Št. 40. V Grorici, v soboto dne 5. aprila 1902. Tečaj XXXII. bhaja trikrat >a todem v šestik hdaajtk, in & sioor: vsak torek, letrtek in soboto, tjatraaje li-9 daaje opoldne, teeerno tidanje pa ob 3. uri po« i poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami * ter s .Kažipotom" ob novem letUTred po poŠti pre-« jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto ....... 1E K SO h, ali gld. 6-60 pol leta . . . ¦.....6 4 60 , , „ 3-30 \ 8etrt let«....... . S , 40 • , , V70 Posamične Številka stanejo 10' vin.,, - *.,.«..-..,^, ; Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki olici Str. 11 v Gorici v t Goriški Tiskarni* A. GabrSfiek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oč 9. do IS. ure. Na oarellla brez doposlane naročnine s« ne oziramo. Oglasi In poalaale* se računijo po petit-vretah, če tiskano 1-krat 8 kr., i-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po^prpBtoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. --" Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naraeaiae ta oglate je plačati loco Garlea. »Vse_za omiko, svobodo in napredek J« Dr. K, Lavrtir. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 3. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici H.U. Dopisi naj se pošiljajo le uredulStvn. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj, se pošiljajo le upravnistvo. _____ »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «3oče> vsak petek in stane vse leta 3 K SO h ali gld. 1-60. «Soča» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarai 8ohwarz v Šolski ulioi In Jelleraitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Casenna in Pipan v ulioi Ponto della Fabbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno Izdanje.) »Gor. Tiskarnac A. GabrsSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Ne slepimo se! Mod nami je Se vedno dokaj politikov, ki sodijo reSi, katere nas živo zadevajo, preveč s temperamentom, v slučajih. preveč navdušeno, v slučajih zopet preveč tugujoče, le prepogostoma pa premalo s hladnim razumom. Tako se nam pripeti nemalokrat, da te vrste politike navdahne kak slučajni pripetljaj do velikega navdušenja in potem je govora o zmagi, o narodu, o slovanski vzajemnosti, o naši jakosti, složnosti in odločnosti. No, ne rečemo, da morda ni slučajev, v katerih je tako navdušenje na mestu, ali kakor poznamo našo politično zgodovino, so taki navdušeni pojavi lo prevečkrat brez prave podlago. Hladno misleč politik gleda s strahom v bodočnost v tistem hipu, k° s0 označeni navdušenec potaplja v morju namišljene jakosti in čilosti. Sev<5, mal narod smo, in zato vsakega pravega slovenskega rodoljuba skrbi naša bodočnost, veseli ga vsak vspeh in žali vsak nevspeh, boli ga naskakovanje naših pod varstvom vladnih sistemov napredujočih sosedov na našo posest, in srce se mu krči, ako vidi, da se je tujcu posrečilo, iztrgati nam s silo zopet kos naše posesti ter zadati nam novo krivico. Ker pa živimo takorekoč v vednem takem biti in no biti, je za nas prava nesreča taka politika, ki pada iz ekstrema v ekstrem, iz velikega navdušenja s trhlo podlago v neizmerno žalovanje brez prave potrebe in obratno. Navduševali smo se dovolj, žalovali smo dovolj, zato pa je nastopil prav po potrebi Čas, da začnemo tudi misliti s hladnim razumom ter soditi svoje stanje tako, kakor ,Županu občine Vreteno. V imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Načelnik je naroČil, naj bi imenik vojaških novincev bil gotov takoj po Materi božji v vaši krstni knjigi, v župnišču pri Ča-stitem gospodu župniku, tudi naši fantje, ki ob času žetve k vam zahajajo, razumite, naj bi bili popisani in tudi te fante je treba poslati pred Materjo božjo, ko bodo imeli osemnajst let, zakaj, ako tega ne storite, dobite po hrbtu, kar vam in sebi želim. Amen.« pridenimo hladno sodbo naših razmer, nakar se mora zgoditi to, kar se doslej ni zgodilo, namreč da bomo res napredovali. Trdimo kar naravnost, da le hladno presojujoča politika more rešiti slovenski narod pogina. Ali ako pogledamo sirom slovenske domovine, vidimo, da je stranka nerazsodne politike le še premočna, kar je v kvar našemu narodu. Ta nerazsodna politika se je pokazala z nova pri razpravljanju povodom nesprejetja znane Stiirgkhove resolucije v naši javnosti. To nesprejetje se je dogodilo le slučajno — vsa stvar je p. n. čitate-ljem dobro znana — ali vendar kak hrup veselja je šel po nekaterih slovenskih gajih in »katoliški« listi so se kar trgali za Čast in za vspeh, kako bi si oboje pripisali samim sebi ter potom kazali narodu: glej, slovenski narod, kaj smo ti zopet dosegli, in pripogni svoj tilnik! Govori se še vedno o jakosti, složnosti in odločnosti — ali hladno sodeč politik ve, da celjsko paralolko navzlic sprejetju v državnem zboru in navzlic naši navdušenosti visijo še vedno v zraku ; nad njimi visi Bamoklejov meč in njih usoda je od danes do jutri. Ker pa je prišla hladna politika do izraženja svojega mnenja, so jo navdušenci, še zaslepljeni po pojavu slučajnega vspeha, hitro okamenjali z izdajalstvom in temu sorodnim označevanjem. Anathema sit, kdor drugače sodi o kaki reči nego par takih navdušencev, katerih pa drugače ne vidiš prevečkrat pri pravem narodnem delu, izdajalec je, proč ž njim, nima več besede! — Mi v Gorici bi se bržčas lepo zahvalili naučnemu ministru, ako bi nas obdaroval s takim darom, da bi se poučevalo na našem gimnaziju v spodnjih razredih le troje predmetov v slovenskem jeziku. Kajti dobro vemo, kake težkoče se delajo slovenskim dijakom na našem gimnaziju sedaj, in kakšne bi bile Šele potem v višjih razredih pri takem poduku v spodnjih, zlasti še, ker se menjajo profesorji. V tem pogledu stojimo na stališču, da nam pritiče pouk na gimnaziji skozi in skozi Vrli župan je vsako nedeljo slišal, kako je gospod Župnik na ta način dovršil pridigo, radi tega se mu je zdel takšen konec povsem primeren ter vstre« zajoč vsem zahtevam uradnega sloga. Uprav temu pa se je jel Zolzikievič smejati. »Tako ste to napisali?« je vprašal. »Nu, pa napišite vi bolje.« »Gotovo, da napišem, ker sicer bi se morala sramovati vsa Ovčja glava.