Poštnina plačana v golo«
Študijska knjižnica HCVO MESTO
•JNIK
Leto III.
V Novem mestu, dne 18. oktobra 1958
Štev. 16
VSEBINA
195.	Poročilo okrajne volilne komisije Novo mesto o izidu volitev v okrajni ljudski odbor Novo mesto
Občinski ljudski odbori:
196.	Statut občine Metlika
197.	Statut občine Semič
198.	Odredba o roku trgatve grozdja za predelavo v vino
Gospodarske organizacije in zavodi:
199.	Bilanca Gozdarske poslovne zveze »Zasavje« Sevnica za leto 1957
195.
POROČILO
okrajne volilne komisije v Novem mestu o volitvah ljudskih odbornikov v okrajna zbor in zbor proizva1-jalcev okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
OKRAJNEMU LJUDSKEMU ODBORU
NOVO MESTO
Okrajna volilna komisija je prejela volilne spise, ki se nanašajo na volitve odbornikov okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, in podaja v smislu 130. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov tole
POROČILO
1.	Volitve odbornikov okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, ki so bile 8. avgusta 1958, so bile razpisane z odlokom o opravi volitev v okrajni ljudski odbor Novo mesto št. 01/6-4181/1 z dne 18. VII. 1958 (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 14-159/58).
2.	Volitve so vodili predsedniki občinskih ljudskih odborov pod nadzorstvom okrajne volilne komisije.
3.	Odbornike okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Novo mesto so volili odborniki posameznih zborov občinskih ljudskih odborov okraja Novo mesto.
4.	Okrajna volilna komisija je ugotovila izid volitev, kakor je predpisano v 130. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
Izid volitev je naslednji:
I.	ZA OKRAJNI ZBOR:
1.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Brežice ima 35 članov in voli 10 odbornikov:
Kandidatov je bilo predlaganih 10 in sicer:
Bajc Martina Martin, Brežice, ki je dobil 29 glasov. Kolenc Ivana Ivan, Brežice, ki je dobil 30 glasov. Sabrič Franca Franc, Rigonce, 'ki je dobil 25 glasov. Pahor Antona Anton, Kapele, ki je dobil 29 glasov. Albini Zvonka Željko, Brežice, ki je dobil 27 glasov. Pešec Martina Martin, Stojanski vrh, ki je dobil 30 glasov.
Cerjak Ivana Ivan, Dečna sela, ki je dobil 31 glasov. Dernikovič Vinka Feliks, Orešje, ki je dobil 30 glasov, šepec Ivana Jože, Gundrovec, ki je dobil 30 glasov. Lukšina Ivana Zvonko, Stara vas, ki je dobil 29 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Bajc Martina Martin, Brežice.
Kolenc Ivana Ivan, Brežice.
Sabrič Franca Franc, Rigonce.
Pahor Antona Anton, Kapele.
Albini Zvonka Željko, Brežice.
Pešec Martina Martin, Stojanski vrh.
Cerjak Ivana Ivan, Dečna vas.
Dernikovič Vinka Feliks, Orešje, šepec Ivana Jože, Cundrovec.
Lukšina Ivana Zvonko, Stara vas.
2.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Črnomelj ima 29 članov in voli 5 odbornikov:
Kandidatov je 'bilo predlaganih 8 in sicer:
Žunič Petra Janez, Črnomelj, ki je dobil 19 glasov. Hutar Štefana Alojz, Črnomelj, ki je dobil 17 glasov. Fabjan Josipa Bojan, Črnomelj, ki je dobil 15 glasov. Žugelj Janeza Martin, Novo mesto, ki je dobil 8 glasov. Petek Franca Andrej, Črnomelj, ki je dobil 19 glasov. Klobučar Jakoba Janez, Kočevje 22, ki je dobil 9 glasov:
Suhorepec Jakoba Franc, Ručetna vas, ki je dobil 15 glasov.
Malič Matije Niko, Vinica, ki je dobil 9 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Žunič Petra Janez, Črnomelj.
Hutar Štefana Alojz, Črnomelj.
Fabjan Josipa Bojan, Črnomelj.
Peter Franca Andrej, Črnomelj.
Suhorepec Jakoba Franc, Ručetna vas.
3.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Kostanjevica-Podbočje ima 15 članov in voli 2 odbornika.
Kandidati so bili predlagani 4 in sicer:
Kerin Franca Franc, Podbočje, ki je dobil 8 glasov. Kuntarič Karla Karel, Dobe, ki je dobil 9 glasov. Vinter Janeza Janez, Dobrava, ki je dobil 5 glasov. Ivšič Matije Franc,. Černeča vas, ki je dobil 1 glas. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljena sta bila:
Kuntarič Karla Karel, Dobe.
Kerin Franca Franc, Podbočje.
4.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Metlika ima 19 članov in voli 3 odbornike.
Kandidati so bili predlagani 4 in sicer: Belopavlovič Marka Niko, Novo mesto, ki je dobil 16 glasov.
Mr. Jug Štefana Gojislav, Metlika, ki je dobil 16 glasov.
Pečarič Janeza Janko, Čutile, ki je dobil 10 glasov. Urbas Antona Anton, Grabrovec, ki je dobil 6 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Belopavlovič Marka Niko, Novo, mesto.
Mr. Jug Štefana Gojislav, Metlika.
Pečarič Janeza Janko, Čurile.
5.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Mirna ima 15 članov in voli 2 odbornika.
Kandidati so bili predlagani 3 in sicer:
Golob Franca Ludvik, Mirna, ki je dobil 12 glasov. Frelih Jože, Šentrupert, ki je dobil 10 glasov.
Gačnik Alojza Vinko, Hrastno, ki je dobil 4 glasove. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljena sta bila:
Golob Franca Ludvik,' Mirna.
Frelih Franca Jože, Šentrupert.
6.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Mokronog, ima 15 članov in voli 2 odbornika:
Kandidata sta bila predlagana dva ni sicer:
Jerič Franca Jože, Mokronog, ki je dobil 10 glasov. Videčnik Rudolfa Vilko, Mokronog, ki je dobil 10 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljena sta bila:
Jerič Franca Jože, Mokronog.
