najmočnejšega med njimi, Kolčfika, so celo vjeli, Denikina ia Ju-deniča pa čisto razbili in vrgli prav na rob ruske države. Pričakovalo so je, da so bodo po teh zmagah obrnili proti Poljakom in Rumuncem, ki so jin» naj' bližji. A naredili so obratno. Vrgli so se v sasprotni smeri v Azijo, zlvrajo Mongolce, Kitajce, Turke, ter druge divje azijske narode, s katerih pomočjo hočejo vdreti v Indijo, ki je angleška last, Ta prebogatu dežela je vir bogastva in moči angleške države. Ako izgube Indijo, je konec Anglije. Radi tega so Angleži v groznem strahu. V strahu so pa tudi Poljaki ir» Rumuni, ki so najbližji sosedi Rusov. Ako boljševiki udarijo nanje in preaerejo na: eni strani na Nemško, na drugi na Bolgarsko, je cel mir, kot so ga delali v Parizu, razbit na črepinje. Vsled tega je naglo odv potoval n» Poljsko glavni načelnik ententnih šet, slavni general Foch, da prevzame na poljski meji vodstvo zoper boljševike Kmetsfca Zveza« Naznanila« Shod i Kmelske zveze v nedeljo, dne t. febru« a rja se vršijo: pc hv. maši pri Gornji Sv. K u n-g o t i v šoli, v K. e k i p r i H o č a h v gostilni Lcbe popoldne ob 3. uri. V Zica-h po ranem sv. opravilu. Shod Kmetske Zveze v redčijo v Pobrežjn v šoli oli 2 nri popoldne. Pogovor glede volitev in sestava kandidatne liste. Izobraževalni tečaji, ki jih priredita Kmetska zveza in Krščansko-Socijalna zveza, se vršijo po tem-le redu: v četrtek dne 5. februarja v Ptuj u. v soboto, dne 7. februarja v Središču, v torek, dne 10. februarja, pri Sv. Križu aa Murskem poljt:. Se enkrat pozivamo vse zaupnike, da po-skrbijo za številno udeležbo. Pridejo naj možje, žone, mladeniči in dekletu. Začetek povsod ob i ura pred-poldne. Po r©£ila* V Beltincih v Prekmurju se je pretekli teden vršil telovadni tečaj za prekmurske Orle. V nedeljo, dne 1. februarja pa jo bil podučni tečaj za širje občinstvo. Udeležili so se ga v velikem štivilu možje in mladeniči. Govorili so dr. Hohnjec, VI. Pušenjak, dr. Slavič, pi edseunik zveze ©rlov F. Pire in drugi govorniki, med njimi domaČi kaplan Lejko. i Kmet-ska zveza je dne 2. februarja popoldne prirjdiia na Cvenu (Ljutomer) politično zborovanje, ki je bilo izvrstno obisknno. Prišlo je (tako veliko število mož, da jih je bilo veselje gledati. Z veliko pozornostjo in z vsestranskim pritrjevanjem so vrli možje cvenske občine sprejeli poročilo, ki ga je podal poslaneo dr. Ho' hnjec. Govorili to še tudi F. Magdifc, Jakob Rajh in Karba, ki je predlagal naslednji dve resoluoiji, ki sta bili soglasno sprejeti: 1. Zborovalci na shodu Kmetske zveze na Cvenu dne 2. februarja protestirajo zo-uer vsako kršitev občinske avtonomije in zoper vladi-110 nakano, da bi so na Murskem polju občine straile v veliko celoto, ter zahtevajo, da ostane vsaka občina v istem obsegu, kakor ga je imela poprej, k večjomu. da se ustvarijo, kjer je to utemeljeno v krajevnih razmerah, še manjše občine. Izkuštvo namreč potrjuje m večletno delovanjo občinskih zastopov dokazuje, da se le na ta način da ugoditi krajevnim posebnostim in potrebam prebivalstva in da pri tem ostanejo stroški za občinsko upravo primeroma majhni. 2. Zborovalci odločno zahtevajo, (ta se volilna pravica podeli kmets-kemu ženstvu ravno tako kakor moškim. Ribnica na Pohorju. V nedeljo, dr» 1. februarja smo imeli po ranem sv. opravilu krasno obiskan shod Kmetske zveze. Ta shodi je bil odgovor na hujskiški shod socijalnih demokratov pred 14 dnevu Govornik g. Krajnc jc razjasnil sedanja politična in zlasti gospodarska vprašanja, označil nam nasprotne stranko in slodnjič razložil, kaj je KmetsVa zveza, kaj hoče In kaj je že storila za. kmefsko ijadotvo. 0< požar jal je: za nižje in srednje sloje,'zlasti za kmet-slco ljudstvo bo v naši državi le tedaj dobro, če bo vladala pravičnost; pravičnost pa bo zavladala le tedaj, če bodo vodila javno življenje in politiko krššan-. \ \ S4»a» 1. SLOTEN8II ftOSPOlil. ž. febraea^a 1920, ska Esiela. KrSčanska načela v javnem življenju pa povdarja ia pr.znava edina Kmetska zveza: vse druge stranke: liberalna (demokratska), socijal-stična in St!sro.«tojna naglat&jo. da se vera ne sme mešati v politike, čeravno se politika sme vmešavati v vero, n. pi\ glede vmmuuka v šoli in krščanskega zakona! Ribhičaui, ki priznavamo krščanska načela za zasebno življenje, hočemo svoje krščansko mišljenje pokazati javne s tem, da se odločno oklenemo naše Kreolske zv»ze, ki na podlagi krščanskih načel deluje «a kmetske ljudstvo! N:i shodu so se sklenile resolucije za ženske volilno pravico, za izmenjavo denarja 1 za i, zoper brezverski šolski načrt in zoper grabežljivost Italijanov, ki ki nam hočejo odtrgati od Jugoslavija !)O0 tisoč Slovencev. S v. A n t o ri na Pohorju. Nad 100 zboro-valeev se je sbralo na Svečnico k shodu Kmetske zveze. Govoril je g. Krajno iz Maribora o gospodarskih vprašanjih: o davkih, carini, prehrani, denar- jena bo baje volitev novih delegatov. Uradno potrjena še ta vest ni, pa pri samodržcu Žerjavu je mogoča vse! Dolžnost naših pristašev pa je, da tudi pri drugih morebitnih volitvah pokažejo združeni Kranjci in Štajerci nad liberalci in samostojnimi še boij sijajno zmago kot je bila prva. Na svidenje pri Filipih. Najvišje cene za živino hočejo določiti liberalci in socijalni demokrati, ki zdaj vladajo državo. Dodaj je bilo navadno tako, da je vsak sam določil svojemu blagu ceno. Čevljar čevlju, klobučar klobuku, tovarnar stroju itd. Samo kmet ne bi smel živini in svojim pridelkom določati cene, samo njemu bi se naj predpisalo, po kaki ceni sme prodajati živino? Seveda tako učijo socijalni demokrati in mastni irakarji, i ki trdijo, da je kir.rtski pridelek tudi njihova last. Kmetu bi ti ljudje predpisovali cene, katerih se naj drži, tega pa ne vidijo, po kakih cenah mora kmet pri | trgovcih kupovati s^oje potrebščine! Kedar bo kmet P I ; določal cene. trgovcem, krojačem, čevljarjem, kovačem ju, drginji in pojasnil vzroke sedanjih žalostnih go- j itd., potem naj določajo mestni Irakarji in sooijalni de-spodarskih razmer. Zborovalci so odločno ugovarjali i demokrati cene kmclskim pridelkom. Dokler pa tega proti nameravani izmenjavi denarja 4 za 1 in zalite- ; ni, tako dolgo morajp kmetje zahtevati za se iste pra-vali. da se denar izmenja 1 krona za 1 dinar. Zah- j vice in isto prostost, kakor jo uživajo drugi. Kmetje! tevali 99 volilno pravico tudi kmetske žene in dekleta. ) Odprite^oči. da spoznate svoje sovražnike — liberal-Protestirali so proti Italijanom, ki nam hočejo ur opati f ce in soeijalne demokrate, ki zdaj hodijo okrog vas najzavednejši del Jugoslavije. Slednjič so izrekli svo- ' in vas hočejo opehariti pri občinskih volitvah za vaje zaupanje Jugoslovanskemu klubu in zahvalo doktor Samostojni divjaki na tečsju v