« Po *,eh besedah sede, vzame pero v roko, napravi nekoliko krogov po zraku, kakor bi hotel s tem pridobiti gibčnost, na kar jame urno pisati. Poročilo je bilo kmalu gotovo, na kar si pisar popravi lase ter jame citati tako-le: »Župan občine Ovčja glava županu občine Vreteno! Ker mora imenik mladeničev, ki pridejo k novačenju, na povelje slavnega urada biti gotov tega in tega dag, naznanjamo s tem županu občine Vreteno, naj napravi izpisek bi-valcev, pripadajočih k tukajšni občini, iz krstnih knjig ter ga v najkrajšem času semkaj dopošlje. Mladeničem, pripadajočim občini Ovčja glava,'nahaja-j očim se ondi na delu, pa naj se naroči, d& se pridejo tega dne" predstavit« v slovenskem jeziku, poleg tega pa naj se priuči vsak učenec tudi »državnega«! jezika, da ga bo znal za potrebo, kadar zapusti gimnazijski zavod, Popolnjuje se v vsakem pogledu človek šele kasneje, iz Šol prinese le potrebno podlago za mesta, katera so mu odprta v socijalnem življenju. Kjer pa se da doseči tak zavod, tam je pač umestno vsaj razmišljati o tem ter predočevati si razliko med popolnim slovenskim gimnazijem in med neznatnim polpolovičarstvom. Toda no! Klerikalna in trabantna njena politika toga ne dopustita, dasi ne misli pri tem nikdo na kako izdajalstvo, na kak nečasten čin, marveč hladno sodeča politika je rodila misel po takem razmišljanju. Naši reakcijonarji pa ne pustijo na sploh nikaki ideji iz drugih vrst na dan, ker se bojo vsako tako ideje, kajti prodiranjo istih pomeni za nje politično smrt, naši navdušenci pa so slepijo sproti, dn no vidijo propada niti skozi največje povekšovalno steklo. Potem pa naj napredujemo! Glede* na nasvotovano razmišljanje o celjskih paralelkah grmi iz zeleno Štajerske in v »Slovencu« spuščajo razni »Jupitri« klerikalne barve grom in strelo na dr. Tavčarja. Na zaupnem shodu dne" 26. pr. m. so že izrekli štajerski rodoljubi svoj anathema; podali so' izjavo, v kateri se obračajo proti »Slov. Nar.«, ne povedo pa nič stvarnega, in sedaj bo dne" 10. t. m. nov shod, na kateri vabijo dr. Tavčarja, kakor se da jasno posneti iz dopisov v »Slovencu«, »da ga bodo«. — Obljublja se torej shod, na katerem se namerava osebnost predpostaviti stvarnosti in vsakemu resnemu razmišljanju. Verjamemo, da leži na srcu štajerskim Slovencem Celje, toda radi tistih par razredov se bržčas v Celju ne spreminja nič ne na to ne na drugo stran, marveč so druga pota, katera pomagajo Slovencem v Celju na nogo! Torej je gotovo neumestna vsa tista grda gonja, uprizorjena v »Slovencu«, proti dr. Tavčarju po znani klerikalni maniri. Župan je s koprnečim ušesom lovil te glasove in na njegovem obrazu se je zrkaliia pozornost. Kako se mu je vse to zdelo zalo, slavnostno, tako vseskozi uradno. Evo, na priliko že ta začetek: »Ker mora imenik mladeničev, ki pridejo k novačenju...« Da, župan je hvalil ta: »Ker«, toda naučiti se tega nikakor ni mogel, ali bolje: znal je začeti, toda dalje ni šlo! Toda Zolzi-kieviču je teklo to kakor voda, da celo* v okrajni pisarni niso pisali lepše. Treba je bilo samo vzeti pečat, pritisniti ga na papir, da je kar miza zastokala, in odposlati! »Nil, kdor zna pa zna,« ga pohvali župan. »Ba,« reče oveseljen Zolzikievič, »saj sem vendar pisar, to je človek, ki piše knjige.« »A, vi pišete tudi knjige?« »Poprašiijete, kakor bi Še tega ne vedeli; kdo pa neki piše uradno knjige?« »Resnica,« pritrdi mu župan. A čez trenutek dod&: »Imenik bo tukaj kakor bi treni!.« »Vi pa glejte, da se iznebite iz občine postopačev.« »Bog daj, da se jih iznebimo!« Ali res ni mogoče, govoriti stvarno o označenem nasvetu? Ali res ni mogoče več na Štajerskem, brez klerikalnega hrupa, razpravljati o taki reči, katera zadeva vso Slovenijo, ker celjsko vprašanje zapostavlja druga vprašanja ter stoji tukaj kot preteča ovira tudi za bodočnost? Stvar je pač taka, da je vredna presojanja, ali na dan 10. t. m. se obeta v »Narodnem Domu« v Celju uprizoritev velike klerikalne gonje, katera ne bo na Čast slov. narodu, ker, soditi po dosedanjih pojavih, pokale lo zopet, kako so še malenkostni izvestni »veliki« politiki in kako klerikalna politika bagatelizira vse tisto, kar občutno zadeva slovenski narod. Po takih potih tako brezmiselne politike, ko se niti ne pripusti utemeljevanja kakega nasveta, marveč se kar meče okoli z izdajicami in protesti brez prave podlago, po takih potih ne pridemo naprej, Zato pa ponavljamo klic: Proč od neumestnih navdušenj, nikar ne govorimo o jakosti in čilosti tam, kjer je ni, no slepimo se, marveč pričnimo s politiko hladne trezne sodbe! Oklenimo se te, ker po našem mnenju moro le ta privesti naš ljubljeni slovenski narod do boljše bodočnosti. Dopisi. Vel. Gorica, 2. travnja 1902. {Hr v a t-sko kazaliste.) — Žalostno je, kada velike i koristne stvari dodju u rake onih, koji nijesu kadri, da ih izvrSuju. — To se eto dogodilo i sa našim hrvatskim kazalištem; do&lo je u ruke nesposobna Covjeka, pa bi bilo i na nizke grane spalo, da se nije još u dobar čas zahvalio; ali plod njegove nesposobnosti dolazi, a taj je, da če se svršetkom kazalistne saisone ukinuti opera na neiz-vjesno vrijerae. Sječarao se krasnih i naprednih dana po naše kazaliste, dok je bio intendantom gosp. Miletid; — sve je iSlo u kazaliste, zanimanje za ovaj naš umjetnicki hram je ponaraslo; od inteligenihog — pa do običnog Covjeka cčutio je onaj pravi Car umjetnOižti i uživanja. »Jaz vam samo pravim, da 3e je načelnik pritoževal, da so v Ovčji glavi zlobni ljudje. Nič ne delajo, je dejal, marveč le popivajo. Burak, je dejal, ljudi ne nadzoruje, radi tega pada vsa krivda nanj.« »Ha, mehi je znano,« odvrne župan, »da se pripiše vse to meni na rovaš. Ko se je Kovačeva Rozalija vdrla v slamo, ji je sodišče prisodilo pet in dvajset batin, da si zapomni, da je kaj takšnega za deklico nedostojno. Kdo je zapovedal ? Jaz ? Ne jaz, marveč sodišče. Kaj je to meni mar? Radi mene naj se vse vdero" v slamo. Sodišče je zapovedalo, posledice pa se navale na-me,« V tem je krava butila z rogom ob zid s tako silo, da se je kar pisarna stresJai Župan zakliče ves razjarjen: »Huš, naj te vsi zlodji!« Tajnik, ki je ves ta Čas sedel na mizi, jame se bližati zrkalu! »Prav vam je tako,« reče, »čemu jih pa ne nadzorujete? Pa tudi s pijančevanjem je isto tako. Jedna garjeva ovca pokvari vso čredo ter vabi ljudi za seboj v krčmo.« »Sam ne veni, kaj naj še ukrenem zastran pijače. Vsakdo mora piti, kose utrudi na) polju pri delu.