Videčnik Rudolfa Vilko, Mokronog.
7.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Novo mesto ima 40 članov in voli 9 odbornikov.
Kandidatov je bilo predlaganih 9 in sicer:
Golob Jožeta Ludvik, Novo mesto, ki je dobil 24 glasov.
Hlede Antona Alojz, Žabja vas, ki je dobil 26 glasov. Ing. Ivanetič Alojza Jurij, Novo mesto, ki je dobil
26	glasov.
Medle Jakoba Franc, Sela pri Ratežu, ki je dobil
27	glasov.
Murn Alojza Alojz, Podgrad, ki je dobil 27 glasov. Pintair Rudolfa Rudi, Novo mesto, ki je dobil 25 glasov.
Počervina Jožeta Miha, Novo mesto, ki je dobil 27 glasov.
Thorževski Sergeja Sergej, Novo mesto, ki je dobil 24 glasov.
Vale Maksa Maks, Novo mesto, ki je dobil 26 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Golob Jožeta Ludvik, Novo mesto.
Hlede Antona Alojz, Žabja vas.
Ing. Ivanetič Alojza Jurij, Novo mesto.
Medle! Jakoba Franc, Sela pri Ratežu.
Murn Alojza Alojz, Podgrad.
Pintar Rudolfa Rudi, Novo mesto.
Počervina Jožeta Miha, Novo mesto.
Thorževski Sergeja Sergej, Novo mesto.
Vale Maksa Maks, Novo mesto.
8.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Semič ima 15 članov in voli 1 odbornika.
Kandidat je bil predlagan 1 in sicer:
Kapš Franca Franc, Starihov vrh, ki je dobil 8 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Kapš Franca Franc, Starihov vrh.
9.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Senovo ima 19 članov in voli 3 odbornike.
Kandidati so bili predlagani 3 in sicer:
Šterban Ivana Karel, Senovo, ki je dobil 13 glasov. Javorič Tineta Anton, Brestanica, ki je dobil 11 glasov.
Škoberne Franca Vidko, Brezje, ki je dobil 12 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Šterban Ivana Karel, Senovo.
Javorič Ignaca Anton, Brestanica.
Škdbeme Franca Vidko, Brezje.
10.	Volilno telo: občinski zbar občinskega ljudskega odbora Sevnica, ima 27 članov in voli 7 odbornikov.
Kandidatov je bilo predlaganih 7 in sicer:
Senčar Dominika Vlado, Krmelj, ki je dobil 23 glasov.
Majcen Antona Anton, Gaj-Šentjanž, ki je dobil 23 glasov.
Valant Franca Franc, Sevnica, ki je dobil 23 glasov. Kolman Jožeta Karel, Šmarje, ki je dobil 23 glasov. Knez Alojza Ciril, Skrovnik, ki je dobil 23 glasov. Pipan Emila Franc, Podgorje, ki je dobil 23 glasov. Mam Matevža Avgust, Brezovo, ki je dobil 22 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Senčar Dominika Vlado, Krmelj.
Majcen Antona Anton, Gaj-Šentjanž.
Valant Franca Franc, Sevnica.
Kolman Jožeta Karel, Šmarje.
Knez Alojza Ciril, Skrovnik.
Pipan Emila Franc, Podgorje.
Marn Matevža Avgust, Brezovo.
11.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Straža-Toplice ima 19 članov in voli 2 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer:
Šali Janeza Erno, Vavta vas, ki je dobil 15 glasov. Zupančič Matije Viktor, Novo mesto, ki je dobil 15 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo:
Izvoljena sta bila:
Šali Janeza Erno, Vavta vas.
Zupančič Matije Viktor, Novo mesto.
12.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Šentjernej ima 23 članov in voli 3 odbornike.
Kandidati so bili predlagani 4 in sicer:
Pirkovič Josipa Franc, Novo mesto, ki je dobil 22 glasov.
Majzelj Antona Vid, Šentjernej, ki je dobil 21 glasov. Kušljan Stanka Stanko, Šentjernej, ki je dobil 16 glasov.
Rangus Franca Franc, Dol. Vrhpolje, ki je dobil 7 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Pirkovič Josipa Franc, Novo mesto.
Majzelj Antona Vid, Šentjernej.
Kušljan Stanka Stanko, Šentjernej.
13.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Trebnje ima 23 članov in voli 4 odbornike.
Kandidatov je bilo predlaganih 5 in sicer:
Zidar Martina Franc, Trebnje, ki je dobil 16 glasov. Skubic Terezije Franc, Grm, ki je dobil 15 glasov. Zupančič Jožeta Jože, ki je dobil 16 glasov.
Jarc Bernard, Stranje, ki je dobil 14 glasov.
Bukovec Alojza Ciril, Velika Loka, ki je dobil 19 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Bukovec Alojza Ciril, Trebnje.
Zidar Martina Franc, Trebnje.
Skubic Terezije Franc, Grm.
Zupančič Jožeta Jože, Trebnje.
14.	Volilno telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Videm-Krsko ima 25 članov in voli 5 odbornikov.
Kandidatov je bilo predlaganih 5 in sicer: Kukovičič Franca Jože, Videm-Krsko, ki je dobil 23 glasov.
Nunčič Antona Stane, Resa, ki je dobil 23 glasov. Stupar Mihaela Frančiška, Videm-Krško, ki je dobila 22 glasov.
Ivanc Mihaela Franc, Gorica, ki je dobil 24 glasov. Šribar Janeza Franc, Videm-Krško, ki je dobil 23 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Kukovičič Franca Jože, Videm-Krško.
Nunčič Stane, Resa.
Stupar Mihaela Frančiška, Videm-Krško.
Ivanc Mihaela Franc, Gorica.
Šribar Janeza Franc, Videm-Krško.