Šmarju. liberalni listi se silno zavzemajo aa samostojno divjake, ki so pod vodstvom mesarja m krčmarja Babjana »roz povoda napadli mirne naše pristaše. Pravi bmiei ! Se enkrat prjbijemo: Habjan je s svojo ed vseh vetrov skupaj stepeno tolpo namenoma napadel Baše. O.a je glavni krivec vsega kar se je zgodilo. Obogatel se je z denarjem, ki so mu ga znosili pobožni romarji Sv. Roka in krščansko misleči kmetje, sedaj j»a jo s svojim divjaštvom pritisnil Šmarju tak pečat! Kako podpisujejo „Samostojni" kandidate» liste. Od Sv. Marjete nam poročajo, da „Samostojni" lr*r na, debelo pobirajo podpise za kandidatne liste. V večini slučajev niti ne zahtevajo moževega (kandidataega) lastnoročnega podpisa, ampak podpisujejo jih' kar otroci, žene aii sploh vsakdo, ki jim pride vavao pod roko. Opozarjamo naše ljudi, da'je tako postopanje ka-znjivo. Brez usmiljenja naznanite tajništva Kmetske zveze vse tiste, ki so akim ali nasilnim potom pobirali podpise. Skrbeli bomo, da dobi vsav tak politični golu! zasluženo kazen. Naši ljudje, ki so se podpisali na kandidatno listo kake nasprotne stranke, naj takoj prekličejo pc-dpis in naj naznanijo te tadi okrajnemu glavarstvu. Korošcu, ki je tako odločno zahteval, da se denar ne sme izmenjati 4 za 1., kakor' namerava vlada v voli- : kansk; škodi kmetskega ljudstva. S v. I e n a r t pri Vel. Nedelji. Preteklo nedeljo se je vršil shod Kmetske zveze. Predsedoval je naš , znani jživinozdj avn: k Korpar, poročal pa. poslanec i- i vau Vesenjak v prvi vrsti o gospodarskih vprašanjih in davkih. Na predsednikov predlog se je poročevai-ou i« Jugoslovanskemu klubu izrekla zahvala in zaupanj e. Sprejele, odnosno odobrile so se tudi resolucije o davkih, carini in druge, ki se izročo na pristojna mesta. Prihodnjo nedeljo se snidemo zopet m poročal bo posebej o drugih strankah domačin Erhartič. Udeležimo se ga ravno tako v velikem številu, kakor zadnjega shoda. Kmetska zveza stoji trdno in neoma-jone. P o 1 e n š a k. Shod Kmetske zveze je bil naglo sklican za nedeljo 1. februarja, udeležba kljab temu povoljna, vsled tega, ker so bili navzoči sami odločni in resni možje. Obsežno poročilo svojega rojaka po-slanea I. Vesarjak so vzeli zborovalci z zahvalo na znanje in se izrekli za njegove predloge, izrazili so tudi Jugoslovanskemu klubu zaupanje. V e 1 i k a v a s O s-1 u š o v c i je od prve do zadnje hišne Številke vsa v taboru Kmetske zvezo. Vsi občani, moški in žene so podpisali polo in zbrali tudi vsak j »o svoji gospodarski zmožnosti za strankin skic d Izobraževalni tečaj v Konjioah dne 29. januarja je bil sijajno obiskan. Tako obiskanega podučnega tečaja še ni bilo na Slovenskem Štajerskem. Iz celega okraja je prišlo toliko ljudi, da je bila velika telovadnica konjiške slovenske šole natlačeno polna. Veliko jih v dvorani ni našlo prostora, stati so morali na hodniku. Prekrasen dokaz za ukaželjnost našega napredek ljubečega ljudstva in za njegovo neomejno zvestobo do naše Ljudske stranke in Kmetske zveze. Tečaj je otvoril in vodil preč. g. arhidijakon F. Hra-stelj. Predavala sta dr. Hohnjec in Vlad. Pušenjak Ob S. uri zvečer je imel poslanec dr. Hohnjec preda vasi» za delavce, ki so organizirani v Jugoslovans Strokovni Zvezi. P o d p : s n n i sem podpisal kandidatno listo Samostojne za občinske volitve okolica St. Jurij ob juž. žel. Ker pa nočem imeti nobenega opravka z g. d. Drofenikom, preklicujem javno na tej kandidatni listi svo» podpis. Sv. Jurij ob juž. žel., dne 1. sve-čaars 1020. - Franc Slomšek. j iičrtr&d«!»« j 1 < Zaupniki Slovenske Kmetske /.ve j z», pozor! Po novem občinskem volilnem redu se ne j bo. kakor je bilo dosedaj v navadi, razglašalo pred \ cerkvijo, kednj da so razpisane občinske volitve, ke-daj da j« določen čas za ugovore ali reklamacije, ke-df?j bodo imeniki na ogled pri županstvu itd. temveč vse se bo javilo v občinah polom razglasa na občinski deski. Pazite na te razglase, da ne zamudite določenega roka. Pristaši Slovenske Kmetske zveze! Ne podpisujte še sedaj kandidatnih list, katere vam predlagajo nafii no spro' ni ki. Ako je kdo podpisal kako tako listo sedaj, ko še niti ni objavljen občinski volilni red, prekličits takoj svoj podpis,: javite dotičnim s podpisi dvoli prič in si pridržite prepis tega preklica. Vse o-sel g namreč, ki podpišejo kandidatno listo, ne da bi bil? vpisano v volilnem imeniku, ali katere so podpisal» vač kandidatnih list, ali ki so zlorabile splošne označbe še obstoječih skupin ali strank, bo kaznovalo okrajno glavarstvo. Domača politiku. Nove volitve v Kmetijsko družbo. Smo že sporočali t naših listih, kako sijajno je zmagala naši Kmetska zveza pri volitvah v Kmetijsko družbo. Pravilno ia z ogromno večino je bil izvoljen predsednikom naš pristaš kmel Iskra. Volitev drugih odborn;-kov s» rjoveči ssmoshjni in liberalci onemogočili. Liberalno časopisje javlja, da je na zahtevo samostoj- nih rogovil dr. Žerjav to volitev razveljavil z ufemel- j jitvijo, ker bi se moral sklicati občni zborna podru- \ žniee iz cele Slovenije, ne pa samo Kranjske. Odra- ! še glasove! Gorje kmetu, ako bo v občini gospodaril liberalec ali pa socijalni demokrat! Kmet bo plačeval, 1 pravic'pa ne bo imel nobenih. Zato kmetje! Pri bo- % dočih občinskih volitvah strnite se tesno v Kmetsko i zvezo in po l zastavo Kmetske zveze v boj proti libe- 1 ralcem in sooijalnim demokratom, ki so vaši edini na- l Sprotniki! , 1 Samostojni in živinske cene. Zadnji Kmetijski I list, ki je glasilo Samostojne stranke, prinaša cene, j ki se nameravajo določiti za živino v Sloveniji,, a ne \ žive zoper'to namero naše vlade.niti besedice. Torej j jo Samostojna čisto zadovoljna s tem, da se živini do- I ločijo najvišje cene! Seveda Urek bi rad prišel v f vlado, zato pa mora biti Samostojna lepo tiho ako | liberalci in socialdemokrati kaj skuhajo zoper kme- \ ta. Kmetje, obrnite povsod hrbet Samostojnežem, I i so | proti temu, d;v bi vi za par vinarjev dražje prodali ! svojo živino! .agrr/en Siidmarkovec Pascolo, pesnišk! železniški uradnik Hojnigg, Štajercev dopisnik Schnu-deri od Sv. Jakoba. Grega Peveo iz Roginske gorce in Se cela šuma takih, Živijo samostojni narodnjaki! Merraolja - Pascolo! Kdo ne pozna znanega po lentarja in zagri/en»ga protivnika slovenskega imena Poseda v Svočini! Pnscolo je bil leta) 1914 ovaduh pošteni!» SI o v o-p cev, bil je predsednik Siidmarke in SchulvenVna v Svečini, bil je neusmiljen rekvizilor živine in j rkiolkov, bil je kričač proti Jugoslaviji, je hodil k cesarju Karlu protestirat proti ustanovitvi naši državo, bil je oia^ec, verižnik in vojni dobičkar, in danes je Pascolo glavni steber in agitator Mermol-jeve libor 11.,.? Samostojne kmetijske stranke. Živeli dve sv;Hi zvezdi: Pa;-coio-Mermolja! CreSnjnr