« A što je danas? — Danas smo tako I duboko pali, da se mora da ukida opera, mora da se ukida, ono Sto se kod drugih naroda najviše njeguje. Ukida se ono, sto nadahujuje, sto oživljuje, — sto zanaša. — Naša je pako vlada ukumla operu, jer je bilo deficita. Zastupstvo glavnoga grada kao i kr. zemaljska vlada nijesu htjeli, da pokriju ovaj deficit; ved oni troSe na koje-kakve tajne redare, te ne mare za ono, čim se drugi narodi ponose, a to je za hramove znanosti i medju kojiraa zaprema odlično mjesto nase narodno hrvatsko kazalište. Upravo mi je pod rukama slijedeel poziv, kojim se poziva činovnike i razne dobrotvore od strane ondašnje vlade o stvari kazalištnoj: Gospodine! Sto vsaki domoljub tako željno izgleda, da se naime kazalište Zagre-bačko od dosadašnjeg njegovog vlaslnifca pri-bavi i u vlaatitost naroda predje, nastojanjem svijetloga Bana, kojem napredak obde stvari na srcn leži, jeit izvršeno i napomenuto ka-zaliite ved činom n roke naroda presto, kako to obilnie iz priložita uviditi hočete. Da se potrebni novci za izplatiti priaš-njog vlastnika, kao takodjer za utemeljiti staian zavod pribave, Svietli Ban oslanjajud se na domoljublje domorodacah, osobito pako Javnih činovnika, poziva nje, da kod ovog narodnog poduzeča sudieljuju. — Uvieren, da i Vi priliku ovu Vase domoljublje j pokazati resno upotrebili budete uslied Vi- j sokog dopisa Svietloga Bana od 13 prosinca 1851. Vas i Vam podtedjene pozivam da, ' kako so sada kod svake prilike, kadi o napredku i časti naroda naSeg radilo se jest, Vi se odlikovaste, tako i sada i Vi sami i Vasi činovnici podpora svoju domovini uskra-tili ne budete, dapače i ostale deržavljane u Vasem kotam stannjuče rečjom i činom na sličnu pomod i podpisanje dionicah narodnog kazalista nagovorati ne ustegnete se. U Zagrebu 2. Siečnja 1852. c kr. presiednik Dragutin Klobučar i d. Evo, kako se onda radilo sa strane on-daSnje visoke vlade. A danas — danas toga ne ima, danas mora svaki činovnik da strpa u sabor kandidata narodne stranke; ako ga je strpao, uCinio je svoju dužnost te mu je savjest mirna, jer ga ne proganjaju. To mu je glavna zadada, zna H ovu dobro izvršivati, blago si ga njemu!? Tako Vam je evo kod nas, a oni, koji bi morali, da tomuzlu doskoče, šute, te svojim postopanjem ubijaju I sebe i narod, iz koga su iznikli. 8 Srpenlce. — Uredništvu .Soče* v Gorici. Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete z ozirom na dopis: S Srpenice v 35. številki »Soče* z dne 22. marca t. 1. v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami sledeči stvarni popravek: Ni res, da sem dal v 11. štv. »Prismo-jenca* duška svoji jezi, katera me muči od zadnje volitve voli), moža; res pa je, da nisem jaz z dotičnim dopisom v nikaki zvezi. Srpenica, dnd 28./3. 1902. Matija I vančič. »Toda jaz vam pravim: treba so je le iznebiti jedinega Eepe in vse bode dobro.« »Kaj, ali mu naj odtrgam glavo ?« »Glave ni mu treba odtrgati, toda sedaj imamo novačenje; zapišite ga v imenik, naj potegne žreb in basta:« »Ker pa je oženjen in tudi otroka že ima.« »Kdo neki bo povpraševal po tem. Saj on se ne pojde pritožit, pa ko bi tudi šel, ne bodo ga hoteli zaslišati. Pri novačenju nihče nima časa.« »Toda gospod tajnik I gospod tajnik! Vam gotovo ni toliko mar za tega pijanca, kakor za Kepovo, to pa bi bilo razžaljenje božje.« »Kaj je vam to mar? Vi se brigajte le za sebe, kajti tudi vaš sin že ima devetnajst let ter bo moral potegniti žreb.« »Vem to, vem, toda jaz ga ne dam. Ako »e pojde drugače, pa ga odkupim.« »Nu, ker ste tak bogatin.. .< »Imam, hvala Bogu, nekoliko srehr-njakov; mnogo jih sicer ni, toda nemara bo zadoščalo!« »Naštejete osem sto rubljev ?« friisr pravim, da ga odkupim, pa ga odkupim s srebrn j aki, kajti ako Bog Šmarje tri Ajdovttinl. - Na krasen . odgovor našega g. nunčka v .Prismojenem Listu*: Naš gospod Francelj je pa res bistra glavica, tako imenitno odgovorni bi res ne bili vsi doktorji in ne »šneidermajstri" šraarenski kakor Vi, prav res vse ste imenitno odgovorili, ali samo o Vasem cenj. psičku ni bilo niti črke, pa vsaj ste nam obljubili: .da pride še*, kar nas jako veseli in željno pričakujemo, da zamoremo Se bolj Vašo bistroumnost občudovati. Kar pa najbolj presega Vašo oliko in učenost, je, da v vsakem Vašem dopisu očitate dopisniku dolgove hi njegovo nboStvo, pa vedite, g. Francelj, da Vi že lahko vsakemu uboštvo v oči mečete, ko dan za dnevom nas ubogo trpinejmolzetein žuljejeste, I ker so res ubogi in še tako neumni, da Vam tako težko prisluženi denar v farovž nosijo. Pomislite samo to, da Vi g. nunček, niti ust ne odprete zastonj, samo takrat kadar Vam kaj z vilic pade. No, pa s tem pokažete Vašo olikanost in podlost, ker olikani človek nikdar bližnjemu uboštva in pomanjkanja ne očita. Vedel sera tudi, da Vas dime naš dopis nekako čudno, zakaj pa ne? —*? ker je docela resničen; že pregovor pravi, da resnica oči kolje in tako je tudi Vas. Da niste nič odgovorili, sem bil prepričan in spoznal sem potem, ker ste moj dopis ponavljali.v dopisu. Vredno je bilo pa naš dopis po- j navijati, ker je bila v njem le gola resnica; ako bi kaj zanikali, bi Vam se moralo reči, j da ste lažnik. Toda kot posvečencu in res- | nico-ljufaečemu učeniku božjih postav se ne j spodobi lagati. Najbolje storite, da potrdite naš dopis v »Soči* s svojim lastnoročnim podpisom, da je resničen. Torej do svidenja. Doktorji in vsi »šnajdermajstri* šmar- j jenski. Orante in razne navice. Osebne vesti. — Predsedstvo pomorskega finančnega ravnateljstva je imenovalo finančnega koncipista Tul. pl. S t c f a n i n i j a davčnim nadzornikom v območju c. kr. fin. ravnateljstva v Trstu. — Višji postni kontrolor Em. Hubert je stopil na lastno prošnjo v pokoj. Imenovanja In prememb* t učiteljskem stana. — Za voditelja na 3 razredno Šolo v Mirnu je imenovan g. Alojzij Cr-bančič, doslej nadučitelj v Batujah; na 2 razredno v Grgarju g. Anton Alf. Vf^j-pivec, učitelj pri Voglarjih; na 1 razredno v Rupi g. Anton Feriat, prov. nadučitelj v Št. Martinu; za 1 razredno v Vederjanu je imenovan voditeljem g. Moric B e n i č, doslej tamkaj provizorično; definitivnira na svojem mestu je imenovan g. Rihard G o rjup, potovalni učitelj za Srednje-Kambrc?ko; na ekspozituro v Dobravljah pride g. Fr Mer-raolja, sedaj učitelj za Podlako-Dolenje-Lo-kovec; dalje so imenovani definitivnira na sedanjih mestih gg. Karol B r a t i n a v Šmarijah pri Ajdovščini, Rajko Gradnik v Kozani ter gospici Alojzija Gulin v St. Martinu in Ernesta Skočir v Lokavcu. .Narodni sklad". — Z današnjim dnem ima novo društvo že okroglo 2500 K da, da ostanem še župan, pa se mi z dobrotljivo njegovo pomočjo v dveh I letih to nagradi.« »Nagradi, ali pa tudi ne nagradi. Tudi jaz imam svoje potrebe in vsega vam ne pustim. Izobražen, človek ima večje stroške nego prostak. Ako pa namesto vašega sina napiševa v imenik Repo, pa bo to za vas dobiček... osem sto rubljev ne najdete nikjer na cesti.