15.	Volilna telo: občinski zbor občinskega ljudskega odbora Žužemberk ima 17 članov in voli 2 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer:
Goisenca Janeza Jože, Dvor, ki je dobil 15 glasov. Jairc Martina Franc, Cvibelj, ki je dobil 16 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljena sta bila:
Gosenca Janeza Jože, Dvor.
Jarc Martina Franc, Cvibelj.
Pri volitvah odbornikov v okrajni zbor po volilnih telesih ni bilo nikakih nepravilnosti.
II. ZA VOLITVE V ZBOR PROIZVAJALCEV okrajnega ljudskega odbora v proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti, naslednje:
1.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Brežice, ima 20 članov in voli 5 odbornikov.
Kandidatov je bilo predlaganih 5 in sicer:
Videnič Janeza Ivan, Brežice, ki je dobil 16 glasov. Čemeč Ivana Alojz, Šentlenart, ki je dobil 16 glasov. Žokal Franca Alojz, Obrežje, ki je dobil 15 glasov. Podgoršek Franica Franc, Mali Vrh, ki je dobil 16 glasov.
Vučjak Ane Alojz, Brežice, ki je dobil 14 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Videnič Janeza Ivan, Brežice.
Čemeč Ivana Alojz, Šentlenart.
Žokal Franca Alojz, Orešje.
Podgoršek Franca Franc, Mali vrh.
Vučjak Ane Alojz, Brežice.
2.	Volilno telo: dbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Črnomelj ima 15 članov in voh 3 odbornike.
Kandidati so bili predlagani 3 in sicer:
Ing. Peternelj Martina Branko, Kanižarica, ki je dobil 13 glasov.
Kos Franca Franc, Črnomelj, ki je dobil 14 glasov. Lakner Ivana Ivan, Črnomelj, ki je dobil 13 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Ing. Peternelj Martina Branko, Kanižarica.
Kos Franca Franc, Črnomelj.
Lakner Ivana Ivan, Črnomelj.
3.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Metlika ima 7 članov in voli 1 odbornika.
Kandidat je bil predlagan 1 in sicer:
Kobe Jožeta Franc, Metlika, ki je dobil 6 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Kobe Jožeta Franc, Metlika.
4.	Volilno telo:	zbor proizvajalcev občinskega
ljudskega odbora Mirna, ima 7 članov in voli 1 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer:
Bulc Ivana Franjo, Mirna, ki je dobil 4 glasove. Krhin Ivana Alojz, Mirna, ki je dobil 2 glasova. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Bulc Ivana, Franjo, Mirna.
5.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Novo mesto ima 24 članov in voli 9 odbornikov.
Kandidatov je bilo predlaganih 9 in sicer:
Mr. Andrijanič Dragota Boris, Novo mesto, ki je dobil 16 glasov.
Jevšček Karla Miloš, Novo mesto, ki je dobil 18 glasov.
Kočevar Ivana Ivan, Novo mesto, ki je dobil 17 glasov.
Mulej Marije Dušan, Novo mesto, ki je dobil 18 glasov.
Pirnat Venceljna Ivan, Novo mesto, ki je dobil 18 glasov.
Rolih Jakoba Anton, Novo mesto, ki je dobil 18 glasov.
Udovič Jožeta Jože, Novo mesto, ki je dobil 17 glasov.
Unetič Ivana Jože, Novo mesto, ki je dobil 18 glasov. Zupanc Antona Marija, Novo mesto, ki je dobila 16 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Mr. Andrijanič Dragota Boris, Novo mesto. Jevšček Karla Miloš, Novo mesto.
Kočevar Ivana Ivan, Novo mesto.
Mulej Marije Dušan, Novo mesto.
Pirnat Venclja Ivan, Novo mesto.
Rolih Jakoba Anton, Novo mesto.
Udovič Jožeta Jože, Novo mesto.
Unetič Ivana Jože, Novo mesto.
Zupanc Antona Marija, Novo mesto.
6.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Semič, ima 8 članov in voli 1 odbornika.
Kandidat je bil predlaga 1 in sicer:
Lovko Antona Anton, Vrtača, ki je dobil 6 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Lovko Antona Anton, Semič.
7.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Senovo ima 17 članov in voli 4 odbornike.
Kandidatov je bilo predlaganih 4 in sicer:
Ing. Koželj Martina Anton, Senovo, ki je dobil 9 glasov.
Knez Alojza Jože, Senovo, ki je dobil 9 glasov.
Likar Hinka Leo, Brestanica, ki je dobil 9 glasov. Pušnik Franca Franc, Senovo, ki je dobil 9 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Ing. Koželj Martina Anton, Senovo.
Knez Alojiza Jože, Senovo.
Likar Hinka Leon, Brestanica.
Pušnik Franca Franc, Senovo.
8.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Sevnica ima 15 članov in voli 5 odbornikov.
Kandidatov je bilo predlaganih 5 in sicer: Štrukelj Alojza Slavko, Sevnica, ki je dobil 12 glasov. Motore Marka Alojz, Sevnica, ki je dobil 11 glasov. Ficko Jožeta Vendelj, Brežice, ki je dobil 12 glasov. Zupančič Antona Cvetko, Sevnica, ki je dobil 11 glasov.
Levstek Leopolda Milan, Bistrica, ki je dobil 12 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Štrukelj Alojza Slavko, Sevnica.
Motore Marka Alojz, Sevnica.
Ficko Jožeta Vendelj, Brežice.
Zupančič Antona Cvetko, Sevnica.
Levstek Leopolda Milan, Bistrica.
9.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Straža-Toplice ima 13 članov in voli 2 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer: Štrumbelj Franca Viktor, Vavta vas, ki je dobil 11 glasov.
Henigman Maksa Anton, Novo mesto, ki je dobil 9 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljena sta bila:
Štrumbelj Franca Viktor, Vavta vas.
Henigman Maksa Anton, Novo mesto.
10.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Šentjernej ima 5 članov in voli 1 odbornika.
Kandidat je bil predlagan 1 in sicer:
Simonič Janeza Ludvik, Šentjernej, ki je dobil 3 glasove.
