353 Obrtnija. Trgovska in obrtnijska zbornica v Ljubljani. (Dalje.) X. Zbornični tajnik poroča o prašanji če F. K., ki vsled obrtnega lista mestnega sveta v Gradcu posluje kot delovodja podružnice Eichwald tovarniške tvrdke Meissnerjeva tovarna za peči in porcelan, sme montirati in postavljati peči, ognjišča i. dr. in če ne spada temvečto delo v obsek rokodelskega lončarskega obrta, posebno ker se'obrtna zglasitev imenovane podruž niče glasi le na trgovino s tovarniškimi izdelki. Če_ bi imenovana tvrdka imela le eno zalogo zglašeno, bi bil po mnenji odsekovem poslovodja brezdvomno opravičen po pečarjih postavljati peči itd. Ker pa se obrtni list glasi na obrat prostega obrta, trgovine z izdelki podružnice Eichwald Meisnerjeve tovarne za peči in porcelan, je brezdvomno, da se s tem na izvrševanje rokodelskega obrta ni mislilo in ne misliti moglo. To je tudi F. K. natančno znano, ker bi bil sicer težko izročil postavljene peči opravičenemu pečarju. Odsek se toraj mora v tem smislu izreči, da v predležečem slučaju F. K. ni bil opravičen pečij, ognjišč in dr. montirati in postaviti in da to delo brezdvomno spada v obseg rokodelskega pečarskega obrta; zaradi tega nasvetuje tudi; Zbornica naj 3e v smislu tega poročila izreče na c. kr. deželno vlado, — Predlog se sprejme. XI. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da namerava mestna občina Metliška v smislu določil zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak. št. 85, ustanoviti v Metliki javno tehtnico, ker je ta z ozirom na letne in živinske semnje zelo potrebna. Ker ima po tem zakonu za dovolitev take naprave obcina-prvo pravico in ker krajevne razmere govore za ustanovitev in je odsek moral priznati, da je zelo želeti, da se ustanovi tudi v Metliki javna tehnica, smatra tudi za svojo dolžnost, da priporoča njeno ustanovitev. Glede predloženega tarifa za tehnico mora pa odsek že sedaj pripomniti, četudi bo zbornica v smislu § 15 omenjenega zakona na poziv c. kr. deželne vlade imela svoje mnenje izreči, da se ji ta ne zdi primeren. Če bo namreč za blago od 10 do 100 kg. plačati 6 kr. bi bilo za tehtanje voza," na katerem je naloženega 20 meterskih stotov blaga, plačati 1 gld. 20 kr. Jed-nako bi bil tarif za težko govejo živino ali prašiče previsoko. Odsek je torej v interesu stvari mnenja, da naj bi se občinsko predstojništvo že sedaj opozorilo na to. Poročevalec predlaga torej po obširni utemeljitvi v imenu odseka: Zbornica naj se v smislu tega poročila izreče na c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju. — Predlog se sprejme. XII. Zbornični svetnik Jos. Kušar poroča o prošnji Franc Oblaka, hišnega posestnika v Ljubljani, Tržaška cesta št. 26, za dovolitev ustanovitve javne tehtnice pri njegovi hiši. Prositelj je predložil tudi tarif, o katerem se bo pa zbornica v smislu § 15 zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak. st. 85, imela še le na poziv c. kr. deželne vlade izreči, če bo temu obrtna oblast dovolila ustanovitev tehtnice. Zbornica se je o dveh podobnih prošnjah v tem letu izrekla, da so krajevne razmere za ustanovitev javne tehtnice na Tržaški cesti in ker se od tedaj te razmere niso premenile, mora odsek v predležečem slučaju isto stališče zastopati in predlaga torej: Častita zbornica naj mestnemu magistratu v smislu določil zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak. št. 85, priporoča ustanovitev javne tehtnice na Tržaški cesti. Predlog se sprejme. XIII. Zbornični podpredsednik Anton Klein po- ¦ roča, da namerava c. kr. okr. glavarstvo radovljiško Mat. Dobida v Lescah dovoliti ustanovitev javne tehtnice v Lescah št. 30 in da se ima sedaj zbornica v smislu § 15. zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak, št. 85, izreči o tarifu tega zavoda. Ta! je po preverjenju odsekovem primeren, če se uvažuje, da je ustanovitev tehtnice s stroški spojena in da trud in odgovornost pri izvrševanji opravila brezdvomno nista nezdatna. Le zaradi jasnosti se