« Župan je premišljeval za trenutek. Upanje, da si lahko prihrani tako velik znesek, ga je prijetno božikalo in se mu smahljalo. j »Ha!« pravi končno, »toda vsekako t je nevarna ta reč.« »Nad tem si ne lomite glave.« »Uprav tega se jaz bojim, da v vaši glavi se to zaprede, na moji pa I zmelje.« »Nii, ker pa hočete, pa le plačajte j osem sto rubljev...« J »Saj ne pravim, da bi mi to bilo žai...« I »Nu, ker si mislite, da se vam to nagradi, čemu bi to obžalovali ? Toda I na svoje županstvo se preveč ne za- I naš a j te. Sedaj še ljudje vsega ne vedd, I toda ko bi vedeli o vas toliko, kolikor j jaz vem...« I (Daljo pride.) i dohodka. — DoSle prošnje se rešijo t seji, i i ki bo v par dneh. To na znanje onim, katerih se lice. Rodoljube opozarjamo, da v kratkem pridemo pred slovensko javnost s prav mogočno akcijo v korist in ponos goriških Slovencev. Naši gg. naročniki dobe" prihodnji teden — položnice c. kr. postne hranilnice. Prosimo jih, naj gotovo vsakdo kaj vloži na katerikoli posti, —a naj prej potrka tudi pri znancih. Vsak darček bo dobrodošel! Pričakujemo pa eno, namreč: vse položnice naj se porabijo. Kjer več ni, bo tudi desetica dobrodošla! Na delo! Anatema iz Celja. — V popolnilo današnjega uvodnega članka Se te besede: .Slov. Narod* je spregovoril po znanem glasovanju poslanske zbornice v i zadnji seji pred prazniki trezno in resno be- I sedo. Dočim so klepetali klerikalni listi o veli- j kanski zmagi, o slovanski sili in polno takih lepih recij, ki se rade čujejo, je »Slov. Narod" I konstatovai, da smo nepričakovano in le slučajno zmagali s celjskimi paralel* kami za samih 33 glasov, ker so z nami izjemoma glasovali Italijani, ki so bili ogorčeni na Nemce, kateri niso hoteli | skupno s Celjem odkloniti tudi — hrvaški gimnazij v Pazinu. Italijani so se maščevali I nad Nemci in glasovali proti njim za — | Celje. Ako bi bilo glasovalo le 17 Lahov proti, bi Celje padlo. — Ni pa pričakovati, da bi Lahi ostali na tem stališču, marveč prav gotovo dosežejo sporazumljenje z Nemci, ki so po tej lekciji že na potu t I Kanoso, in takrat bi utegnili doživeti, da I državni zbor odkloni v proračunu potrebščine za Celje in Pazin, a vlada bi utegnila ta sklep I izvršiti. Oba zavoda visita torej v zraku, kar j [ mora navdajati s skrbjo vsakega Slovenca in Hrvata. — In za kaj se danes borimo, za kaj toliko krupa, toliko boja vseh slovanskih I strank, kar porabi vse naše moči, da ne moremo doseči nič novega na Šolskem polju ? j I Evo: za štiri nižje razrede na nemški gimna- i I ziji v Celju, v katerih se poučujejo —* čujte! I — trije predmeti v slovenskem jeziku, j Učenci, ki končajo to nižjo gimnazijo, pre- j stopijo na povsem nemški zavod, ki je v I rokah prav hudih Nemcev. Vsak oče mora s strahom gledati sina, ko prestopa na tak višji gimnazij. — In še ta malenkost visi v zraku ter je v nevarnosti radi nje tudi hrvatski gimnazij v Pazinu, kajti Nemci bi glasovali proti Pazinu, da pridobe Italijane proti Celju. j Tak je resničen položaj, vse vriskanje o zmagah pa je otročarija, ki je nevredna resnih politikov in bojevnikov za narodov i blagor. — Ker so pa Nemci sami ponujali I oškodnino za odpravo tistih celjskih paraleik (govorili so celo o polni slovenski gimnaziji j v Mariboru), je sprožit »Narod* nasvet: ali naj bi se ne skušal doseči kak kompromis z Nemci. — Misel, kakor jo je sprožil, je vredna upoštevanja in razmišljanja ; ako bi dovedla do kakega ugodnega zaključka, je seveda vprašanje. Toda »Narod" se je že v naprej izrekel solidarnega s štajerskimi Slovenci, pa naj se odločijo kakorkoli. In tu se je zgodilo nekaj nečuvenega, da, nekaj sramotnega za Slovence, ki ne moremo živeti brez prepira najgrše vrste. Namesto, da bi se bilo o tistem nasvetu stvarno razpravljalo ter ga končno morda tudi odklonilo —¦ in ,S. N." bi tega ne bil zameril! — so udarili po »Narodu* inšeposebe po dr. Tavčarju na ostudes način, katerega ni mogoče dovolj ostro zavrniti. Kar z »izdajalci* so privreli na dan in nagromadili celo kopo najgršth sumničenj. Vsa klerikalna banda je bila v ognju ter hotela izkoristiti ta »Narodov" trezen nasvet na najpodlejši način v svoje strankarske svrhe. Ali sledilo je še hujše zlo. Celjska »Domovina* je objavila 28. marca na prvem mestu izjavo v imenu ta-mošnjih Slovencev (podpisana sta gg. dr. Dečko in Lovro Baš), v kateri na nedelikaten, da naravnost izzivajoč način protestujejo proti »Narodu" in končujejo, da... »tak časnik ni in ne more biti glasilo štajerskih Slovencev." (— Kar tudi ni!) — Ali modri gospodje so šli še dalje in rekli, da državni poslanci, ki bi postopali v smislu »Narodovem", bi bili nevredni zaupanja svojih volilcev. — Košpetno zelje! To so se pa mogočne čutili celjski gospodje 1 Malo več skromnosti bi ne škodovalo 1 Mi protestujemo proti tako oblastni izjavi, ki ( se hoče postavljati za sodnika tudi o za-i upanju naših volilcev do naših poslancev. Ali so vredni zaupanja, bodo že sodili volilci sami, celjski gospodje pa naj raje pretresajo to vprašanje le o svojih poslancih na južnem Štajerskem. Skratka: Ta izjava je drzna breztaktnost po obliki in po vsebin- in mi jo z obžalovanjem odklanjamo! Toda sledilo je zopet hujše. »Slov. j Narod* torej ni glasilo štajerskih Slovencev, pač pa klerikalni »Slovenec*. Vanj so se zatekli in pisali dopise, katerih obliko najodločneje zavračamo! — Vabijo na neki shod 10. t. m. v Celje menda vse poslance in tudi \ časnikarje, toda mogočni štajerski ustraho- i valci že naprej predpisujejo, ka-košno mnenje sme imeti vsakdo, ki pride v Celje. Kdor bi se drznil biti »Naro- j dovega* mnenja, bo proglašen izdajalcem, — 1 a dr. Tavčarju so kar zagrozili, da ga ven 1 vržejo, ako bo govoril po — svojem prepri- I čanju. Zdaj vemo, kaj nas čaka, ako gremo I v Celje! Lepa hvala za taka vabila I Odkla- I njamo z indignacijo! — Tako se dela poli- I tika pri nas, tako vabijo na skupno delo v I silno nevarnih časih! Žalostno! Več bomo 1 govorili 1 1 Volitve r ,Trgovsko In obrtno zbornico*. — Glasovnice, ki so došle olo 2. t. m. nam iz goriškega okraja, smo oddali, one iz sežanskega in tolminskega pa so letos za Slo- i vence zgubljene, ker jih ni bilo več mogoče J pravočasno vročiti glavarstvoma v Sežani in ¦ Tolminu. — To bodi raznim rodoljubom na ¦ deželi v opomin, naj v bodoče vsako okrož- ¦ nico pazljiveje prečrtajo in se ravnajo po I njej. — Proti tej volitvi bo podan protest, B o vsebini pa bosta obveščena oba gg. državna I poslanca, da na Dunaju primerno osvetlita I škandale, katere smo doživeli ob tej priliki I od strani gospodujoče stranke. f