Merraolja in štori. Vodja Samostojne ne zna saditi samo črešenj mesto vinske trte, ampak mesto drv zna iz; oslovati svojim pristašem štore, da si jih sami izkopljejo za kurjavo. Z Mermoljevimi što ri vam je ta lo agrarni reformator Mermolja obljubljal svojim samostojnim za zimo graščinsko farovška drva. Prišla sta zima in mraz, obljubar Mermolja objavlja, da je izposloval za svoje pristaše vse štore po vseh gozdovih joreninske okolice. Samostojni toraj le krampe in sekiro v roke, pa po štorih. Jareninčani, Mermolja vam jo. dal štore, sam si bo pa krpal žepe pri s imosto;nem E! onomu v Ljubljani. Crešnje in štori, to jo Monnol.'fi\a zapuščina samostojnim na Stajer- Senilouartslji advokat dr. Gorišek snuje novo Kmetsko stranko. K sebi v pisarno vabi kmetske župane iz celega okraja. Torej liberalni advokat dr. Gorišek hoče biti kar naenkrat vodja „Kme ske stranke". svojo stranko snubi sedaj vse: klerikalce, saiuostoj-mrVi. socijnliste in bivšega župana Sollaka iu ljudi ♦nke baže. Posebno slavo pa mu dela bivši četo vodja njegove «»redne straže. \ Gospodarstvu* Apneni dušik in njegov» uporaba. Apneni dušik vsebuje povprečno 17 do 21% ttos+ šika, je lin črn prah, kateri pa, če ga »e shrasimovr dobro zaprtih posodah iz kositra, pride v dotik o z. zrakom in vodenimi hlapovi, se spremeai ia izgubi svoj dušik. Na ta način spremenjeni apneai dušik ne oddaja zemlji več dušika, marveč poslan« le čisto ap-neno gnojilo. Uporabiti moramo apneni dušik čimpre-je po nakupu ali ga shraniti, kakor že prej« omenjeno, v dobro zapirajočih se kositrastih posodah v suhem, zračnem in ne pretoplem prostoru. Apneni dušik, kakor ga sedaj dobivam» iz to -varne in od našdi kmetijskih podružnic, ni pomešan z vodo ali okein in raditega jedek. Škoduj« lahko o -Česu, kakor tudi žlezam nosa, grla, ust m moramo biti, ko ga raztrešujemo po polju, zelo pazljivi. Pri trošenju si torej moramo oči zavarovati z očalami, podobnim onim, kakor jih nosijo avtomobitisti ali kamnoseki, preko ust pa si prevežimo kak robec. Da se ga pri razsipavanju preveč ne razprši v zrak, ga najbolje pomešamo pred uporabo z zemljo ali Toma -ževo žlindro in si za to delo izberemo vreme brez vetra. Ker škoduje apneni dušik radi njegove jedkosti tudi mladi rastlini in semenu, ki kali, ga moramo po-tresti na polje najmanje 8—14 dni pred setvijo in tar koj podorati ali podbranati, kajti še le v aemlji se a ioni dušik razkroji v amonijak in soli ter, kateri Uednji služi potem rastlini kot dušična hrasa. Potresati apneni dušik po vrh rastlin, je stvar katera, če se pravilno ne izvede, ima lahko najslabše-učinke na razvoj dotičnih rastlin. Zgodi se uamreč lahko, da apneni dušik, potresen na mlad» rastline, v času, ko so iste še rosne, požge nežne listič» in stebelca in jih tako težko oškoduje v nadaljnjem razvoju^ jih celo ne uniči. Izbrati si moramo torej pri potresanju povrh rastlin suho vreme brez vetra in p» dovršenem delu apneni dušik takoj podbraaati. Naj* priporočljivejše je pa, če hočemo gnojiti a apnenitr dušikom povrh rastlin, storiti to še le tedaj, k» -o rastline dovolj dorasle in krepke in jim jedkost ap-nenega dušika ne more več škodovati. V splošnem pa potresujmo apneni dušik povrh rastlia le tedaj, ie hočemo ž njim uničiti plevel. Mešati smemo apneni dušik le s sledečimi drugimi gnojili: s Tomažovo žlindro, kostao moko in z apnom. S kajnitom in salpetrom se sme mešati le tedaj, Če to zmes takoj vporabimo. Dalje časa s tema dve -mft gnojiloma pomešan napravlja zmes grad». Nikakor pa ne smemo mešati apnenega dušika z supenosfatom, žveplenokislim amonijakom ia domačim hlevskim gnojem, kajti apno apnenega dušika se spoji takoj s foslorno kislino preje imenovanih gnojil in izgubijo ta gnojila tako svojo najbolj rodilu» snov. svoj fosior. Pri spomladnem gnojenju ugaja apaeai dušik najbolje: jarinam in sicer pšenici, rži ia ječmenu in se potrese po 1 oralu 50—70 kg. Koruza poteebuje na, oral 70—100 kg, krmska repa 100—150 kg ia krompir, kateri izčrpa ves dušik, potrebuje 50—flfi kg na oral. Tudi za travnike, ako niso mokri, močvirni, je apneni dušik izvrstno- gnojilo in se potresa .18 do 70 kg na oral. Potresati pa moramo travnike rae**oa januarja in februarja in takoj apneni dušik po., mati, kajti pozneje potresen bi škodoval mladi travi. V vinogradu potresamo 200 do 250 kg na oral, kar je velikega pomena za razvoj trte, ker aatre plevel. V mokrem vinogradu pa škoduje. Slednjič pa ima anneni dušik tudi to lastnost, da deluje gBoiilao §e celo v drugem letu po potresanju, vsled česar je neprecenljive vrednosti za našega kmeta. Pristojbin ŽšS SSSiažfiiKS- Maogokrat nastanejo zaradi pristojbin prepiri med strankami, občino in osnainikom (konjederee, konjač, pne, Wa-senmeiiter) radi pristojbin. Zgodi ee, da zahteva osnažnik od kmetovalca včasih višje pristojbine» kakor je bila žival živa vredna in obratno mislijo nekateri župani, da mora osnažnik svoja dela brezplačno opravljati. V uradnem listu št. 7 i® o fekreaija 1920. SLOVENSKI 8O8FOBAI. Skrm K leta 1920 j® med razglasi deželne vlade razglašena tudi sačasna tarifa o pristojbinah za osna-žnike. Kodaj plača občina pristojbine? Občina plača pristojbine pri vseh živinskih kužnih boleznih, ake se ni z oscažnikom dogovorila za letno plaio. Zasebnik plača osnažnika za vsa dela pri nekiižttžk boleznih in sicer: 1. a) za to, da se velika žival dene iz kože, da s« odere 10 K, b) da se zagrebe ali zakopa 10 K, e) da s© raztelesi, ako raztelesitev zahte va stranka ali če se izvrši uradno 10 K. 2. Za opravila, našteta pod točko 1., je plačati, ako se izvrše pri malih živalih (žrebetih, goveji živini pod 1 letom, ovcah, kozah, prašičih, psih), polovico pristojbin, navedenih pod točko 1. 3. Vrhutega je plačati osnažnika za prevoz mrhovine kot odškodnino za (tja in nazaj) a) za pot do i km 10 K, b) za pot od 5 do 10 km 18 K, e) za pot od 11 do 15 km 24 K, č) za pot od 16 do 20 km 30 K, d) za pot od 21 do 30 km 36 K, e) za pot nad 30 km 40 K. 4. Če pa se mrhovina zakoplje na občinskem mrbovišča, č© je toraj ni treba prevažati na mr-hovišče v osnažnico, ali če je tak prevoz nedopusten iz veterinarsko varnostnih ozirov, priatoja oznažniku za pot le polovica teh pristojbin.- 5. Koliko teh pristojbin se more celotno ali deloma nadomestiti s tem, da se mrhovino (kb-žo, špeh) prepusti osnažniku, je prepuščeno medsebojnemu sporazumu med osnažnikom in stranko. 6 če lovi osnažnik po aradaera naročilu v svrho zatiranja pasje stekline, proste, nezavarovane pse ia mačke, veljajo tele pristojbine: a) za pokončanje vsakega psa in mačke, ki ga osnažnik ujame ali ki mu ga kdo odda iz drugih vzrokov zato, da ga pokonča 4 K, b) dnevnina •za osnažnika 12 za osnežnikovega pomočnika 8 K, e) kot odškodnina za pot one pristojbine, ki se določene pod točko 3. Cirkovce. v nedeljo, dne 15. t. m. po ranem opravilu, ie v d ve rani pri cerkvi nstanovni shod Kmetijske podružnice. Govori nadrovizor g. Pu-šenjak. Sprejemanja članov in volitev odbora.