predlagajo nekatere premembe v besedilu tarifa. Poročevalec nasvetuje naslednji predlog: Zbornica naj v smislu poročila priporoča pri c. kr. deželni vladi odobritev tarifa — Predlog se sprejme. XIV. Zbornični svetnik Ivan Krajec poroča, da se v mestu Novomeškem od nekdaj na ponedelj-skih tedenskih semnjih prodajajo prašiči kot predmeti sejmskega prometa. Pravica k temu se z ozirom na to, da se prašiči uže v sejmskem tarifu Novomeških tedenskih semnjev, potrjenem od ilirijskega gubernija z dne 17. julija 1840, št. 16.423, štejejo mej sejmske predmete, mora kot pravno obstoječa smatrati. Razun tega ima tudi vas Kandija pravico, podeljeno z na-mestništvenim ukazom v Ljubljani dne 27. oktobra 1851, št. 9996, in potrjeno z ukazom vis. c. kr. mini-sterstva za notranje stvari z dne 27. julija 1852, št. 16.374, imeti vsak ponedeljek živinske semnje, na katere se smejo prignati tudi prašiči. Ponedeljki kot sejmski dnevi za prašičje semnje kolidujejo torej v obeh neposredno sosednjih krajih Novomesto in Kandija. Glede poslednjega kraja se v oblastvenih naznanilih pripominja, da nima rednega sejmišča in da ondotni semnji niso veterinarsko policijsko nadzorovani. Ker nobena teh sejmskih občin ne kaže volje od svojih pravic odstopiti ali svoj semenj na kak drudi dan preložiti, prosi c. kr. deželna vlada se izreči v tem, če je imenovana kolizija v interesu trgovskega prometa z živino in jo sploh ljudstvo želi in če je dopustna. Nedvomno je, da imata mesto Novomeško od 1. 1840 in vas Kandija od 1.1852 pravico za tedenske semnje. Isto tako ni dvoma da je mesto 354 Novomeško imelo več let svoje semnje na prostoru spadajočem k vasi Kandija. Prebivalstvo je od nekda vajeno tedenske semnje v Novemmestu obiskovati in živinorejci ter trgovci gonijo živino na sejmišče v Novomesto. Če kdo ni svoje živine prodal na tem semnju, je isto na povratku spravil v Kandiji v denar. Šele zadnji čas, ko so se velike množine prašičev prignale na tedenske semnje v Novemmestu, je zastopstvo Kandijsko sprevidilo, da bi mogel tudi ta kraj imeti koristi od tedenskih semnje v. Od tega časa sta skušala oba sejmska kraja dokazati, da je njihovo sejmišče pripvavneje za tedenske semnje. Kako je Kandija dobila dovolitev za obdržavanje tedenskih semnjev za isti dan kakor v Novemmestu se ne more posneti iz spisov došlih odseku v znanje. Res je, da je Kandija 1. 1852 dobila dovolitev za tedenske semnje vsak ponedeljek z omejitvijo na prodajo stavbenega lesa, potem vprežene in klavne živine, razun prašičev pod enim letom in perutnine. Nerazložljivo je pa, zakaj Kandija ni toliko časa uporabljala te pravice. Najbrže je bil ta vzrok, da prejšnji čas ni bilo nobene potrebe, imeti v Kandiji tedenske semnje, ker so bili ti v bližnjem Novemmestu. Če bi se sedaj v Novemmestu in Kandiji isti čas ob-državali tedenski semnji, je nedvomno, da bi oboji trpeli vsled tega in stari Novomeški semnji bi na vrednosti izgubili. Za trgovski promet je po prever-jenju odsekovemn ajbolj še, če se ta osredotoči v ednem kraju. To je koristno i za prodajalca i za kupovalca. Odsek je torej tudi mnenja, da ta kolizija ni v interesu trgovskega prometa z živino in prebivalstvo je sploh ne želi in ni dopustna. Ker pa ne gre pridobljenih pravic komu jemati, bi bilo po mnenji odse-kovem najprimerneje le koliziijo odstraniti. Ker ima mesto Novomesto starejo pravico za obdržanje tedenskih semnjev kakor Kandija in so ti posebne važnosti za mesto in prebivalstvo, prodajalci in kupovalci že leta obiskujejo semnje, naj bi se pustili tedenski semnji v Novemmestu vsak ponedeljek. Ker se pa tudi Kandiji pridobljene pravice nemore vzeti, naj bi se v interesu prometa določil za tedenske semnje v tem kraju torek ali kak drugi dan v tednu, na katerem bi se smel prodajati stavbeni les, vprežna in klavna živina razun prašičev pod enim letom in perutnine. Poročevalec torej predlaga: Zbornica naj se v smislu tega poročila izreče na c. kr. deželno vlado. — Predlog se sprejme.