Neveljavna je bila 1 glasovnica.
Izvoljen je bil:
Simonič Janeza Ludvik, Šentjernej.
11.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Trebnje ima 5 članov in voli 1 odbornika.
Kandidat je bil predlagan 1 in sicer:
Slavine Ivana Avgust, Trebnje, ki je dobil 4 glasove. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Slavine Ivana Avgust, Trebnje.
12.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Videm-Krško ima 20 članov in voli 3 odbornike.
Kandidati so bili predlagani 3 in sicer:
Ivačič Franca Emo, Stara vas, ki je dobil 11 glasov. Čebular Andreja Andrej, Videm-Krško, ki je dobil 11 glasov.
Dimnik Jakoba Milan, Videm-Krško, ki je dobil 14 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljeni so bili:
Ivačič Franca Emo, Stara vas.
Čebular Andreja Andrej, Videm-Krško.
Dimnik Jakoba Milan, Videm-Krško.
III.	ZA VOLITVE V ZBOR PROIZVAJALCEV
okrajnega ljudskega odbora Novo mesto v proizva-jalski skupini kmetijstva, naslednje:
1.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Brežice ima 9 članov in voli 2 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer: Rebernik Karla Stanko, Brežice, ki je dobil 6 glasov.
Šepetavec Jožeta Ferdo, Stara vas, ki je dobil 6 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljena sta bila:
Rebernik Karla Stanko, Brežice.
Šepetavec Jožeta Ferdo, Stara vas.
2.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Črnomelj ima 8 članov in voli 1 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer: Zupančič Antona Karel, Črnomelj, ki je dobil 5 glasov.
Banovec Janeza Janko, Draga tuš, ki je dobil 1 glas. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Zupančič Antona Karel, Črnomelj.
3.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Kostanj evica-Podbočj e ima 10 članov in voli 1 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer: Herakovič Pavla Pavel, Kostanjevica, ki je dobil 6 glasov.
Pisanski Alojza Albin, Podbočje, ki je dobil 2 glasova.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Herakovič Pavla Pavel, Kostanjevica.
4.	Volilno telo:	zbor proizvajalcev občinskega
ljudskega odbora Metlika ima 8 članov in voli 1 odbornika.
Kandidat je bil predlagan 1 in sicer:
Nemanič Janeza Jože, Gor. Lok vica, ki je dobil 5 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Nemanič Janeza Jože, Gor. Lokvica.
5.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Mokronog ima 9 članov in voli 1 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer: Dolenšek Ivana Ivan, Mokronog, ki je dobil 2 glasova.
Starič Franca Anton, Ornuška vas, ki je dobil 5 glasov.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Starič Franca Anton, Ornuška vas.
6.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Novo mesto ima 6 članov in voli 2 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer:
Kastelic Franca Franc, Jama, ki je dobil 4 glasove. Povše Rudolfa Rudolf, Dol. Podboršt, ki je dobil 4 glasove.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljena sta bila:
Kastelic Franca Franc, Jama.
Povše Rudolfa Rudolf, Dol. Podboršt.
7.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Sevnica ima 6 članov in voli 2 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer:
Radišek Franca Franc, Sevnica, ki je dobil 4 glasove.
Smodej Jakoba Jože, Sevnica, ki je dobil 4 glasove. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljena sta bila:
Radišek Franca Franc, Sevnica.
Smodej Jakoba Jože, Sevnica.
8.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Šentjernej ima 15 članov in voli 1 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer:
Franko Jožeta Jože, Hrastje, ki je dobil 4 glasove. . Tramte Jožeta Alojz, Zloganje, ki je dobil 9 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Tramte Jožeta Alojz, Zloganje.
9.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Trebnje ima 14 članov in voli 1 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer:
Jevnikar Jožeta Franc, Dol, ki je dobil 5 glasov. Smole Ignaca Franc, Žubina, ki je dobil 9 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Smole Ignaca Franc, Žubina.
10.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Videm-Krško ima 3 člane in voli 1 odbornika.
Kandidata sta bila predlagana 2 in sicer:
Gunčar Franca Stanko, Čretež, ki je dobil 2 glasova. Bajc Franca Franc, Raka, ki je dobil 1 glas. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Izvoljen je bil:
Gunčar Franca Stanko, Čretež.
11.	Volilno telo: zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Žužemberk ima 11 članov in voli 1 odbornika.
Kandidat je bil predlagan 1 in sicer:
Blatnik Janeza Anton, Zafara, ki je dobil 10 glasov.
Neveljavna je bila 1 glasovnica.
Izvoljen je bil:
Blatnik Janeza Anton, Zafara.
Pri volitvah odbornikov v zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora pri volilnih telesih ni bilo nobenih nepravilnosti.
Člani okrajne volilne komisije so po pregledu volilnega materiala ugotovili, da so volitve potekale v redu.
Številka: OVK-62/58.
Novo mesto, 11. avgusta 1958.
Tajnik:	Predsednik:
Maks Som 1. r.	Štefan Simončič 1. r.
Člani:
Ivo Novšak 1. r.
Potočar Janez 1. r.
Somrak Stane 1. r.
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
196.
Na podlagi 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 25/55 in 29/57) je Občinski ljudski odbor Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. decembra 1957 sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Metlika z dne 23. junija 1956, tako da se prečiščeno besedilo statuta glasi:
STATUT OBČINE METLIKA
I.	OBČINA METLIKA
1.	člen
Občina Metlika je temeljno politično teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljno družbena gospodarska skupnost prebivalcev na območju te občine. Občina Metlika je v sestavu okraja Novo mesto.
2.	člen
Območje občine Metlika obsega:
1,	Mesto Metlika.