— Posestniki, pridite na shod in pristopite k podružnici, gre se za Vašo korist! Obifli zbsr. V nedeljo, da» 15. svečana t. 1. ob 10 uri dopoldan s© vrši v veliki dvorani mlnoritskega samostana v Ptnjn predpripravljalni občni zbor za ustanovitev nakupovalne ia prodajalne kmetijske zadiuge za ptujski okraj, h katerem« zborovanja vabimo vse ude kmetijskih podrnžnie oziroma vse iste, ki se za stvar zanimajo. Zveza kmetijskih podružnic za ptujski okraj v Ptnjn. Na drl. vinarski in sadjarski Soli v Mariboru se vrši dne 2. in 3. marca t. 1. tečaj za napravo gnojiš® in gnojničnih jam. Namesjen je ta tečaj kmetovalcem in zidarskim mojstrom, ki a« ha vi j o z ad&sjem hlevov in gaojišč. Ker sta dober gnoj in dobra gasjnica posekno v sedanjih časih, ko ni dobiti umetaih gnojil, največje važnosti za k tietova&jc, je želeti, da se udeleži tega tečaja ¿ira več ljudi. Prijave za udeležbo n*j s© vpoš-Sjejo do 25. februarja t. 1. ravnateljstvu drž. vinarske i p sadjarske šole v Mariboru Ha d'l. kmetijski šoli v št. Jurju ob juž. žel. se bo vršil dne 4. in 5. marca t. 1. tečaj za napravo gnojnišč in gnojničnih jam. Tečaja naj bi se udeležili gospodarji in pa zidarski moj stri, ki imajo namen, prevzemati izvršitev takih n?prav. Tečaja se zamorejo udeležiti le tisti, ki p© pravočasno in sicer najkasneje do 20. februarja 1920 prijavijo podpisanemu ravnateljstvu, Tečaj je brezplačen, pač pa se morajo udeleženci vzdržavati na lastne stroške. Z ozirom na posebno veliko važnost predmeta, od katerega je zelo od\isen napredek nešega kmetijstva, se obisk tega tečaja zelo priporoča. Licitaclia gnoja- One 7. februarja 1920 cb 9. uri zjutraj se vrši pri upravi Maljske vojašni ce licitacija konjskega gnoja. Interese ati se naj na omenjeni dan zgladijo v objektu VI. Meljske vojašnice, Tetimskr n*vtr Dopisnikom. Uredništvo „Gospodarja" prosi svojo dopisnike, naj pišejo radi in marljivo. Pišite kratko, ker dolgovezni dopisi nam jemljejo preveč prostora. Pišite s črnilom, ker naše liste stavijo stavci po eeči, ko pisave s svinčnikom niti čitftti ni mogoče. Pišite o dogodkih, prireditvah in rečeh, ki se res zanimive. pa o samih osebaostji. Duhsvnlške vesii. župnijo Pameče je doki! tamošnji provizor 5. g. Anton Kuhar in jo nastopi 1. marca t. 1. Domovina, osvobojena in samostojna, ali tako plačuješ? Vse osvoboditelje naših obmejnih krajev kličemo za pričo: G. generala Maistra. dr. Korošca, dr. Verstovšeka, dr. Rozino in sploh vodilne pristaše vseh strank, vsi poznate osvobodilno, preko prezira smrti hrabro, nadstrankarsko in nesebično dalo slovenski javnosti dovolj znanega tajnika Kmetske Zveze g. Žebota. Svobodni in prosti smo v obmejnem Maribora, tudi po zaslugah za Jugoslavijo od mladeniške dobe neumorno delujočega g. Žebota. Zaslug g. Žebota za svobodo obmejnih krajev ne more tajiti niti nobeden strankarski nasprotnik. Komaj je minulo dobro leto težko s krvjo plačane in s nepopisno tradapolnim, narodno-budnim delom pridobljene svobode; po enem letu prejel je tudi naš narodni delavec Žebot svoje pkčilo od strani našo milo domovino vla-dujočih liberalcev. Ta nagrada ni bila zlata kolajna, ne kaka pohvala ali priznanj© od višje strani, ampak zahrbtna ovadba in preiskovalni zapor. Torej naše voditelje in narodne bojevnike so začeli zapirati liberalci, ki imajo za našo svobodo toliko zaslug kot je črnega za nohtom! Kaj bo reklo k tej črno nehvaležni, brezobzirni in surovi aretaciji naše kmetsko ljudstvo, ki pozna Žebota izza njegovega narodnega delovanja? Liberalce, te nesramne ovaduhe, ki so ljudstva in naši državi le v škodo, bo sodilo ljudstvo pri prihodnjih volitvah. Liberalni de-nuncijanti, še boste pomnili, kaj se pravi stegniti z razbojniško roko po možu, ki je žrtvoval vso za svobodo domovine. Kako je bil aretiran Žebit? Pri obed* iz tesnega kroga družine: žene in otrok so ga iztrgali pc policaju, ki ga je tiral kot kacega tolovaja v zapor, kjer ga tudi niso prejemali z rokavicami. Zakaj je moral Žebot v nebovpijoče krivično pod ključ, o tem še bomo obvestili naše kmetsko ljudstvo, sedaj še ne smemo, ker se vrše tozadevne preiskave. To pa vemo, da je naš. Žebot nedolžen kot Kriste na križu in da bi spadali bržkone pod kljač njegovi ovaduhi. Po končani razpravi bomo priobčili obe ovadbi. Ljudstvo, čudilo se boš, kako so postopali liberalci z našim voditeljem, katerega je ovadil mož, ki je Mariboru in celemu obmejnemu slo venatvu v napotje in kvar. Med obmejne ova duh© so prišli kolovodje liberalcev, ki bi radi komandiralt našo Jugoslavijo, Ovaduha se boji vsak človek. Liberalnih ovaduhov se bo ognilo in iznebilo n?.še ljudstvo po volitvah. Kmetje, na dsn O svet© io maščevanja za krivični zapor vašega prijatelja, učitelja in budile» ne smemo pozabiti! Ta dan maščevanja bo dom občinskih državmozborakih volitev. Naše mašče vanje ne bodi Jugoslovana nevredni — zspor, ampak i rco vsem liberaieero, samostojnim in socialistom i/j občinskih odborov in parlamenta. Pred liberalci in ovaduhi naj nas za vedno zavarujejo volitve. Kmetje, toraj na noge, v boj za Kmetsko zvezo. Zmaea Kmetske zveze pri prihodajih volitvah bo naše maščevanje za liberalno ovadu štvo in biserna kolajna za krivično trpečega Žebota. Himen, v Šinartnem na Paki se je poročil Janez Klančnik, iz ugledne družine Pa vi-nove, z Angelo Praznik iz Nazarje v. Bilo srečao! Bala Smrt nam je pobrala iz vrst katoliških mož K. Z. blagega g. Ivana Svete, oskrbnika Kobijeve grajščine v Ko?jem, dne 28 jau. na lovu. Pri padcu se mu je sprožila puška in smrtonosna cevka ga je zadela v levo nogo nad ko-lenom. Pogreb je bil dne 31. jan. dop. iz hišo žn l isti k sv. Emi na pokopališče Bil j© pokojnik \ !ag mož, priljubljen vsepovsod in usmiljen do ubožcev. P* i pogrebu je rosilo oko mnogih revo žev za predobrim pokojnikom. Bog mu bodi mi-lostijiv. Zagušča ženo in četvero otrok. Sv. maše zadušaice se bodo brale prihodnji teden. Bodi mu lahka, žemljica! Učiteljsko mesto Da pomožni šoli za duševno zaostale učence v Mariboru je zasesti začasno, pf- zadovoljivem službovanju in prebiti strokovni preskušnji" tudi stalno. Plača i e urejena kakor a učitelje na mešč šolah. Pravilno opremljeno prošnje se naj vložijo predpisanim potom do 18. svečana t. I. na rnistni šol. svet v Ma-r boru. Na trlrszredni ljudski šoli v šmarnem pri Gornjemgradu že tri me«ece n! nobene nčiteljske moči, prosimo višji šolski svet, naj blagovoli za isto poskrbeti, da ne bo preveč trpela izobrazba šolskih otrok. Č. k. Gašpar ZrnkO, sedaj