247
Starozgodovinske stvari.
Starinski denarji najdeni v trbovljski fari.
Spisal Davorin Trstenjak.
Lani julija meseca so v vesi imenovani Dober na, 3/4 ure od trbovljske farne cerkve, izkopali več kakor 400 starinskih denarjev, ktere je gosp. Knabl popisal v časopisu „Mittheilungen zur Erf. von Baudenkmalern si. XII — XIV",  kjer je lehko tudi vidiš litografirane.
Samo na enem denarji najdeš možko bradato obličje,  na drugih je izobražen konj ali sam,  ali da nad
njim še vidiš kolesce, in to pričuje, da sta to simbola solnčnega božanstva. Na nekterih se najdejo črke T. L, na enem pa O. T. E. Kaj te črke pomenijo, bode se težko dalo odločiti.
Obširni popis se lehko bere v omenjenem časopisu; jaz samo hočem tukaj govoriti: čegave da so?
Gosp. Knabl sledi po narodnosti onega, ki je ta zaklad zakopal in piše: „Eine weitere Frage konnte gestellt werden, welcher Nationalitat derjenige war, der den Schatz vergrub? Allein diese beantwortet sich von selbst, wenn man weiss, dass die Bewohner in der Nahe des Pundes noch in den ersten christlichen Jahr-hunderten *) „Kelten" waren, wie eine am 15. Mai 1867 entdeckte und in der Filialkirche (Y4 Stunde von Doberna gelegen) H. Kreuz in Retje eingemauerte In-schrift bezeuget, welche die Namen: Diastvamar, Ibliend, Coma, Chilo und Solimara nennt".
Da bi nam gosp. Knabl bil povedal, kaj ta imena v keltščini pomenjajo, in je li so po gramatičnih pravilih keltskega jezika složene, prav hvaležni bi mu bili; al že prvo ime možko: DIASTVAMAR nima keltiškega stroja, ker vezilnika a keltiščina nepoznd, dobro pa ga poznd slovenščina; primeri imena: Velkavrh, Pusta-vrh, Hudabiunik itd. za: Velko — Pustovrh itd., toraj Djastvamar stoji dialektično za Djastvomar. Ker je mar enako s severnoslov. mer, mčr, mir, primeri imena štajarskoslovenskih vesi: Godemarci, Vitomarci; toraj sufiks v pomenu: clarus, inclitus r= slav. Tako nam tedaj ostaja razlaga besede Djastvo; ta pa druga ni kot starobolgarska ^*hctbo, djestvo, ivsQysia7 ^bhctbhth, djestviti, ivegjsiv. Djastvamar je toraj šveQysia clarus.
Da so po djestvu nekdanji Slovani pridevali otrokom svojim imena, pričujejo staroruski: #fcH, Djeja, starosrb.: p^Ha, D j e j a n a, #i»tf ht» , D j e j a n, ivEoyrig} efficax. (Glej: Monum. Serb. 1434. 1362. in Moroškim Ime-noslov. Slavj. str. 82.)
Ravno tako je ime IBLIEND slovensko po kore-niki in obliki, in se vjema z novoslov. Ibljed; zavoljo sufiksa primeri staroslov. nruJ\%, beri: jagnend, no-voslovensko j agned, populus nigra. 1 bij en d iz te-mata ib, iz kterega staroslov. imena: I bor, Ibro. I bar. Iba pomenja: salix, toraj I bij en d človek v i bij i, v  kraji, kjer ibe rastejo, rojen.
Tudi ime Koma je slovensko, in pomenja: okrogla, rotunda, odtod ko mol, diminut. komolec. Pri starih Rusih najdemo imena: Komo, Kom, pri Polacih: Komor in Kom, dalje K o man (Moroškin 1. c. str. 102.).
Ime Kilo najde sorodnike v staropoljskih imenih: Kil, Kile s, v gorenskih Kilan itd., brž ko ne po lastnosti trupla primeri: kila, hernia, kilav, negoden, immaturus.
Solimara pomenja to, kar S o lis lava, ktero ime se najde v staro-moravskih listinah; primeri še imona: Solirad (Codex Pol. Major 1136. 2), Solimaz^ Salimazovič (Ipatiejevski Ljetop. 1159) itd.
Tudi v Trbovlji so najdeni rimski kameni, na kterih najdemo več slovenskih imen; jaz samo navajam ime Ninassa rs Ninaša; zavoljo sufiksa primeri imena: Adaša, Domaša, Panaša, Ljubaša, Rantaša. Ninaša najde sorodnike v staromoravski: Ninej, Nini c, Nino, staročesk.: Ninoh, Ninoš, dalje v imenih: Ninognjev, Ninomvsl, Ninoslav; primeri še imeni moravske vesi: Ni naš o v, češki: Ninonice, štajerskoslov. Ninovo itd.