Katastrske občine in naselja:
Metlika (del) — Metlika,
Bojan j a vas: Bojanja vas, Krašnji vrh,
Božakovo: Božakovo, Rakovec, Zelebej,
Bušinja vas: Bereča vas, Brezovica pri Metliki, Bu-šinja vas, Dragomlja vas, Malo Lešče,
Dobravice: Dolnje Dobravice, Gornje Dobravice, Ger-šiči, Krivoglavice,
Dole: Božič vrh, Dole, Jugorje pri Metliki (dosedanje ime naselja Jugorje), Mačkovec pri Suhorju (dosedanje ime naselja: Mačkovec), Sela pri Ju-gorju, Škomljevec,
Drašiči: Drašiči, Kamenica, Krmačina, Vidošiči, Železniki,
Grabrovec (del): Grabrovec (del),
Gradac (del): Gradac, Klošter, Okljuka,
Hrast pri Jugorju: Dolnji Suhor pri Metliki, Gornji Suhor pri Metliki, Hrast pri Jugorju, Ravnace, Krasinec (del): Krasinec,
Lokvica: Dolnja Lokvica, Gornja Lokvica,
Metlika (del): Grabrovec (del), Križevska vas, Primo-stek (del),
Podzemelj: Boginja vas, Boršt, Kapi j išče, Mlake, Podzemelj, Prilozje, Skrilje, Zemelj,
Primostek: Grm pri Podzemlju (dosedanje ime naselja: Grm), Otok, Primostek (del),
Radoviča: Radoši, Radoviča,
Radoviči: Radoviči,
Rosalnice: Čurile, Rosalnice, Svržaki,
Sokuliči (del): Drage,
Slamna vas: Boldraž, Slamna vas.
3.	člen
Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice in dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih odborih in drugih organih samouprave ali pa neposredno s tem, da voli predstavniške organe občine in odpoklicuje njihove člane, kakor tudi na zborih volivcev in z referendumom.
Pri izvrševanju pravic občine se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja.
4.	člen
Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, razen tistih pravic in dolžnosti, ki so z ustavo ali zakonom določene za okraj, republiko ali federacijo ter tistih pravic in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam.
5.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in po drugih oblikah samoupravljanja. Pravice ui dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom.
7.	člen
Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva.
Občinski ljudski odbor je v mejah svojih pravic ln dolžnosti najvišji organ oblasti v občini Metlika. Običinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi
organi državne uprave v občini, kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, .ljudske republike ali federacije, če ni z zakonom drugače določeno.
8.	člen
Občina ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
1.	skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi;
2.	zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno izboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini;
3.	usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine;
4.	skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela;
5.	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi, in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno lastnino;
6.	samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij od občine, vpeljuje določene doklade;
7.	ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino;
8.	izvršuje zakone in druge predpise, kolikor ni to izrecno dano v pristojnost drugih organov, zavodov in organizacij;
9.	določa organizacijo in poslovanje občinskih organov in zavodov ter skrbi za zakonitost njihovega dela;
10.	organizira komunalno in drugo občinsko službo;
11.	skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za izboljšanje zdravstva;
12.	skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj;
13.	skrbi za socialno varstvo;
14.	skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upravnih organov;
15.	nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov;
16.	skrbi za javni red in mir v občini;
17.	obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike iri federacije ter s pomočjo samoupravnih organizacij, daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju.
Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
9.	člen
Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
10.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode;
4.	neposredno uporablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno kazenski postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, kolikor ni to dano v pristojnost drugih organov;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite dklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva;
6.	organizira izvrševanje nalog iz svojih pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini;
8.	zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice;
9.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo;
10.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali drugim aktom višjih organov kršene njene z zakonom določene pravice;
11.	člen
Občina Metlika ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
Razmerje med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, se določajo z zakonom in s tem statutom.
14.	člen
Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine krajevni odbori.
15.	člen
Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morajo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu ,z zakonom uresničevati njihove sklepe.
16.	člen
Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
17.	člen
Občinski ljudski odbor mora dajati pravno pomoč državnim organom.
18.	člen
Občina Metlika je pravna oseba.
19.	člen
Sedež občinskega ljudskega odbora je v mestu Metlika.
20.	člen
Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora.
II OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
1.	Sestava ljudskega odbora
21.	člen
Občinski ljudski odbor sestavljata občinski zbor in zbor proizvajalcev.
Občinski zbor ima 19 odbornikov.
Zbor proizvajalcev ima 15 odbornikov.
Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
2.	Delo ljudskega odbora
22.	člen
Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za reševanje teh vprašanj.
23.	člen
Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah zbora, oziroma zborov, izvršilne in določene upravne zadeve po svojih svetih, druge upravne zadeve pa praviloma po svojih upravnih organih.
Seje občinskega zbora oziroma zbora proizvajalcev ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku. Sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega zbora ali svet ljudskega odbora ali predsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Sejo posameznega žbora vodi odbornik, ki ga izvoli zbor izmed sebe za eno ali več sej, vendar največ za dobo enega leta.
Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj poslovnik.
24.	člen
Ljudski odbor sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina njegovih odbornikov.
Ljudski odbor in zbora sprejemata sklepe z večino glasov navzočih odbornikov.
Občinski statut se sprejme z večino glasov odbornikov vsakega od obeh zborov.
25.	člen
Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
26.	člen
Občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora na ločenih sejah obeh zborov enakopravno sprejemata:
1.	občinski statut;
2.	odloke in druge sklepe s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
3.	občinski družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
4.	regulacijski načrt občine in njenih naselij;
5.	sklepe o najetju občinskih posojil in o prevzemu poroštva za posojila gospodarskih organizacij;
6.	sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občinski ljudski odbor;
7.	odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov;
8.	sklep o razpisu občinskega referenduma;
9.	sklepe o višini nagrade za predsednika ljudskega odbora ter o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
10.	sklep o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
11.	sklepe o notranji organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest;
12.	sklepe o drugih vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora.
Zbora se lahko sporazumno zbereta na skupno sejo, vendar samo zato, da poslušata poročilo in pojasnila o posameznih vprašanjih iz prvega odstavka tega člena. Obravnavo je treba opraviti na ločenih sejah, če zbora drugače ne skleneta, odločanje pa je treba opraviti vedno ločeno.