žapnik v Hajdini, j© daroval za šolske potrebščine puščavskih otrok 100 K, za kar blagemu dobrotnika in ljubitelj« otrok izreka žolsko vodstvo v imena istih nar-toplejšo zahvalo. Dijaški kuhinji V Celja jo poslal g. prof. E, Terstenjak, vojni nadkurat v Maribora 206 K, katera vsota se je nabrala o priliki pogreba g. kanonika dr. Suhača pri Sv. Ani na Kremb©rgv, dne 24 /I. Srčna hvala! Za invalide. Ministrski svet v Beogradu je dovolil za preski bo invalidov kredit 25 milijonov dinarjev mesečno. S to svoto bi se naj reguliralo invalid-dne doklade in pokojnine vdovam ter sirotam padlih vojakov. V Srbiji se bodo izplačevale te uokiaue v dinarjih, pri nas pa v kronah. Vsa skrb za invalide bo odslej osredotočena v ministrstvu za soeijalno skrh. ki se bo imenovalo od sedaj za naprej: ministrstvo za soeijalno politiko in invalide. Orlovski i z o b r a ž e v a l h i i a t e 1 e * vadni tečaj v Ljutomeru se vrši od 7. de icv februarja v telovadnici ljudske šole. Spored: Telovadba vsak dan, vmes govorijo v soboto ob 3. uri popoldne g. Meze: Orel, praktični katolik, v ponedeljek g. VI. Pušenjak: Orel, zadružništvo, g. kaplaa 2ivort-nik: Orel in politične stranke. Ob priliki teiaia se bo vršil vzorni fantovski večer in pa občno okrožja. — Vsak odsek ima dolžnost poslati na tečaj vsaj 2 ifaaa, svojega vaditeljskega zbora. Zupni uradi se napro -šajo, da pošljejo na tečaj istotako vsaj 2 fanta i« svoje župnije. Ni poireba fantom iz krajev, kjer še »i odseka, kako predznanje o telovadbi, ker bo tečaj razdeljen v dva oddelka: začetniki in izvežbaai telovadci. Udeleženci naj javijo svojo udeležbo br. predsedniku Dragu Novak v Ljutomeru. Priglašencem je preskrbljeno stanovanje, torej ni nobenih težkod. Udeleženci' morajo ostati na tečaju ves čas, vsako premea-jevanje je popolnoma nedopustno. Bratje, pridite! Orlovski telovadni in izobraževalni tečaj za Prekmurje v Beltincih. Tilovadai tečaj se je vršil od 26. do 31. januarja. Udeležilo se ga je 33 fantov iz različnih krajev v Prekraurju. Nedelja in Svečnica sta služila za splošen izobraževalni tečaj in so bili zato sklicani voditelji kmetskih organizacij v Prekmurju. Dvorana v Malem grad» je bila polna. Govorili so: brat Jože Pire, Drago Novak, Vlado Pušenjak, dr. Hohnjec in dr. Slavil. Na Svečnico je *bilo obenem zborovanje vseh odsekom i» volitev okrožnega predsedstva. Nov odsek se je ustanovil v Bogajini (52 članov). Sestavili so se odbori zs ustanovitev odsekov v Beltincih, Adrijaneih ha G&rU čanih. JRazgfed. po mretu» Za Versko Šolo. Franeoska vlada je pozvala starše šoloobveznih otrok v AlzacijiLoreni, naj glasujejo, kako šolo hočejo imeti. Volilna delegacija je sedaj javila izid glasovanja generalnem« komisarju republiko v Štrasburgu. V Alzaciji jo 225.000, v Loreoi pa 104'780 podpisov za versko šol«. Osemdeset odstotkov staršev katoliško veroizpovedi se je izjavilo za popolno versko šolo. Ženska poslanik Rusije v Rimu- Ruska sovjetska vlada je imenovala za zastopnika ali poslanika Rusije v Rimu zaano socljalistinjo Balakiref. Napad na ministra Erzbergerja. Dne 2(5. januarja je v Moabitn na Nemškem dvakrat ustrelil iz samokresa nek prenapeinež nemški nacijonalee po imenu Hirsohfeld na ministra Erzbergerja, k» je člaa katoliškega oehtra in ki se je veliko trudil za mir, kar pa umevno nemškim nacijonaloem ni bilo všeč. Minister je močno ranjen, napadalca so pa prijeli. Dunajske mestne prodajalne oblegalo 56.009 ©-sob. Dne 24. januarja je dobil Dunaj iz Jugoslavije 25.000 kg. svinjetine, 1370 kg klobas ter v«4je število ovac, koz in telet. Ljudje so so že ob 1. uri zjutraj nastavljali prod mestnimi prodajalnami. Ob 5. uri zjutraj je že nad 50 000 Dunajčanov oblegalo mestne prodajalne. 200 policajev je vzdrževalo red, a kljub termi so je pri potilo ¿9 žepnih tatvin. „Novara." Nekdanja avstrijska bojna ladja No-vara se je potopila iz neznanega vzroka r it»lijan*la Inki v Brindisi. Madžarska zarota v Baranji. Naše oblasti se izsledile v Baranji madžarsko zaroto bele garde. Našli so zakopano stro nico in 250 vojaških pušk. in e -gromno množino streliva. Pri pečuških prebivalcih se našli dosorlni nad fiOO komadov raznega orožja z naboji. Aretiranih je bilo več oseb. Vsi aretiranfi so priznali svojo krivdo in razkrili so marsikaj e tej madžarski zaroti. Zdravilno sredstvo proti španski bolezni. VI !Argenfiniji, k er je lani posebno hudo razsajala špan« ska bolezen ;e nek tamošnji zdravnik iznnšel sledečo novo zdravilno sredstvo proti španski bolezni: Na dan se vlije trikrat po 20 do 30 kapljic jod-tinkture v Strae SLOTEN»KI GOSPODU, 5. tebraarja 1§20. kožar«« vi»« in sieer za odraSene osebe, za otroke pa samo i d© 19 kapljic. O tem zdravilnem sredstva s« zatrjuje, da je »ajboljše sredstvo zoper to novo hudo bolezen. NOV serum proti influenci. Iz Pariza se poro-ea, da je ondotni zdravnik dr. Folley izumil sredstvo ali serum proti iniluenci, ki se v zadnjem času zopet močno pojavlja po vsej Evropi. Y sanjah ustrelil svojo ženo. Večkratni milijo -nar Jame« Sapienza v Irvingtonu v Severai Ameriki je prejel v zadnjih mesecih več grozilnih pisem od zveza roparjev, imenovana „črna roka", v katerih se mu je zagrozilo, da mu bodo umorili njegovo dve leti staro hčerko, če ne položi na določeno mesto neko zahtevano avoto kot odkupnino. Moža, ki je živel s svojo ženo v srečnem zakonu, so grozilna pisma silno razburila. Neko noč plane v sanjah kvišku — sanjalo se mu je, da sta udrla v sobo dva roparja — vzame nabasani samokres izpod zglavnika ter ustreli. Še le ko je počil strel, se je začel zavedati, je prižgal luč ter se prepričal, da je v svojih sanjah ustrelil brez povoda. Toda glej grozo! 'Krogla je zadela njegovo spečo ženo v glavo in jo pri priči usmrtila . Jz rane je Se tekla kri. Nesrečnež je duševno in telesno j^epolnoma potrt. Židovska nevarnost. Po vseh mestih Jugoslavije, ki imajo upanje, da postanejo močna trgovska in industrijalna središča, razvijajo židje silno koloniza-eijsko gibanje. Predvsem po Hrvatskem, zlasti v Zagrebu, pa tudi v Sloveniji. Vse gospodarsko, prosvetno in socijalno življenje v Jugoslaviji$£očejo prekva-siti. V aaši državi, ki še stoji pred mogočnim gospodarskim razvojem, pričakujejo bogatega plena. Za Žide je značilna sprememba imena in vere. Znano je , kako je na Češkem ob razsulu Avstrije kar prvi dan več tisoč Židov spremenilo svoja izrazito židovska imena v najbolj narodna rodbinska imena. Isti pojav na Madžarskem, kjer so židje ravno s tem spravili madžarsko, narodnost na slab glas. Tudi v Jugoslaviji je postala sprememba židovskih imen stalna rubrika v službenih novinah. Drugo, kar tudi služi židom, je sprememba vere. Žid sprejme često drugo vero, pri tem pa ostane še nadalje v židovski