Cbožuemu zaklada mesta Gorice je zapustil pokojni kardinal 400 K. U »Napredno" živine. Ineredlbllel Itd. I — »II Popolo", »L'Eco", in »Prim. List", jf torej dva furlanska in en slovenski prismo-jenec, so se zagnali v nas, ker smo izzvani j povedali nekaj resnice o politiku Missiji. »Napredna* živina, divjaki, ki so ga obrne- i tavali z lažmi in blatom, tako pravi nam . J »Prim. List", „L'Eco* pa kliče, da je naša j pisava — »ineredibile". Nas seveda ta pisava farovških listov pusti popolnoma hladne, ker imamo zavest, da smo pisali resnico o poli- >, tiku Missiji, in v politiki ne velja »Del mortuis nii nisi bene", ter ker smo bili v to izzvani. Mi smo tega mnenja, da ako sme politikujoča duhovščina smrt kardinalovo izkoriščati v nevarne hujskajoče namene proti naprednjakorn v deželi, ako sme katoliški svečenik v cerkvi naravnost dolžiti po nedolžnem naprednjake, da so oni krivi smrti kardinalove, potem mislimo, da smemo tudi mi zavrniti tako podlo podtikanje v cerkvi ter povedati resnico v javnosti. Hujskanje proti naprednjakorn je bilo tim nevarniše, ker so farovški listi peli le hozano pokojnemu knrdinalu, politi-kujoči nunci pa so vsporedno s tem zvracali na naprednjake celo krivdo na njegovi smrti. Nevarnost je bila torej velika, in morda je prav naša pojasnujoča resnična pisava pripomogla, da se ni nič zgodilo ter da so od- \ nehali s hujskanjem. Razmere v deželi so § napete, zato pa smo storili le svojo dolžnost, da smo povedali resnico o pokojnem diplomatu ter ožigosali peklensko početje politi-kujoče duhovščine. Izzvani smo to storili; drugače pa bi bili molčali do sedaj, ko kardinal že počiva v grobu. Tak je bil naš sklep, in to kaže jasno tudi naša prva številka, ki je izšla četrti dan po kardinalovi smrti, v kateri smo povedali, da se bo že svoj čas govorilo še o politiku Missiji, in kjer se ga nismo taknili nič pobliže, dasi bi bili lahko v 4 dneh nagromadili takega gradiva. Imenovani farovški listi, kateri imajo na vesti polno grdih in kaznivih pregreh ter ostudnih gonj proti naprednjakorn, so se »zgražali* nad nami. Koliko pa je vredno tako zgražanje, se da hitro preračuniti. »Uni-sono* so se »zgražali*, pa tudi »unisono* so zamolčali vsi vzrok naši pisavi o poli- j tiku Missiji. Nikdo izmed teh farovških po- i štenjakovičev ni hotel niti najmanj omeniti, f da so katoliški politikujoči nunci zlorabljali | kardinalovo smrt v hujskajoče namene, in da \ \ je gorjanski kurat Slokar v cerkvi kar na- j ravnost dolžil naprednjake, s povzdignjenim § glasom in očitno ihto, da so oni krivi kardi-| nalove smrti. Tega ti farovški slepiči niso hoteli povedati. Obsojali so samo posledice, do pike resnične, vzroka pa niso hoteli na- ; vesti. Tako pač postopajo vedno poštene tj I katoliške duše v krogih žegnanih urednikovi h ,L'Eco", ki sovraži nas narod tako, kakor tržaški .Piccolo*, kar je že opetovano dokazala, naj le lepo molči s svojim »Incre-dibile", ker drugače posvetimo njenim latini-jatorjem z drugo lučjo, katere se bodo bali, gospodi v kolu »Prismojenca* pa povemo, da naj le lepo spravijo svojo »živino* na varno, ker drugače bomo prisiljeni pokazati jim z nova razno fkatoliško* živino, katera živi od škode našega narod* ter -jei-» wa^4^okjojp^k,a]^JnaX^^isU veliki slovenski ka- Tukaj je dela za Vas, gospoda pri »Slovencu*, ako ste res rodoljubi ter je Vam res tako na* vesti dušni blagor našega ljudstva. In glejte! Tisti naprednjaki, katere pošiljate v pekel, katere zmerjate z brezverci itd., glejte samo tisti naprednjaki so oni Slovenci, ki se ob vsaki priliki postavijo po robu tej »italianita* cerkve, katera mori Slovence tudi v Gorici, pod katero pa ie plaval tudi moto človeštvu, Politike, kateri provzračajo razkole s takimi posledicami, kakor se kažejo pri nas na Goriškem, ki provzročajo gonjo brata na brata* ki spravljajo ljudi v nesrečo, Jii.hočejo, ugonobiti prave prvoboritelje naroda ter je njihova politika naravnost v kvar našemu narodu, take politike obsojamo in jih bomo obsojali najstrožje; bevskanje farških listov nas Ie potrjuje v tem, da delamo prav. Profesor W»hrmund ni všeč latini-zatorjem in krivovercero okoli »Prim. Lista*. Njegov govor, kateri smo priobčili, jim ne ugaja. Zato pravijo, da je govor .neslan*, profesor Wahrraund pa je »omejen* in »neveden*. Resnica je pač ta, da prof. Wahr-rnund je učen mož, ki hoče cerkvi dobro ter pozna tok življenja, s katerim se cerkev noče sprijazniti, marveč njeni goreči organizatorji katoliškega življenja delajo razdaljo med njo in izobraženci vedno večjo. Profesor Wahrmund ostane v zgodovini napredka kot svitla zvezda, in ako ne krene cerkev za njegovimi nasveti, se bodo morda že v tekočem stoletju kesali razni cerkveni knezi, zakaj da mu niso sledili.... Seveda o taki reči govoriti z »neomejenimi* in »vednimi* doktorji sv. pisma v krogu »Prim. Lista*, se pravi: bob v steno metati. Gospodje so preveč »slani*. Ž njimi ni govoriti — kaj je proti njim profesor Wahrmund ? Nič. Dr. Drejc, dr. Jožef in k večjemu še dr. Srebrnič, ti so možje, ki kaj vedo ! Profesor Wahrmund, pridite k njim v Gorico, da Vas podučijo! Jj*iiln» pri kardlnaloTcmn pogrebu In »Slovence'. — V poročilu o kardinalovern pogrebu piše »Slovenec*: »V cerkvi cerkvenega govora dr. Faiduttijevega nismo razumeli, Govoril je ] samo laški! Ne vemo, kdo je temu vzrok, vsekakor pa bi oziri na veliko večino slo- | venskih vernikov, ki so dobivali dobrote od kardinala Missia, iti ozir na ljubljansko škofijo zahteval, da se delovanje kardinalovo omenja vsaj deloma v slovenščini, ako pa to ne, pa da se namestu laščine rabi saj latinščina. To nas je bridko zbodlo, tembolj, i ker so se tudi vsporedt tiskali samo v lašCini! Merodajna gospoda v Gorici naj bi v bodoče malo bolj nestrankarski prevdarila, kaj je i prav in kaj ni*. Kdo je kriv te laščine, tega ni prav nič treba ugibati, ker ta ni nikdo drug« nego gospodujoča laška duhovščina v Gorici, katera čuva strogo nad .italianita" naših cerkva in uprave. Saj smo pisali že stokrat, da za slovenščino čez dan ni prostora v naših cerkvah; tu vlada le laščina. In tista laška duhovščina v Gorici, katero so videli gospodje krog »Slovenca«, je prav tako fanatična in nestrpna nasproti slovenščini v svojem delokrogu, kakor recimo naš župan Venuti na municipiju. Slovenska duhovščina se v tem ozira ne gane, in prepričani smo, da ni nikdo naših mignil z mezincem, ko je kapitularni vikar določil, kako mora biti pri pogrebu. Laški gospodje so pa strogo pazili, da ostane »italianitu" cerkve