*) Ue Še „in den ersten" , toraj v prvem, drugem in tretjem stoletji — kam pa so zginili v četrtem, petem, šestem? Zgodovina nam nič ne pove", in tudi ne more, ker niso nikdar bili tukaj stanovitni prebivalci.                            Pis.
248
Če toraj Keltomani nimajo drugih dokazov za kel-tičnost teh denarjev nego nekoliko nerazloženih imen, dosti je očitno, da njihova trdenja stojijo na šepastih nogah.                                                          (Kon. prih.)
256
Starozgodovinske stvari.
Starinski denarji najdeni v trbovljski fari.
Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.)
Naj omenim še enega napisa rimskega. Spomenik stoji na Lisci (Laisberg) v loškorazborški fari: ,;Marco Ulpico Rutiliano MELLAEI filio praefecto suo, auspi-ciis Divi Alexandri imperatoris in Persia feliciter pug-nanti cohors Tauriscorum haec posilit". (Schmutz „Steierm. Lesc. sub voce Laisberg.) Porimčani Slovenec Marcus Ulpius Rutilianus Mele-tov sin se je hrabro vojskoval v Perziji s kohorto Turiščanov. Gotovo so ti Turiščani stanovali na pogorji in pod pogorjem: T ur je. To pogorje loči Stajarsko od Kranjskega, južno panogo pa namaka Sava.  Dolga je kakih dobrih 4 ur. Na nje-
257
govih višinah so, kakor tudi na drugih apnenih bregovih koritom podobne globine, v kterih prebivalci se-jejo jara žita. Tudi so na tem pogorji dobri pašniki. Lisco loči le Savina od tega pogorja. Da t u r j e v vseh slovanskih jezicih (primeri: ruski vrhoturski les) pomeni visoko pogorje, ni treba dokazovati. Ker je kohorta Turiščanov na visoki Lisci postavila spominek svojemu hrabremu vojskovodju Marku Ulpiu Rutilianu Mele-jevem sinu, tedaj je morala iz Perzije vrnivša sopet posedovati svoja rojstvena stanovalisča, vojščaki so obdelovali po dokončani vojaški službi sopet svoje pogorje: T ur je, ktero je dalo njihovi kohorti im6. Da-siravno sin ima že latinsko ime, vendar je še očetovo čisto slovensko, ktero nahajaš po Kranjskem in Stajar-skem.    Me le je slaven državen pravdnik v Gradcu.
Iz temata „mel" najdeš tudi pri drugih Slovanih osebna imena, na priliko: Meleh, Meleša, Melko, Melkuš, Meluh (Moriškin 121.); korenika mel pomeni: conterere.
Da stoji Tauriscorum namesti Toriscorum, Turiscorum, lahko se razjasnuje, ako pomislimo, da še danes ljudstvo slovensko prebivajoče po planinah glasnika o in u izgovarja kot „au", postavimo: Baug, lauč, leuč, dauh, raugza: Bog, luč, duh, rog, zato na rimskih kamnih: Leučimara = Lučimara, Teurniazz: Turnja itd., zato tudi v nemških listinah najdeš zmirom oblike: Laufnizgraben, Taupliz, to je: Lubnice, Toplice, Leutsch, Leutschah, to je: Luče — v Luč a h.
Tore, Ture, Torijsko — Turijsko (pogorje, bregovje) se je nekdaj velelo vse pogorje, ki^se vleče od solivarskih planin do Vrhnike po gornjem Stirskem, Koroškem in kranjskem Gorenskem, in še dandanes se velijo gornje-štajarske planine Tauern, to je: Tore-Ture, postavimo: Hochtauern, Tauern Schatt-seite, Tauern Sonnseite; primeri še rečico: Tauern-bach, in v njihovih okrožjih najdeš sama slovenska imena gor, vesi, rečic, postavimo: Triebenthal (trebna dolina), Pusterwald (pusta hosta), L o b m i n g (Lobnik), Polsbach (pelso — plešo, muza), Lot-schenbach (ločni potok), Staritzenalpe, Jass-nitzalpe itd. Na slovenskem Stajarji pa še te opominjajo na ime: Tore, Ture krajna imena: Turjak pri Mislinji, T ur j a, potok, Turška, potok pri Slovenjem Gradcu, Turno, T um o vice v celjskem okraji. Cisto ime še najdeš: Turach, to je: v Turah v ju-denburškem okraji, kjer je občina: Predli t z (Pred-lice), in Glawokengraben, Glawockenbach, bližnji potok pa se že veli ponemčen: Tiefenbach. Blizo je: Zeiringv listinah osmega stoletja: Zurice, Surice za Rimljanov: Surontium.
Zgodovinoslovci bodite pravični in priznavajte, da so Slovenci v predhistorični dobi že ondi stanovali, kjer jih najdemo v historični. Ali slepa strast zametuje resnico v političnem in znanstvenem življenji.