organizaciji; tak krščen Žid ie navadno sa«io predstražo, ogleduh ne-krščenih drugov! Židovstvo s svojo silno organizacijo je za Jugoslavijo velika nevarnost. Upropastilo je že močnejše, odpornejše narode, nego smo mi. Rusija in Madžarska sta nam svareč zgled! Država je dolžna zlasti naše narodno gospodarstvo čuvati pred židovskimi paraziti. In sami se moramo postaviti v bran z močuo in čvrsto zadružno organizacijo! • Stoletnica cigarete. Pred sto leti je bilct cigareta po evropskih deželah skoro nepoznana stv.ar — poznali so jo.le diplomatje in visoko plemstvo. Izris-lovati jo je začel v Hamburgu neki podjeten trgovec, Ki je dolgo živel v Srednji Ameriki. Splošno poznana v Evropi je postala cigareta po francoskih četah, ki so se pod Napoleonom borile na Španskem, se seznanile s cigareto in se naučile delati jo. Povrni v šl se iz Španske, so se razteple po Franciji in Nemčiji. Tako se je uživanje cigarete razširilo, tako, da se danes naslajajo ž njo milijoni, ki so postali pravi nje sužnji. Saj jej nje slavitelji pripisujejo lastnosti e-dravila za najrazličnejše bolezni. Kdor duševno dela, mu je v podbudo; feainjača odvaja v kraljestvo fantazije, razburjencu blaži živce, zaljubljencu daj a korajžo, da si upa govoriti; temu omamlja skrbi, a drugemu ubija živce pri zobobolu; največji užitek pa daja po obedu pri črni kavi. Tako — govore namreč Ne vemo pa, ali je vedno taiko. Danes spada cigareta vsled dogodkov med tiste predmete, ki se težko dobivajo. Kadilec ima ž njo svoj križ kakor ženska z nakupovanjem mleka. Drenjati se mora okoli tobaiarn. Poprej si kar skočil v tobakarno in dobil, kar si želel: memfis, šport, egiptovske, princese . . . Danes pa ne teh in ne onih, marveč obžalujoče sko-miganje prodajalke z rameni. Eh, da, sto let cigarete t . . Dopisi. Jerenina. Velike upe so stavili nekateri v naši župniji na „Samostojno" kmetijsko stranko, k jo pri nas vsiljuje znani Mertnolja. Več nas je bilo takih, ki smo se dali naplahtali od tega čl oveka, a razun kakih treh, smo se vsi spame-to vali. Kaj nam niso Mermoljevci vsega obljubi1!! Drva, stf-ljo, gozdove in boljše zlate čase nam je obljuboval Mermolja, a zima je tukaj. Mei molja pa še nam, ki smo se mu tistokrat zapisali, ni skomandiral ne graščinskih in deka-novih gozdov, ne drv za nas premrzle samo-stcjneže, ne stelje za konje in prašiče Članov Samostojne. Mi Jareninčani smo spoznali — hvala Bogu še dovolj zgodaj — da je Mermo-Jjeva „Samostojna kmetijska stranka" sama far-barija. Odprle so se nam oči, da je Samostojna res samo otrok stare liberalne stranke. Liberalci, socialni demokratje, nemškutarji in Samostojna gredo roko v roki proti krščanski stranki. V Ljubljani se veže Mermolja z liberalnimi glavači, dr. Žerjavu, ki je danes vodja vseh zagrizenih liberalcev, se klanjajo Merim Jjevci globoko do tal. Zatorej smo se Jareninčani zopet povrnili v tabor naše stare Kmetske Zveze. Preroki od Samostojne, ki bi radi delali zgago in prepir ■ med nami, ki na« priporočajo uaj posekamo vinsko trto in namesto nje sadimo črešnje, bodo morali pobrati svoja šila in kopita. Naj gre Mermolja organizirat nazaj na Goriško slovenske kmete proti Italijanom, če ima korajžo! — Jare-ninčan, ki ie bil 2 meseca zapisan pri Samostojni. Sv. Lenart V Slov. gor. Advokat dr. Gorišek se peha sedaj za Samostojno kmetijsko stranko. Rad bi jo pri nas spravil na noge. Pa ne gre. Nedavno je v svojo pisarno povabil župane iz sosednih krajev, češ, da naj pridejo vsak v evoji zadevi. Kaj ima dr. Gorišek vabiti naše župane? Kdo mu daje to pravico? Zato pa bodo naši župani in sploh naši ljudje vsako tako povabilo Gorišekovo vrgli v ogenj ali pa kam drugam, namreč tje, kamor spada dr. Gorišek. naših kmetov ne bo dobil na vrvico. Liberalec ne zasluži niti trohice političnega zaupanja našega poštenega kmeta. Kmetje, obračajte se po nasvet edinole h Kmetski Zvezi! Ribnica na Pohorju, v nedeljo 18./1. so imeli naši rdečkarji svoj „ljudski" shod. Bilo je čisto po „Naprejevem" muštru. Mislili smo, da bo g. govornik iz Maribora malo potolažil svoje ne-zadovoljneže, ki se hudujejo nad tem, da jim je izginilo iz blagajne, kakor se sliši, bogvekam celih 800 K, da jim bo povedal, kako nobel živijo njihovi generali: Kristan, Bugšek in Koiač, in jim prinesel veselo vest, da bo čez eu teden vsega dovolj. A nič takega. Veste kaj je bilo? Laž, kletev, zavijanje in zmerjanje. Nam poslušalcem se je zdelo, da imamo kakega črnega iz pekla med seboj. Govornik je na tem shodu lagal, to mu je tudi povedal Arliški gerent. On je hujskal proti duhovščini, da še več, hujskal proti naši državi.. Očital je naši katoliški stranki, da je preveč patrijotična. V čast si štejemo in veseli aa3 to spoznanje. Ne tajimo tega, četudi nismo državotvorna stranka, kakor ste vi rdčmani. In vendar smo veseli tega shoda tudi mi. Mar-sikteremu zaalepljencu so se odprle oči Z goju-som in studom se je obrnil proč, pljunil od sebe, kakor da bi se bal te grdobije ter dejal: Nikdar več k socijem; a tudi volil ue bem z njimi. Govorniku iz Maribora povemo, da še Ribničani niso tako pokvarjeni kakor si misli, ker so globokega verskega prepričanja. Oni so ssdai spoznali, da je za oje edinoprava stranka „Kmetska zveza", ki temelji na krščanskih načelih. O shodu Kmetske zveze, ki smo ga imeli 1. februarja, poročamo na drugem mestu. Remšnik. Remšničani! Sedaj nas čakajo zlati časi! Bivši štajercijanec in naročnik vseh mogočih najbolj zagrizenih nemških listov, privan-drauec Ravš, leta po naši občini, ter vsiljuje ljudem priglasnice „Samostojne", češ: že ime samo kaže, da je ta stranka res nekaj vredna in le po njej pridete do vaših kmetskih pravic. Potem ima še nekaj priimkov za KZ, pa je njegove učenosti konec. To se je menda naučil nekje iz knjige. Toda g. Ravš, ker niste Remš-ničan, temveč privandranec, in ne poznate na ših razmer, radi tega vam damo samo dober nasvet in sicer: Z vašimi mastnimi in zamazanimi priglasnicami rajši kolovratite nazaj v svoj rojstni kraj, drugače bi nam ne bilo mogoče čestitat k uspehu.i Ravno isto svetujemo g. ge-rentu Kaiserju, za „Kmetijski list" agitirajte med svojimi rojaki, boste imeli sigurno več uspeha! Za nas ima vaš rog prehripav glas, torej je škoda, da se napenjate. Da bi pa taki le gospodje metali celo naše govornike raz odra, kakor so se izrazili, je pa že celo smešne. Gospoda slavna! Mirno kri ali pa šila in kopita zopet v koš in hajamo od kod smo prišli! |Z ptujskega okraja. Po celem našem okrajnem glavarstvu se je začelo živahno gibanje. Živinski mešetarji, nakupovalci živine za časa stare Avstrije, razni komisarji in zaupniki in cenilci, krčmarji in kramarji, so prilezli zopet na svetlo in začeli so laziti okoli kmetov, ka- | kor med vojsko. Kmetje