nedotaknjena — na Sveti gori pa se že sme govoriti slovenski! Gospodje krog »Slovenca" so ogorčeni. No, sedaj so čutili malce, kaj pomeni ,italianitu" cerkve, o kateri mi včasih pišemo. Sedaj pa tudi lahko malce čutijo, kako je preskrbljeno za Slovence v Gorici po cerkvah s slovenščino. Kak boj je bil n. pr. za tisto ubogo slov. pridigo pop. v cerkvi na Travniku! To so pihali in razkačeni so bili tisti mogočni laški duhovniki, in šele ko se je resno za-pretilo z Ricmanji, se je dovolila tista pridiga, s tolažbo laških duhovnikov, da se ni uvedla nikaka novotarija, ker take pridige so že bile in se je dalo le nekaj nazaj, kar se je bilo Slovencem po krivici vzelo. Sedaj lahko pojmijo, kako je pri srci slovenskim faranom v veliki fari sv. Vida na Hacuti, katerih je nad polovico, ki pa so dobiti lani župnika Laha, ki ne zna slovenski, gospodje lahko pojmijo, kako je pri srcu tržaškim Slovencem, katere mori »italianita* cerkve in kako je. ubogim slovanskim trpinom v Istri pri srcu, katere tudi osrečuje cerkev s tako .italianitu". toliki pa vedno lepo molčijo, Jščejo le, kje bi zgrabili in strgali kakega naprednega goriškega Slovenca. Tako je »Slovenčeva* gospoda! Ali bržčas se ne motimo, ako rečemo, da označeno ogorčenje se je že ohladilo ter je bilo le nekak pesek v oči — ker vrana vrani ne izkljuje očij! Katoliške hijene z Goč. — Pred sodnijo v Ljubljani sta stala te dni leta 1862. na Gočah rojeni oženjeni posestnik Janez Jerončič in njegova 72-letna mati Barbara Jerončič. Kakor znano, sta razobesila ob priliki umrlega župana Leopolda Žgurja, ki je bil znan kot liberalec, umazano cunjo kot zastavo in s tem žalila čut vsakega človeka, ki pozabi vsaj o smrti svojo stran-sarsko sovraštvo. Prva obravnava se je preložila, ker je bilo zaslišanje novih prič potrebno. Toženec Janez Jerončič je tajil vse. Pri prvem zaslišanju je priznal, da je bila ob pogrebu na njegovi hiši v istini razobe-šena cunja, obdolžil je pa svojo mater Barbo. Sedaj taji vse, akoravno potrdita dve priči, da je vedel o »zastavi*, ki je visela v ,ko-lonu*. Priča Jernej 2orš izpove, da je bila palica, na katero so navezali umazano cunjo, tako debela, da nt mogoče, da bi jo razobesil kak otrok, dalje izpove, da so ljudje takrat obče rekli: »Sramota za Goče; sedaj pa vidimo, da je res, kar o njih po listih pišejo l* 12-letna priča Marija Vidrin izpove zopet obtožilno. Mamica Vidrih pa pove, da je videla staro Barbo, ko je »bandero* popravljala, da je stala bolj široko in bolj vidna bila. Neki otrok je hotel »zastavo* doli vreči, stara Barba pa je dejala; Pusti in stran pojdi, Francek! — Andrej Vidrih povč, da je dejal tožencu Janezu, ki noče nič vedeti o celi stvari: »Kdo je bandero razobesil ?* Janez Jerončič pa je rekel: »Kaj pa je, če visi, saj je bilo danes pred enim letom ravno tako!* Pred letom dni se je namreč praznoval god umrlega Žgurja in klerikalci so zopet pokazali svojo katoličanstvo! Tudi vse druge priče izpovejojako obtežilno in končno se vidi, da je v istini katoličanstvo pripeljalo nekatere naših kmetov tako daleč, da niti umrlih ne spoštujejo. Sodni dvor je obsodil Janeza Jerončiča, ki je že večkrat (tudi radi tatvine) predkaznovan, a vkljub temu »obče spoštovan mož*, na 3 tedne strogega zapora s postom vsak teden; Barba, stara tercijalka, pa bode sedela 14 dni v ostrem zaporu... Klerikalci bodo še vedno kričali, da v Gočah ni hijen. Dirka s avtomobili. — Nameravana dirka z avtomobili iz Nizze v Opatijo, radi katere je izdalo tuk. glavarstvo posebne varnostne odredbe, je laška vlada prepovedala. Izpred sodnlje. — Tomaž Golja od Sv. Lucije ima že 74 let, pa vendar ni pustil pri miru 12-letne punčike Jugove iz Sela. Zato pa je stal te dni pred sodniki v Gorici, kateri so mu prisodili 7 mesecev trde ječe. Obravnava je bila tajna. — 20-letni kmetski fant Kari Prijatelj s Kranjskega ni čutil prijateljstva do vojaškega stanu. Zato je sklenil, popihati jo v Ameriko. Pomagal mu je pri tem neki agent, ali v Krminu ima oko pravice posebno dober vid, in prijelo je oba moža. Tukajšnja sodnija jima je prisodila vsakemu po 7 dnij zapora in 10 K globe morata plačati. »Patrla*. -— V Gradišču začne izhajati laški list »La Patria", kateri napoveduje boj gospodujoči laški sinjoriji; pravi tudi, da bo pravičen na vse shrani in proti vsakomu. Ako bo to res, bi bilo pozdravljati tak list v naši deželi — sodili pa ga bomo seveda po dejstvih! »Kmetijsko bralno društvo" na Št. Viški gori vabi na plesno veselico, katero priredi dne 13. aprila t. 1. v prostorih gospoda župana. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina za ude 80 v., za neude 1 K 80 v. Učinek praškega domaČega mazila se pokaže posebno v tem, da se rane, pokrite s tem mazilom obvarujejo pred oku-ženjem ter zabranjuje pred komplikacijami vnetja ter zdravi brez bolečin lahko in hitro. Pražko domače mazilo iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi se vsled izvrstnega učinka uporablja povsod kot domače sredstvo ter se ga dobiva v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. 1 Razgled po svetu. Državni zbor. — Takoj ko se snide državni zbor, bo zahtevala vlada, da se izvoli kvotna deputacija in delegacija. — Delegaciji se snideta bržčas že dne 6. maja. Utemeljuje se to s tem, da zahtevajo razmere na Balkanu, da se čim hitreje ugotovi račun vojnega ministerstva. — Dne 3. t. m. je imel pod cesarjevim predsedstvom kronski svet sejo. Sklican je bil radi tega, da^e -poravnajo nekatera nesporazumljenja glede na proračun vojnega ministerstva. Štrajk na Reki. — Štrajk se nadaljuje. Štrajkujočih je 2500. Blizu »Rižjere" je prišlo do izgredov. Letelo je kamenje, redarji f50potegnili~sablje.r—Vojaki so razpršili demonstrante. Ako bi podjetniki v svobodni luki ugodili zahtevam delavcev, bi štrajk takoj končal. Ali nasprotno; reklo se je celo delavcem, da se najame druge od zunaj. To pa bi utegnilo imeti žalostno posledice. Nekateri delavci delajo na to, da se vprizori splošen štrajk na Reki, Tudi kurjači paro-brodnega društva »Adria* nadaljujejo štrajk na vseh parnikih, ki so v luki. — Število štrajkujočih se je pomnožilo na 3000. Med delodajalci in delavci je prišlo do nekakega sporazumljenja, in je upati, da štrajk poneha v kratkem. Vojaštvo je na nogah ter straži na vseh važnih krajih mesta. — Štrajk je končan. AmerlSkl Izletniki t Trstu. — Velikanski amerikanski parnik »Geltik«, dolg 232 metrov, je priplul z 816 izletniki iz Amerike v Evropo in se mudi sedaj v Sredozemskem morju in je obiskal že več italijanskih luk. Italijanski listi poročajo, da amerikanski parnik obišče tudi Benetke in Trst. V Trst ima parnik dospeti proti sredi tega meseca. Vsaki izletnikov je plačal za 6 mesečno vožnjo na tem parniku tisoč angleških funtov, kakih 11 tisoč gld, našega denarja; iz tega bi se dalo sklepati, da ti izletniki niso ravno največi reveži. V Južni Afriki. - Blizu Barbertona v Transvalu se je pripetila na Veliko nedeljo velika nesreča na železnici. Vlak je skočil s tira in se prevrnil čez visok nasip. Razbilo se je 6 vozov z vojaki, kotel je počil. 