27.	člen
Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastnem preudarku ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov družbenih organizacij ali državljanov.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če se dajo posamezne potrebe bolje in laže zagotoviti s skupnimi sredstvi več občin.
28.	člen
Odloki in drugi sklepi občinskega ljudskega odbora, pri katerih sprejemanju sodelujeta enakoprav-
no občinski zbor in zbor proizvajalcev, veljajo samo, če sta jih izglasovala oba zbora v enakem besedilu.
29.	člen
Če se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila; to komisijo sestavljajo odborniki obeh zborov v enakem številu.
Če se zbora tudi po poročilu komisije na skupni seji ne sporazumeta, se seja preloži na prihodnji dan.
Če se tudi na tej seji ne sporazumeta, odlok oziroma sklep ni sprejet.
Kadar gre v primeru iz prejšnjega odstavka za odlok ali sklep, ki bi ga občinski ljudski odbor moral sprejeti na podlagi predpisa pristojnega višjega organa, je predsednik občinskega ljudskega odbora brez odlaganja dolžan to sporočiti predsedniku okrajnega ljudskega odbora, če občinski ljudski odbor kljub opozorilu okrajnega ljudskega odbora na prvi prihodnji seji odloka oziroma sklepa ne sprejme, sporoči to okrajni ljudski odbor Izvršnemu svetu.
30.	člen
Občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov:
1.	voli in razrešuje predsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane skupnih odbor-niških komisij;
2.	voli in razrešuje sodnika za prekrške in njegovega namestnika;
3.	postavlja in razrešuje tajnika ljudskega odbo- • ra, šefe temeljnih upravnih organov in inšpektorje;
4.	izvršuje pravice, ki so dane občinskemu ljudskemu odboru glede postavitve, oziroma razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij in predstojnikov zavodov;
5.	opravlja druge volitve oziroma imenovanja ';n razrešitve, za katere je po zakonu in drugih predpisih pristojen občinski ljudski odbor.
Na skupni seji obeh zborov rešuje občinski ljudski odbor tudi spore med zboroma o pristojnosti.
31.	člen
Občinski zbor samostojno:
1.	sprejema predpise in druge akte iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, kolikor to ne spada v pristojnost obeh zborov;
2.	razveljavlja in odpravlja v mejah zakona predpise in druge izven upravnega postopka izdane akte svetov in upravnih organov ljudskega odbora, razen predpisov in aktov s tistih področij, o katerih sklepata oba zbora enakopravno;
3.	odloča o sklepih zborov volivcev, kadar je za to po zakonu pristojen;
4.	opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi dane v pristojnost občinskega zbora.
32.	člen
Zbor proizvajalcev samostojno:
1.	daje priporočila gospodarskim organizacijam za njihovo delo;
2.	opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi dane v pristojnost zbora proizvajalcev.
33.	člen
Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora ima pravico ugovora na okrajni ljudski odbor zoper vsak sklep občinskega zbora, če pri sprejemanju sklepa ni sodeloval, četudi je imel to pravico.
Okrajni ljudski odbor razveljavi sklep občinskega zbora, če ugotovi, da je ugovor utemeljen, ter o odločitvi obvesti občinski ljudski odbor.
34.	člen
Občinski zbor in zbor proizvajalcev imata pravico, da drug drugemu predlagata izdajo predpisov in ukrepov tudi v zadevah, pri katerih reševanju eden ali drugi zbor ne sodeluje. Zbor, ki dobi tak predlog, mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti drugi zbor.
35.	člen
Vsak zbor samostojno na svoji seji voli in razrešuje člane svojih odbor niških komisij, razpisuje nadomestne volitve za posamezne odbornike, odloča o prenehanju mandata in o vseh drugih mandatno-imunitetnih vprašanjih.
36.	člen
Ljudski odbor odloča na svojih sejah o upravnih zadevah v upravnem postopku samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa podpiše tajnik ljudskega odbora.
37.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbo njegovih svetov se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
38.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vest-n:ku okraja Novo mesto, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njiju samima ni drugače določeno.
Odborniške komisije
39.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti, sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
40.	člen
Občinski ljudski odbor ima tele stalne odborniške komisije:
1.	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima 5 članov;
2.	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima 3 člane.
41.	člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voli in razrešuje ljudski odbor, razpisuje natečaj za mesta uslužbencev, predlaga občinskemu ljudskemu odboru postavitev uslužbencev, oziroma postavlja uslužbence v kolikor to spada v njeno pristojnost in opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po posebnih predpisih.
42.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje in pritože v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe. Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo.
43.	člen
Občinski zbor ima tele stalne odborniške komisije:
1.	mandatno imunitetno komisijo, ki ima 3 člane,
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima 3 člane,
3.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima 3 člane.
44.	člen
Zbor proizvajalcev ima tele stalne odborniške komisije:
1.	mandatno imunitetno komisijo, ki ima 3 člane,
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima 3 člane,
3.	komisijo za predpise, ki ima 3 člane,
4.	komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja, ki ima 3 člane.
45.	člen
Mandatno-imunitena komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov zbora, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru.
Komisija za gospodarstvo vsakega zbora obravnava predloge občinskega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov
in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča zboru.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja občinskega zbora obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinski zbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih občinskega ljudskega odbora ter o tem poroča na zboru.
Komisija zbora proizvajalcev za predpise obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ta zbor, razen tistih predpisov, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo, obravnava sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih občinskega ljudskega odbora in o tem poroča zboru.
Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja zbora proizvajalcev obravnava vse predloge in zadeve s področja samoupravljanja v gospodarstvu in o tem poroča zboru.
46.	člen
Občinski ljudski odbor in njegova zbora lahko ustanovijo še druge stalne odborniške komisije.
47.	člen
Predsednik ljudskega odbora ter predsednik svetov ne morejo biti člani stalnih odborniških komisij.
4.	Predsednik ljudskega odbora
48.	člen
Predsednik ljudskega odbora se izvoli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov.
