178
Splošno vojsko gosencam.
Lansko leto pustili bili so metulji na sadnem drevji mnogo svoje zalege. To kazalo je med zimo na drevji pripredeno bingljajoče suho listje, v Katerem prezimil bil je glogovi belin. Nekateri bolj zavedni kmetovalci sadjerejci obrali so med pretečeno zimo in pričetkom pomladi svoje sadno drev;e te zalege do čistega, ali kaj dosežejo posamezniki? Sosedje se za sovražuika menili niso; ta oglodal je naj preje njihovo drevje, ko na tem več živeža za svojo požrešnost imel ni, poiskal si je živeža na onem sosednem sadnem drevji, katero se je mrčesa obrano, lepo razvijalo, zelenelo in cvetelo. Temu dokaz najboljši so oni kraji po domovini, v katerih sadno drevje še sedaj ob začetku junija golo, liki v sredi trde zime — po sadovnjakih stoji. Grdi sovražnik je svojo požrešnost sicer za letos večinoma dokončal in belin uže v prav mnogem številu okoli frli; a ni še ves svoje metafoze dognal — bode še mnogobrojneji, kar more se slednji dan opazovati.
Poglavitne gosenice bile so letos v tem okraji (in mislim, da tudi po drugih sploh) one giogovega belina, obročarice, zlatoriUe in sedaj debeloglavke. Prve morejo se z malim trudom prav lahko med zimo in ob začetku pomladi s tem pokončati, da se suho, na drevji ostalo listje v košarice do čistega obere in potem uže kaRor si bodi, sožge, (ka&or in kar je bilo lansko leto o svojem času povedano v „Novicahu) ali pa, da se koncem meseca marca in ob začetku aprila, ko so gosenčice uže izlezle, a so zvečer in zjutraj še na suhem listji skupaj zbrane, z gosenčjo bakljo na tem posmode in vničijo. Ta zadnji čin se je letos tukaj na gospod župnikovem vrtu kaj dobro obnesel; samo o pravem času mora biti izvršen.
En sam delavec je v teku dobrih 3 — 4 ur z go-senčjo bakljo nad 150 sadnih dreves rešil hudega sovražnica. Tudi je za druge tri omenjene gosenčje vrste najpripravnejši pripomoček gosenčja baklja, s katero morejo se prava čuda delati, česar sem iz lastne skušnje sam do dobrega prepričan.
Uže letos je ta grdi sovražnik sadni pridelek po krajih, kjer je v ogromnem številu nastal, najmanj za dve leti popolno vničii; požrl je letošnji zarod še preje nego moglo se je cvetje razviti; a ker bode hudo ob« jedeno sadno drevje komaj v drugi rastni dobi brez posebne nesreče zopet pošteno ozelenelo, tudi drugo leto cvetja ne bode na takem drevji, ker leto* brstov razviti ne bode moglo.
Ker je sovražnik letos uže tako mnogobrojen, kaj bode še le prihodnje leto, ako kaka posebna kazen božja čezenj ne pride?
179
Toraj mili posestniki domači sadjerejei, treba se je proti temu hudemu sovražniku kmetijskega napredka za vsak slučaj popolno zavarovati in pripravljenim biti!
Tu ne pomaga se proti hudemu požeruhu le posameznikom boriti, treba bode sp]ošne, dobro vredjene vojske, katera ga bode, o pravem času pričeta, z neodjenljivo vstrajnostjo tudi zatrla.
Da pa ta koristna borba brez uspeha ne ostane treba je uže sedaj na to misliti ter boj proti sovražniku osnovati. V prvi vrsti zato poklicani so pa gotovo sledeči faktorji: slavna c. k. kmetijska družba kranjska slavna c. k. okrajna glavarstva po deželi, p. n. županstva, v. č. duhovščina in ljudsko učiteljstvo ter slednjič tudi c. k. žendarmerija. C, k. okrajna glavarstva se županstvi in žendarmerijo vred oaj bi na to strogo gledala in delovala, da se znana postava iz dne 17. junija 1870 1. o zatiranji škodljivega mrčesa sploh o pravem času tudi pod občutno kaznijo od strani vsakega posameznega lastnika sadnega drevja strogo in točno izvrši, ter tako koristnega sadu obrodi, ne pa le na papirji spi. Ko bi se bilo to letos o pravem času zgodilo, ne bilo bi opazovati takega razdejanja po sadovnjakih v naši domovini. Visokočestita duhovščina in učiteljstvo poučuje naj pa odraščene in šolsko mladino z besedo in lastnim dejanskim zgledom, ko za-to pravi čas pride, kako je sovražnika zatreti. Ker se pa vojske brez orožja in poveljnikov misliti ne more, ne more se brez tega tudi gosenčja vojska koristno dognati.
Glavno poveljništvo prevzela naj bi c. k. kmetijska družba kranjska sama se svojimi podružnicami vred.
Ta naj bi o pravem času naročila zadostno število pripravnih gosenčjih bakelj, katere naj bi potem ravno tako med posamezne podružnice svoje po deželi v zadostnem številu proti odškodnini razdelila; te baklje naj bi potem podružnicam kot inventarna lastnina ostale. Podružnicam kmetijske družbe kranjske nalog bil bi, da se v njih področji potem te baklje o pravem času brez odloga koristno rabijo po vseh vaseh in od vsakega posameznega posestnika sadnega vrta. S tem dosegel bi se zaželjeni in koristni namen, drugače pa nikoli ne. — Ako se bode vojska (mrčesja namreč) vršila brez vodstva, kakor je to do sedaj bilo, bode hudi sovražnik sadno drevje prihodnjo pomlad še vse huje oglodal, nego ga je letos, ker bode še veliko in mnogoštevilneji, nego je letos, do česar pa nikakor priti ne sme!
Toraj vsi sploh na noge, na delo, na skupno splošno vojsko proti grdemu sovražniku sadnega drevja! Bog daj v ta namen dosta trdne volje in svojo pomoč!
Dobrova dne 2. junija 1889.
M. Rant.