pa se vprašujejo! Kaj ; pa pomeni to? Ali bo zopet vojska, da letajo j ti ptiči po raših vaseh? — Vojska bo, vojska! Toda sedaj ne hodijo ti gcspodje rekvirirat kmetske živine, žita in zrnja, slame in sena, ampak hodijo za — kmetskimi glasi, ker se bližajo občinske volitve. Kmetje! Skrijte svoje glase! Ne dajte jih tem „starim znancem", ki ž se fcočejo sedaj spraviti na razne — stolce z jj Vašo pomočjo, kakor so si prej napolnili žepe j z vašim blagoml Bratje pozor! Proč s samostojnimi, socialdemokratskimi in liberalnimi mešetarji! Kmet. Iz konjiškega okraja. Naš okraj v prelepi I dravinjski dolini se nahaja v tako obupnem go-| spodarskem stanju, kakor malokateri na Sloven-ij skem Štajerskem. Lanska letina je btta skrajno slaba, a davčni vijak deluje izvanredno neumorno. Živil še sedaj zelo primanjkuje. Kaka skrbi za naš okraj nekdanja liberalna vlada, katera je sestavljena iz raznih laži-demokratov, je dovolj, t ako omenimo, da že od meseca oktobra lanske-[ ga leta nismo dobili nič sladkorja, skoro nič soli, l a petrolej poznamo le še po imenu. Liberalcem, ■ samoštojnežem in socijalnim demokratom pove-i mo na glas, da bomo na dan volitev z glasovnicami v rokah z njimi temeljito obračunali! Laporje. V naši župniji v Laporju je hotela zborovati Samostojna, pa ni. Prišel je Kresnik in nekaj Črešnjevskih štajercijancev; naši vrli možje in dekleta so Kresnika ugnali, Itako da si ni upal kot govornik nastopiti — ne on, ne drugi 1 Stari Kresnik — pri „Samostojni"! Bil je nekdaj Slovenec ; bil je žs socialdemokrat, najdalj pa štajercijanc in se je obešal za škrice Orniku in Stigerju in sedaj se je naenkrat spomnil, da je samostojni kmet! Kresnik je v družbi Stigerja in drugih bil kriv, da so naši ljudje toliko trpeli po ječah ; Kresnik je hodil k cesarju na Dunaj tožit naše pošteno ljudstvo — ta človek, ki ima vse drugo, samo tega ne, kar diči moža — ta sedaj obeta kmetu nebesa! Glej Ludvik, v Laporju ni za tebe, dobro, saj si se že tolikokrat prepričal! Kadar še prideš, pa bo še slabše ! Mi se pa čudimo, da naš trgovec in kr-čmar Krošelj takim ljudem, ki pridejo nemir delat, odpira vrata! Si bomo zapomnili! Naj le Kresnik hodi k njemu, bomo videli, koliko bo skupil? Ponikva oh j. Ž. Tukajšnji „Samostojni" so. naredili že kompromis s socijalnimi demokrati za bodoče občinske volitve. Postavili so skupno listo kandidatov, med njimi voditelje socialde-mokraške stranke železničarjev, „Samostojna'* se kaže vedno v lepši luči. Sovraštvo proti katoliški ljudski stranki jo tira v objem socialistov, najsagrizenejš}h nasprotnikov kmeta in katoliške cerkve. Petrovže pri Celju. Samevajoč klioar v stolp« Petrovžke Matere Božje je dobil dva nova bronasta tovariša. 18. januarja sta došla iz Ljubljane zalo ovenčana zvona na okrašenih vozovih ob zvokih godbe, spremljana od belooblečenih petrov-ških deklet. Neštevilna množica ljudstva je prihitela iz bližnjih vasi gledat ta slovesni sprevod in marsikteremu gledalcu so zaigrale solze v o-čeh, ginjenost in radost je prevevala srca vseh. Očividen blagoslov božji in naklonjenost Mater» Božje sta spremljala vse prizadevanje skupno o-koli 1800 kg težka zvonova, ki staneta bliiu 90.000 K. Kajti komaj je preteklo okoli 3 mesce, odkar se je zabelo zbirati prispevke, in danes že delata v zračnih linah nova dva tovariša družbe* tožnemu osamljencu. Dne 2. svečana, na Marijia praznik sta se prvikrat oglasila v čast Bogu — kralju, ta dan v petrovški cerkvi v Najav, zakramentu k javni molitvi izpostavljenemu in v proslavo petrovške Matere Božje, in njun polni glas je odmeval tje do zadnje hiše v prelepi prostrani žalski župniji. Prireditve. Sv. Andraž V Slov. gor. Dne 8. t. m. priredi „Izobraževalno društvo" predpustno veselico z igrama „Krivoprisežnik" in „Pravica se je izkazala". Začetek ob 3, pop. v društvenem domu. Sosedi vljudno vabljeni v naš krog, da se malo razvedrite ter prav od srca nasmejite! Kolektivna zadruga obrtnikov v Brežicah ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 8. svečana ob 14. uri v prostorih prejšnjega „Nemškega doma" (gostilna Deng) v Brežicah. Tovariši, vsi na zborovanje! Odbor. Izobraževalno društvo na Remšoiku priredi v nedeljo 15. t, m. ob pol treh pop. v gostilni pri virtu igro „Strahovi". Na vzporedu so govori, deklamacije, petje in tombola. Cisti dobiček je namenjen ubogim šolarjem. Celja. Shod ženske zveze se je moral preložiti na nedeljo, dne 8. svečana, ker hočejo naša vria dekieta razveseliti udeležnike s trodejansko igro „Svojeglavna Minka"l Združili bomo poučno z zabavnim. Pridite! 5 febrnaija 1920. STO T-T F N" P TT T nORPOBAF Mala naznanila. Wß' ' ■-j -, Kupimo prazne vreče. Ponudba na „Balkan" trg. šped. in komis. de!, dražba v Mariboru. 71 ov*io «fotoo fcupnje Henrik Trmus, trgovec v arib'.ra, Tržafikt cesta 25. 12^ Sprejme se oiectc poiitenih sts-rišev, čvrste postave, kateri itna veselje do pekovske obrti, pri Franca Teržan, pek, Peirovče pri i kij a. ' 65 Dobro tisle selje ?sako množino kupi Lovrec, Staribor, Kasino-gss^c 2. IignbUa se ie železniška legitimaciji na postaji Maribor 17. jan. Prosim, po Steni najditelj naj jo poSi.e proti lepi nagradi na na?lc.v: Roža Rstsj pošta i-oljčane. 74 Viaiear, as sprejme pod ugodnimi pogoji tekoj pri, Psal Nas »o, Lajteribere pri Maribora za Glavnim kolodvorom. Tam se sprejmejo tndi delavci za vinograd proti dobre un plačilu 73 Konznmnci Ssuštvo sa ptujski pel. okraj v Ptajn bo p?odajalo 13. februarja 19li0 ob 10. uri dop. na javni dražbi v biv&i oddajaluici živil na OrmoSki ccsti podle, ste-lažs, mize. rszne zaboje in druge reči in vabi vse iateresense k dražbi. 81 Predam psseBivo v lepem krajo, BOinčna It ga, vinograd, mlad sado-nesnik, njiva, hram novo zidan, vse v dobrem spanju, 1 konj, pajki av, se preda zaradi preselitve. Tinička gara 21, Sv. Peter pri Maribora. 79 Prodam ročni mlin, primeren za gepelj in vodno moč. Oglasiti se je pri Janeza Klobasa, Zitnice, Sv. Jurij v BI. gor. 82 Ksterl osaneli stari»; si žel* Iju-bsznjive in skrbne opore na stare dni in preskrbijo ob enem isto-Uko osamelo stareje dekle B Btal-nim domom. Ima Bvoje pohištvo, dosti obleke ia dcug« oprave tudi Lesa. te, lamo nikakšaeg*. doma. ' 78 Dskla se sprejme v Hočah. Pc-nuUfce „Dekla" poštnoležeče Hoče 101. 97 } Dfilina sli kuharica katera b! : imela veselje za vodstvo gospo- i ditslv» ozir. pomočnica sjospodiaje ; na deželi se išis sa takoj p>-oti j dobri plači. Seriia Humer Pol- i šaik, po*ta Litiji Jugrslavi- j ja.__101 j ilep Igralec z laina^i, jmajoč jotovanjekir privico za cele Jn-f oslavijo, išče 40 do fiO let staro, pridno in nekaznovano spremljevalko Naslov se izre v papirni trgoviai Scbmid (Is t z 1, Maribor. 