49.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje in vodi skupne seje občinskega ljudskega odbora ter sklicuje seje posameznega zbora, skrbi za izvrševanje njihovih sklepov ter vskla-juje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posameznih predpisih v njegovo delovno Področje.
50.	člen
Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskega odbora po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
51.	člen
Če misli predsednik občinskega ljudskega odbora, da kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet pred-
pis oziroma sklep ponovno obravnava. Če ostane svet pri svojem stališču, predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru ljudskega Zbora, da o njem odloči na svoji prvi prihodnji seji.
52.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega zbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga izda tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
53.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi! po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa jim naroči, da o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
54.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere de- > lovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
55.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če seje na njegovo zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora.
56.	člen
Predsednik občinskega ljudskega odbora lahko v zadevah, ki se tičejo vzdrževanja reda in miru v občini in varnosti krajevnega prometa, sam izdaja ukaze postaji Ljudske milice, ki je v občini, in zahteva pomoč pri upravni izvršbi posameznih odločb ljudskega odbora in njegovih organov.
57.	člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnika za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo.
58.	člen
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih sprejme ljudski odbor na ločenih ali skupnih sejah zborov, in akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
59.	člen
Če je predsednik občinskega ljudskega odbora začasno odsoten ali zadržan, ga nadomestuje odbornik, ki ga določi občinski ljudski odbor.
60.	člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu izplačuje mesečno vnaprej.
Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni.
.	5. Sveti
a)	Sestava in področje
61.	člen
Občinski ljudski odbor Metlika ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete:
1.	svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
2.	svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
3.	svet za industrijo, obrt, trgovino, gostinstvo in turizem, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov;
4.	svet za komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
5 svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
6.	svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
7.	svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
8.	svet za šolstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
9.	svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
10.	svet za socialno varstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
11.	svet za varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov.
62.	člen
Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščeni s prestajanja kazni.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ in premoženj sko-pravne zadeve.
Svet iza industrijo, obrt in trgovino, gostinstvo in turizem obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, gradbeništva, blagovnega prometa, gostinstva in turizma.
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem opravlja zadeve s področja urbanizma, prometa in cest, s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov ter druge komunalne zadeve.
S\*'et za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela.
Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela.
Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in pred vojaške vzgoje v šolah.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega varstva in skrbništva odraslih ter druge zadeve socialnega varstva.
Svet za varstvo družine opravlja zadeve s področja varstva družine in skrbništva mladoletnih.
63.	člen
Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane sveta pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta.
Ljudski odbor lahko zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo predloge za člane svetov.
Če predsednik ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, če je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, nima pa pravice glasovati.
Predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Novo mesto ter predsednik in uslužbenci ljudskega odbora občine Metlika ne morejo biti člani sveta. Nihče ne more biti član v več kot dveh svetih.
64.	člen
Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
1.	skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov; skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če so in v kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja iz svojega delovnega področja, dajejo smernice za delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisijam za volitve in imenovanja postavitve in razrešitve, če so za to pooblaščene;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov;
7.	dajejo predpisano pritrditev oziroma potrditev
iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov;
8.	opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi ljudskega odbora dane v njihovo področje.
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta; vsak drugi akt sveta, razen akta, ki je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko s svojim aktom spremeni ali pa naroči svetu, naj svoj akt spremeni sam po danih smernicah. P,ri sprejemanju novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor.
Če ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice.
65.	El en
Sveti odločajo v upravnem postopku samo, če so za to poblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila, z odlokom okrajnega ljudskega odbora ali z odlokom občinskega ljudskega odbora.
Z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet o upravnem postopku.
Svet odloča v upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa podpiše predstojnik upravnega organa, v čigar delovno področje spada zadeva.
66.	člen
Predlog družbenega plana in predlog proračuna se objavita, da se omogoči organom upravljanja gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, zborov volivcev in krajevnim odbornikom, da dajo svoje pripombe in predloge.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana ali proračuna ne upošteva, mora svet za družbeni plan in finance predložiti občinskemu ljudskemu odboru skupno s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
67.	člen
Če kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali Posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem povprašati za mnenje drugi svet.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da predsednik ljudskega odbora mnenje o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo; svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika lahko zahteva, naj 0 tem odloči ljudski odbor.
Kolikor gre za zadeve v upi a vnem postopku, se uporabljajo predpisi o upravnem postopku.
b)	Delo svetov
68.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svo-iega delovnega področja na sejah.
Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi članom sveta najmanj tri dni pred sejo.
Seje sveta se lahko udeležijo tudi člani ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavi, nimajo pa pravice glasovati.
Seje sveta se mora udeležiti šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil.
69.	člen
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od šefa ustrezne organizacijske enote, naj poroča o delu organizacijske enote ali da posamezno vprašanje s področja sveta pripravi za sejo sveta.
70.	člen
O seji se vodi zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po seji po tajniku ljudskega odbora dostaviti predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o seji sveta in opravljal za svet drugo odministracijsko delo.
71.	člen
Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta.
72.	člen
Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta mora svet - v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
73.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju.
Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
74.	člen
Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno.
75.	člen
Svet lahko sprejme svoj poslovnik: poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor.
76.	člen
Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov za svet.
Komisija sveta ne more izdajati odločb.
6.	Upravni organi
9.	Vrste upravnih organov in njihove pravice
77.	člen
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njihovih organov za izvrševanje svojih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe: upravni organi so lahko: odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije.
Upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo ali združujejo s statutom ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin določi, da se določene upravne oziroma strokovne službe opravljajo tudi za področja ene ali več drugih občin, če se dajo posamezne potrebe bolje in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin.
78.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanja zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni.
79.	člen
Upravni organi občinskega ljudskega odbora izvršujejo vse upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, 'razen tistih posameznih zadev, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s tem statutom dane v pristojnost ljudskemu odboru, svetu ali drugemu posebnemu organu občinskega ljudskega odbora.