35 vojakov, strojevodja in en civilist so ubiti, ostali pa več ali manj ranjeni. Tako se je sporočilo vojnemu ministerstvu v London. Bazne »osti. — V Egiptu je umrlo zadnji teden nad 2000 oseb za kolero. V Indiji pa razsaja kuga. Na mesec umrje po 70.000 oseb. — Na Reki se je vstrelil z revolverjem stotnik Gapy ter se po strelu vrgel v morje. Potegnili so truplo na suho dne 1. t. m. — V Krislijaniji so odpovedali pekovski mojstri svojim delavcem plačilni tarif za 1. maja. Delavci stopijo v štrajk, ako ne pride do sporazumljenja. — V tovarni za smodnik v Roedsfonu v Norvegiji je nastala eksplozija. Poslopje je popolnoma porušeno. Jeden delavec je ubit, 4 smrtno ranjeni. — Srbski visokošolet na Dunaju so uprizorili pred palačo skupnega ministerstva demonstracijo proti Kailajru. Več dijakov so aretirali. — V Be-lemgradu so zaprli visoko šolo, ker visoko-šolci niso hoteli odnehali od začetega štrajka. — Abesinski kralj Menelik pride meseca avgusta letos v Evropo v svrho proučavanja napredka v kmetijstvu in elektrotehniki. — Iz Altone v PensUvaniji poročajo, da je začelo stavkati 10.000 rudarjev. — Slovansko društvo v Moskvi je sklenilo po vzgledu Cehov in Poljakov v Rusiji radi vrešenske afere pričeli bojkotirati izvoz nemškega blaga. — Blizu Konjic na Štajerskem je umrla na Ve-likonedeljo Marija Kline, ki je obhajala lani o Binkoštih svoj 100. rojstni dan. — Na Španskem so imeli v Eldoradu zborovanje, na katerem je prišlo do burnih prizorov. Jezuvitskt samostan so obmetavali s kamenjem. — Na Balkanu se pojavljajo novi nemiri radi Macedonije. Mobiliziranih je 6 turških bataljonov, ki so odšli v Solun. Dokler ne pride do poštenega prevrata tam doli, ne bo miru! Novejše vesti. — Iz burskega vira se poroča, da so Buri premagali angleške oddelke pri Lichtenburgu. Angleži so imeli zgube 400 mrtvih in nebroj ranjenih. — Turčija mobilizira 170 bataljonov, V visokih vojaških službah so se izvršile važne pre-merabe. Znamenje, da stojimo morda pred važnimi dogodki na Balkanu. — Srbija pomnoži vojaštva v miru od 12.000 na 17.000 mož. Zato zahteva dodatnega kredita 1,000.000 frankov. Narodno gospodarstvo. »Goriška ljudska posojilnica" je imela v četrtek ob 2. pop. letni občni zbor. Po pravilih mora biti zastopana desetina glavnice, zdaj 12.954 K; na zboru pa je bilo zastopanih 2346 deležev (K 46.920) s 1266 glasovi, Glavna točka so bili pač računi za 1. 1901. Bilanco priobčimo v celoti na zadnji strani. Tu naj navedemo le nekaj števil: Prometa je bilo (vinarje opuščamo) 2,476.699 K; —. hranilnih vlog došlo 636.228, izplačalo 626.957; — nova posojilai 227.956, vrnjena 216,408, skupno pa-znašajo 1,379.213 K; — zadružna glavnica je znašala K 158.640; vse tri hiše so postavljene v vrednosti 142.643 K, a v resnici so danes vredne najmanj 180.000 K; — rezervni zalog je znašal 58,502, letos pa 63.0H K. — V prejšnjih letih je bila deležni na zadružnikom šteta v dobičku, zdaj pa se ta odšteva; za 1, 1901, je znašala 8941-85 K. (Od te svote odpade tudi 5* tantijema ravnateljstvu; prejšnje leto je dobilo nad 923 K, zdaj le 411.) V 1. 1901, je državni flskus grozno stisnil našo posojilnico; plačati je morala davka 8697 K 88 T ali okroglo 7000 nad navadno mero. V star i h pravilih namreč ni izrecno povedano, da dobivajo posojila le zadružniki, zato je morala plačati 10* dohodninski davek kakor hranilnice in banke, in sicer za tri lua 1898., 1899. in 1900. v znesku 7743.79. Nič niso pomagali dokazi, da vsi dolžniki so ob enem zadružniki, da v vseh letnih računih stoji pisano in tiskano: »posoja se samo zadružnikom* itd, — Sedem tisočakov preveč davka v enem letu, je pač hud udarec 1 Kako lepo bi se dali porabiti v kakorienkoli naroden namen, Čisti dobiček je znašal K 8223-03, ki se je razdelil na predlog nadzorstva v smislu pravil tako-lo: 5% tantijema ravnateljstvu 411*81, nagrade 600 K (oba zneska gresta v narodne svrhe), telovadni šoli »Sokolovi* 200, visokošolcem v Gradcu 100, na Dunaju 100, v Pragi 200, zavodu sv. Nikolaja v Trstu 100 K, »Pevski in glasbeni šoli* v Gorici 1000 K, »Narodnemu skladu* 1000 K, —• v rezervni zalog pa se prif- je- še vedno 4511*83 K. Občni zbor je odobril vse račune, ki so se obširno pretresali in pojasnjevali. — Volitev se je izvršila z vsklikom. Novo načelstvo posojilnice je to-le: Dr. Dragotin Treo, veletržec Anton Pečenko, prof. Ferd. Seidl, dr. Rud. Gruntar in Andr. Kopač; — nadzorstvo: Dr. H. Tuma, Fran Blažon, Andrej Gabršček in veleposestnika Jos, Pavletič ter Fran Kocijančič. »Trgovsko-oKtna zadruga" je imela v četrtek ob 3. pop. svoj redni letni občni zbor. — Za sklepčnost mora biti navzoča desetina glavnice; vseh deležev je 3814, desetina znaša torej 381, a navzočih je bilo 497 deležev. Poročilo načelstva se je sprejelo po obširnejših pojasnilih z odobravanjem na znanje. Priobčeno bo v izvlečku v »Soči*. — Ker ni še dokončan niti prvi odsek (konča šele letos), zadruga ni izdala tiskanega poročila. To se torej zgodi po prvi pravi bilanci. h poročila je razviden ogromen napredek tega denarnega zavoda. Opozarjamo čitatelje na številke v »Soči*. — Občni zbor je določil 600 K nagrade uradništvu, 1000 K »Pevski in glasbeni šoli" in 1000 K »Narodnemu skladu*. Volitve so se izvršile z vsklikom, in sicer: Načelstvo: Dr. Rudolf Gruntar, odv, kandidat; Jeretič Anton, trgovec; Pečenko Anton, trgovec in posestnik; Fon Anton, trgovec in posestnik; Jerkič Anton, lastnik fot. zavoda in posestnik; Gabršček A., lastnik tiskarne; Kocjančič Franc, veleposestnik v Podgori. Namestniki načelstva: Ko-njedic Rudolf, trgovec; Rovan Josip, zastopnik Frohlichove pivovarne; Po« veraj Martin, trgovec in krojaSki mojster. Nadzorstvo: Dr. Treo Dragotin, odvetnik; Križnic Anton, tovarnar in posestnik v Kanalu; Koren Anton, trgovec; Drufovka Ivan, tovarnar in posestnik; Gleščič Ivan, gostilničar in posestnik; Zajec Alojzij, trgovec; Makuc Anton, mizar in posestnik v Solkanu; KrušičAnt., krojaški mojster in trgovec; Reja Ivan, gostilničar in posestnik. Namestniki nadzorstva: Jaki! Andrej, tovarnar v Rupi: Kutin Josip, trgovec in posestnik; Drašček Karol, posestnik in pek; Lokar Ivan, tovarnar v Mirnu; Tance Ignacij, Nabrežini. Prva e. kr. avstro-ogerska privil. OVARNA BARV ZA PROČELJA tal iFonsteinep, Sunaj iii, fiaupistrassc 120. Ipar- odlikovana z zlatimi svetinjami. "*•• Zalagatelj nadvojv. in knežkih posestnih oskrbništev, civilnih in vojaSkih oblastev za zgradbe, železnic, rudokopov in plavžev, zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov, tovarnarjev in posestnikov. — Barve za pročelja, na ka> terc ne vplivajo vremenu, se raztope v apn« ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 r-zličnih uzorcilt a 16 kr, kilogram in viSje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. 