98 Oflsiilniierji, kavamarji.vlnogradniki pozor I TVgevi«a « win 'am Usef & Ca|sik% $Boir«Gf*£dec .Naznanjava, da imama veliko zalogo najboljšega sortiranega vina kakor: mašsstelic, rizling, čipon, bnrgimdec, porta-giseir, šilnar, pristnega ijaiome časa, pskreana, haložana, bizeljčana ter črna dalmatinska ia banatska Btara ia nova vina. Rdi«a slovenska zavarovalnica zoper škodo, po- vzročeno po požaru je ljubljanska 15Sf Mižn vzsmem v nojeoi na dva aii tri tečaje. Ivan Lampret, poŠta Selnica ob Dravi. 100 { Majer s tremi delavskimi močmi išče sluibe. Seiter Alojz, DoJgoše 46. abiibor. 98 Proda ae iepa suknja za celo bo»ko ebfeko. Tegottb fovi ulioa, 12, Maribor, barija Filipič. 95 0?3itanriL.i*3Ster sprejme delavce za izdelovanje opeke aa akort od 1000 koeutaov 5U K. in lna&o, ali p* hraao pri kmetu in 500-550 K. meaetne plače. Naslov Karel De Mon a. Žerjavci Sv. Lenart v 8lov. ri«aa. Kovašt) mojster iiče kovačijo v najem v mariborski okolici. Ponudbe na upravniitvo 96 7eli!:o izbiro blaga za poletje priporoča, Franc Senčar, trgovec Sžala Nedelja. 94 Neožonjen vitnar v najlepših letih iSče 1. oral zemlje v bližini Maribora za vrtnarijo v najem, tudi s kompsnijocom. Ponudbe na vrtnar pri Kulmer Šestine pri Zagrebu. &3 Ana Jurca iz Borovnice na Notranjskem. ki je pri Ha po opravkih v Maribor, je izgubila na poti iz mestnega kolodv. v samostan Šolskih sester torbico. V njej je imela večjo vsoto denaija, le-gidimacijo kakršno dobe le železničarji in njih diužiue, nekaj pisem in aro jih listin. Iaienovana vljudno prosi, najdenec prinese torbo v zavod Šolskih sester, Šmi-dcrerješ4e službe na manjšem posestva Več pove Urša Verbaniie, Nasova 41, Sv. Ad» m Kreaberga. 85 proda. Magdalenaka ulica 17 Maribor. 87 Karel Kociiavtcič kamnoseška industrijska obit v Mariboisi SchitlerievR ulic» 25 priporoma svojo zelo bogato zalogo v žrflh, nagrobnih spomenikom . 'toVah za umi-valne mize in z i ^ohistvo, v»a betonska in podobarska dela. Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska eerkev. Ves obrat o« stroje! Lastni ktunenolom pi Slov. Siatrici, industrij» aa granit, mramor ia iienyt 1864—42>. i POZOR. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel glavni zastop Vsajemne zavarovalnice banke „SLAVIJE« w Pragi za sodcijske okraje: > Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica, M&ibreg in Slov. Gr&deo 1 ter prosim, da se interesenti tozadevno obračajo za pojasnila na spodnji naslov: Zavarovalnica sprejema vsa zavarovanja kakor, proti požaru, vlomu in življenju po najnižji ceni ter se slav. občinstvu naj topleje priporoča. Spoštovanjem Martin Stedler, gtsvn« zastopnik ^anke „Slav je" m Marfbcir u, Vetrir jsfea ul 30. i Slovenski slaščičar MILAN KOSER: MARIBOR Grajski trg se priporoča cenjenemu občinstvu v poset in za naročila finega in navadnega peciva in slaščic za gostije in do- • mače potrebe. 1650 Potrebujete trpežne ? čevlje ? « Potem si oglejte veliko zalogo pri Jakobu Lah» Maribor, m trg 2 tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čevlje, po najnižji e?ni tako tndi galanterijsko blago, torbice za trg, potne ko&are itd. Postrežba točna! Cene brez konkurence I lv«fl Hljny. zaloga poljedeljskih strojev v Mariboru, Tegetthofova cesta št 45 nasproti glavnemu kolodvoru priporoča cenjenim posestnikom sledeče stroje, kateri se nahajajo v zalogi, v nakup: vitle, mlatilaice, žitne čistilne mline, sadne mtaie, stiskalnice, drobilne mline, travniške brane, izvrstno pocinkane brzspariisika v velikosti 59 do 160 litrov. .% Nadalje priporočam stalne in prevozne motoije, čistila© mlotilnice in droge potrebščine. Ker se mora e tem računati, da bodo cene zopet poskočile, bi bilo v testiram interesu vsakega posestnika, da si nabavi prej ko mogoče stroje, katere potrebuje za prihodnje leto. — Preskrbim tudi slamoreznične nože po dnevni ceni. Postrežba točna. Na d >pise se takoj odgovorja. bm ničneotrobe v vsaki mno< _r__ _ «ni tudi cele vagone se dobivalo pri tvrdkl uvoz mm Koroška i»oz Maribor, ee$a Slovenci širite naša liste i i Ferdo Sert, 2lz Maribor, Stran 8. SLOVENSKI GOSPODIH. 5. febraarja . Nova smrt za podgane in miši, katere se zamore popolnoma in zanesljivo zatreii le z novo 10 let rabljivo iznajdbo avtomatična past „Samostavljanka" v eni noči se lahko vjame 20—30 miši ali podgan. Za vspeh jamčijo mnogobrojna priznanilca pinma. Cena z navodilom za 1 kom. I. vrste nekoliko večji K 25 d II vrste malo manjši K 16. Cenjena na-fei ročila ee prosijo pod „Samostavljanka" ^^"Drago Beseliak LUBLJANA. CinM^v» nabr. S. Vinoar Hm suho ce&l>£n@ ti te m ne- in sicer najbolj rodovitne vrste. Trte so cepljene na podlagi „Rip. portalis" in na „Goethe" št. 9. V zalogi je tnii necepljena ukoreninjena bela šmarnica. Cene trtam po dogovoru. Cepljene trie prodaja Franc Slodnjak, trtnar pri Sv. Lovrencu v Slovenskih gor. pošta Jurlinci pri Ptuju, Stijirsko. 83 mmm mm?- f) znašale za na«e liste se sprejmejo proti dobremu zaslužku. Cirilov a tiskarna. SPODIi JESTA JERSKA LJUDSKA POSOJILNICA p. z. z n. z. V MARIBORU, STOLNA ULICA 6 Obrestuje hmnitae «lege po 3 odeto t Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo s; Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne Uradne ure vs&k dan od 9. da 12. ur« Izjava. S privoljenjem narodnih krogov v Hrastniku in Dolu sq mi je dovolilo začasno bivanje v Hrastniku. Lojalno se zavežem s svojo častno besedo, da ne bom več zagrešil nikakšnih političnih in osebnih napadov, kakor se je to v prejšnji dobi zgodilo. V Laškem, dne 12. jan. 1920. Herffian Stadsifcaiser,* uradnik steklarne v Hrastniku- * Pripomba uredništva: Kakor bo še nekaterim v spominu, je bil Stadelbaner po prevrata izgnan iz Jugoslavije vsled svojih obilnih .grehov, ki jih je zagrešil proti Slovencem. 77 •ll0C«§IHII6iUMm ZAHVALA Potrti vsled velike žalosti nad prebridko ^ izgubo našega preblagega soproga ia očeta Jožefa Cafuta veleposestnika v Dravcih izrekamo prisrč 10 zalivalo vsem dragim prijateljem in zuaucem, kakor tudi 6. duhovščini ia Sv. Vida pri Ptuja in iz Hajdina, ki so rajnkega spremili k zadnjemtt počitku! Zahvaljujemo se še posebej 6. vojnemu kuratu g. lilakerju za ginljivi nagrobni govor. Dravci, dne 30. prosinca 1920. Žalujoča soproga z rodbino Cafuta, ilfindii in Burg. Najnovejše! Sv. Evangeliji in Dejanje apostolov je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika molit-venika lična. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6*90. :: Naroči se v tiskarni sv. Cirila -v Mariboru» Slovenci! Sežite po znameniti knjig?1 OdTetnik dr. Andrej Veble naznanja, da je otvoril odvetniške pihamo pri 8?.Lesartu v SI. g\, (t posojilniški hiši, I. nadstropje). 515 1 BrtMafeH lat s»fcMfti kd iteSter«« SrSm, ' , '¿fcssjfc s> • <■ ' tt*»**« *tu \ ^J* * H-******» %r