ZRVS-organizacija, ki služi članstvu
V NAŠEM prispevku bi se radi dotaknili dveh problemov, s katerimi se ubadajo nekatere osnovne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin v Šiški. Zavedamo se, da ta tema za ne-katere ne bo preveč zanimiva, toda vprašanja so tako pereča, da ne moremo mimo njih.
V naši občini je devet osnovnih organizacij, od tega so kar štiri take, ki štejejo 450 in celo 950 članov. Zajemajo pa zelo velika območja, ki nimajo celotne lokacijske povezave, kar ima se-veda določen vpliv tako na kvaliteto dela teh organizacij, kot tudi na medsebojno povezanost odborov, njihov stik s članstvom, izvajanje akcijskega programa na terenu ipd. Ob takšnem stanju je seveda nemogoče pričakovati uspeš-nejše reševanje nalog, saj 10 ali 15-članski od-bor centra pač ne more aktivirati vsega član-stva, še težje pa je spremljati slehernega posa-meznika (glede njegove aktivnosti in kriterijev za napredovanje in odlikovanja). Prav v tem se naša organizacija precej razlikuje od ostalih.
To niso novi problemi, o njih smo že več-krat spregovorili in razpravljali, toda pri tem ni-smo imeli prav veliko uspeha. Nekateri odbori so svojo neučinkovitost in nedelavnost opravi-čevali s številčnostjo, z razširjenostjo terena, s premajhno povezavo s članstvom in podobno, pri tem pa so se le malokrat vprašali, ali so sa-mi dovolj storili. Velikokrat bi se dalo delo iz-boljšati že s samo notranjo organizacijo oziroma z izboljšanjem organizacijskih oblik aktivnosti.
BREZ MODROVANJA
Ne bi rad, da bi kdo ta prispevek razumel kot modrovanje, s katerim bi želeli »predpisati« ne-ke recepte ali norme za boljše delo, mislim pa, da nam takšne »recepte« ponujajo že same iz-kušnje, ki smo jih v dolgoletnem delu že več-krat lahko preverili.
Ko smo že pri predlogih, s katerimi bi sku-šali izboljšati organiziranost ZRVS, menim, da je ustanavljanje pododborov primerna rešitev za vse velike organizacije, ki imajo sedaj težave zaradi nepovezanosti. S tem bi izboljšali de!o organizacij, ki zajemajo več krajevnih skupno-sti z oddaljenimi vasmi in naselji.
Takšna velika organizacija bi lahko imela en ali dva pododbora, pri čemer bi seveda morali slediti nenapisanemu kriteriju, ki nam ga vsilju-je praksa: najbolj učinkovito je delo v organi-zacijah, ki nimajo več kot 200 ali največ 300 članov. Pododbori naj bi bili sestavni del odbo-ra, na svojem območju pa bi imeli popolno sa-mostojnost glede izvajanja posameznih akcij in celotnega programa organizacije. Seveda bi mo-ralo biti družbeno politično delo pododbora ve-zano na delovanje krajevne skupnosti svojega terena.
MREŽA POVERJENIKOV
Vprašanje zase je mreža poverjenikov, ki je vsekakor nujno potrebna za nemoteno delova-nje sleherne naše organizacije. Poverjenike bi izvolili na občnem zboru organizacije, tako da bi vsak večji blok ali ulica imela svojega člove-ka, ki bi skrbel za stik z organizacijo. Tak si-stem organiziranosti je nadvse uspešen, to nam dokazuje široka mreža poverjenikov v organi-zaciji Zveze borcev, ki na tak način deluje že vrsto let.
Zakaj pravzaprav načenjamo ta vprašanja? Pri tem smo sledili predvsem trem izhodiščem:
•  olajšati moramo delovanje odbora osnov-ne organizacije in s tem omogočiti učinkovitej-še izvajanje vsega družbeno-političnega in stro-kovnega akcijskega programa,
•  izboljšati je treba stik med članstvom in organizacijo,
•  omogočiti je treba pregled nad delom in situacijo na terenu.
In kakšna je pravzaprav povezava organiza-cije s članstvom? Predvsem so pomembni občni zbori, izdajanje letnega programa dela, izpolnje-vanje anketnih listov o družbeno-politični aktiv-nosti članstva, politično ideološka predavanja, strokovni pouk v kasarnah, pohodi, udeležba članov pri SLO, pri evidentiranju in zbiranju naročnikov za TV-15. Te dejavnosti in pa šte-vilne druge družbenopolitične akcije, dajejo od-borom in pododborom možnosti, da spremljajo delo in uspehe članov kot tudi celotne organiza-cije. Vse to je za nemoteno delo organizacije
odločilnega pomena. Če se, recimo, s kandida-tom srečamo enkrat letno pri obveznih izpitih ali na orientacijskem pohodu, vemo o njem bore malo. Da lahko ocenimo njegovo delo je potreb-no precej več, z njim moramo ohraniti stik ves čas, spremljati moramo njegovo aktivnost tudi med letom. Le tako lahko nekoga predlagamo za napredovanje, sicer je to le formalno in ne-realno razdeljevanje činov, ki ne sloni na ob-jektivnih ocenah in predlogih.
Ko sem omenil, da si moramo prizadevati, da dobi organizacija boljši pregled nad situacijo na terenu, sem mislil predvsem na to, da morajo odbori in pododbori spremljati izvajanje letne-ga programa, da ta ne ostane le na papirju in da organizacija priskoči na pomoč, kadar je to potrebno.
Na koncu naj poudarim še to: vse oblike or-ganiziranosti v naši organizaciji so namenjene članu, za njegovo uspešnejše in učinkovitejše delo. Tega ne smemo nikoli pozabiti.