200 fcron darila za dokaze ponarejanja. — Dopisuje se v slovenskem jezika Uzorel na p plrju z navodilom zastonj in frauko. Koroški imski vrelec najfinejša planinska kisla voda, v —» izkušena, ob vseh nahodih. posebno otroških, ob slabem prenavljanju, ob boleznih na mehurju in ledvicah. Žaioga: ''CtTraasarTv^pnTnViii VetturimT<^šenna in v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. pisalni stroj ,,IDEAL Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—G iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga arcerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstva la Avstro-Ogersko: & Dunaj 111.3. Heumarkt S. Bžejo ss zastopniki za delek_____ Lekarna Cristololetfi y Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-košljiva —Te kapljice vredijo redno prebavlianje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (Varstven* znamka), kvarjeni Ž 610 ti 6 e storž, da zgine v kratkem šasu omotica in živoina lenosf(mrtvost). Te kapljice ludi storž, da človek rajijš. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofolettl v Gorici. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo Na lvovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetiinjo Železnato vino LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. iDotnasevlekarnah Tetama minih telnaiiih priprav JOS. VINDYŠ-Jl, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornenra prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanib in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča-jočib spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cenezeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti, jVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vndnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto,, -3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah; matokrvne, m^ nervozne in slabotne osebel Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli „pri Angelu*' Ljubljana, Dunajska cesta. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naroČila izvršuje lekarnar Gabrijel Piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek, ali po poštnem povzetju. Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolmina, na Prlmorakem, v Trstu, Istri in Dalmaciji a 30 vin. steklenica. 3 Gosp. lekarnar ZOLTAN Budimpešta. BELA Prosim, blagovolite mi doposlati eno posodico Vašega bla-žilnega mazila proti proti u u. Spoštovanjem Eliza pl. Be lat baronica Cesciii Boigo. Posebni slučaji, mnogobrojna pi izna-nja in zdravniška spričevala dokazujejo, da je to mazilo že več let znano in irotov© delujoč« sredstvo, katero najbolje upliva pri bolečinah v kos eli, sklepih in mišicah. Cena steklenice 2 kroni, Glavna zaloga za Avstrijsko: Lekarna pri „Črnam medvedu" ¦¦*" Dunaj, I. Lugeck 3. —*»J| Poštne naročbe na lekarnarja ZOltan v Budimpešti. Milijon dam uporablja »FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolinc najboljše lepSalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo .Feeolina*. »Feeolin« je iz 42. najplememlejih in najsvežjih zeljiič sestavljeno angleško milo. Hi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepialno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najaaravnejSe in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesta mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1,—, 3 komadom K 2*50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.-—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov ¦ navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna I zaloga M. F«Itk, Dunaj, VII., Mariahilferfltras.se 38,1 Odlikovana kleparska delavnica Artur MakutZ - Gorica Ozka ulica št. I. l'ri oroča svojo kleparsko d hivnico ter /ulogo kleparskih Izdelkov z« kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem ("asu. Prevzema naroČila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje piunpo za vodo. Prireja vpeljavo vode z rev mi vsak« vrste. V lastni zalogi ima stroje zu žvepljanje sodov iz cinkanega železa, Škropilnice proti peroHosporl (ponovljene po Vcrm relovi sestavi); mehove za žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd. I0»r- Postrežba točna. — Cene zmerne. -*¦*¦ 1 »Goriška ijudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako: Hranilca vloga se obrestujejo po 4%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo i leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po . . ...... 5V,% » varščino ali zastavo.......... 6% » menice ................6% s V» % uradnino. Glavni dalaii koncem leta.............6%. Hranilne vlogre se sprejemajo od vsakogar« _ Posojila se dajejo le zadružnikom. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino L priporoča pristna bala In črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. AIAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAI, Samo 5 kron AAAk. ^1 stane 41/, klg najfinejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo-dišeeega toalatnsga mila in sicer dokler zaloga dopušča. — Razpošilja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom A. Felth. Dunaj, V/2 Matzlelns-doferstrasse 76. ˇTvvrrvjvvv Posredovalnica za zakone. Resno, delikatno, z zagotovilom stroge diskrecije za dame in gospode vsakega veroizpovedanja, narodnosti, starosti in poklica. Klein, trgovska agentnra, Dunaj V. Wehrgasse 11. ,, Mizarska zadruga J|[ v lonci (hlkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo ~pŠ|~ veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. * *l * * * * v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Čemigoja v Trstu, Via Piazza Kar ni v zalogi, se izvrši točno j po naročilu v najkrajšem Času. veccbia št. i, katero bodemo vo- 1 dili pod jednakim imenom. Cene zmerne. Pela Je tično ter dobro mim.