80.	člen
Zadeve s svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov občinskega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami, ki jih da občinski ljudski odbor in njegov svet.
Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov.
1
Občinski ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako odločbo upravnega organa občinskega ljudskega odbora, razen če je bila izdana v upravnem postopku. Pri izdaji novega akta se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.
81.	člen
Vsi upravni organi občinskega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja.
Administrativno poslovanje upravnih organov vsklajuje tajnik ljudskega odbora.
82.	člen
Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih organov so lahko odseki, referati in krajevni uradi.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor.
Krajevni uradi se ustanavljajo s statutom.
b) Tajnik ljudskega odbora
83.	člen
Tajnik ljudskega odbora načeluje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje.
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja s področja uprave ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije. Če svet to odkloni, sporoči to tajnik predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora.
84.	člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno in pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora ter vsklajuje delo posameznih odsekov, uprav in drugih upravnih organov po njihovih starešinah;
2.	vodi upravni postopek in izdaja odločbe; postopek vodi in podpisuje odločbe tudi takrat, kadar odloči o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
3.	daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom;
4.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom, iz drugimi predpisi višjih organov ali z odloki ljudskega odbora;
5.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov občinskega ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti;
6.	razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osnovne organizacijske enote ljudskega odbora;
7.	izdaja odločbo oziroma odloča o uslužbenskih razmerjih glede uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmer-
jih delavcev;
8.	odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nevednosti, sproži disciplinski postopek zaradi disciplinskih prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške.
9.	določa razpored letnih dopustov za uslužbence in delavce;
10.	opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih državnih organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje.
Pravico kaznovanja za disciplinske nevednosti lahko tajnik prenese na starešine temeljnih upravnih organov.
85.	člen
Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinskega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa o vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora.
Če misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen, ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora.
86.	člen
Tajniku ljudskega odbora pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev z njegovega področja ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora in z delom od-bomiških komisij.
c)	Upravni organi občinskega ljudskega odbora
aa) Temeljni upravni organi
87.	člen
Občinski odbor ima tele odseke:
—	odsek za notranje zadeve,
—	odsek za splošne zadeve,
—	odsek za finance,
—	odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve,
—	odsek za narodno obrambo.
V	sestavu odseka za finance je občinska uprava za dohodke.
V	sestavu odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve sta občinski tržni inšpektorat in občinski gradbeni inšpektorat. '
88.	člen
Samostojni občinski inšpektorat je sanitarni, inšpektorat.
89.	člen
Občinski ljudski odbor ima upravne komisije za izvajanje posameznih upravnih nalog.
Občinski ljudski odbor ima tudi upravne komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih državnih organov.
90.	člen
Občinski ljudski odbor ima lahko tudi druge uPravne organe, ki jih določajo posamezni predpisi.
91.	člen
Na čelu upravnih organov iz 87. člena so šefi; delo upravne komisije vodi predsednik komisije.
bb) Delovno področje
92.	člen
Odsek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve v zvezi iz vzdrževanjem reda in miru v občini, z varnostjo krajevnega prometa, vodi knjige državljanskih stanj, sprejema prijave in odjave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti in s službo civilne zaščite; opravlja druge upravne zadeve s področja notranjih zadev, ki so s posebnimi predpisi dane v pristojnost občinskemu ljudskemu odboru.
Odsek za notranje zadeve lahko izdaja v mejah svojih pravic ukaze postaji Ljudske milice, ki je v občini, v zadevah, ki se tičejo vzdrževanja reda in miru v občini in varnosti krajevnega prometa.
93.	člen
Odsek za splošne zadeve opravlja zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva (socialne pomoči, varstva družine, skrbništva in podobno) in invalidskega varstva; upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih in kulturnih dejavnosti ter telesne in pred vojaške vzgoje. Opravlja splošno pisarniško službo občinske uprave; opravlja vse druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov ljudskega odbora.
Odsek za splošne zadeve izvršuje nasproti občinskemu sanitarnemu inšpektorju pravice in dolžnosti, ki so določene s 59. členom zakona o državni upravi.
94.	člen
Odsek za finance spremlja finančno izvrševanje občinskega družbenega plana in opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja občinskega proračuna; na področju kontrole izvrševanja občinskega proračuna ter proračunsko računovodskega in materialnega poslovanja občinskih organov, zavodov in družbenih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij in na področju premoženjsko pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja.
95.	člen
Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva, lova in ribolova), urbanizma, komunalnih zadev, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela.
96.	člen
Odsek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe.
97.	člen
Uprava za dohodke odmerja in izterjuje davke in druge davščine od državljanov ter nadzoruje, kako vplačujejo gospodarske in druge organizacije družbene prispevke.
98.	člen
Občinski sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve iz tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
99.	člen
Na področjih, za katere so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo občinski (inšpektorji.
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Na področju, za katero ni ustanovljen poseben inšpektorat, opravljajo inšpekcijsko službo uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih za to pooblasti pristojni svet okrajnega ljudskega odbora; pooblaščeni uslužbenci opravljajo kot inšpektorji v imenu okrajnega ljudskega odbora vse ali določene zadeve inšpekcije iz delovnega področja tega ljudskega odbora.
Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
100.	člen
Upravni zavodi so lahko zavodi ali uradi.
Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo, oziroma strokovno obdelujejo vprašanja z določenega področja in pripravljajo gradivo za občinski ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne, republiške in okrajne upravne organe.
Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi druge po*-samezne upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice, in dolžnosti uprave, če ni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali s statutom drugače določeno.
101.	člen
Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega odseka.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave. S statutom ali z odtokom, s katerim se direkcija ustanovi, se ji lahko da lastnost pravne osebe.
102.	člen
Komisije se ustanovijo ,za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno.
Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah.
Odsek v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
103.	člen
Občinski ljudski odbor lahko upravne komisije, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog, pooblasti za vodstvo upravnega postopka ali za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora.
104.	člen
Upravne komisije občinskega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
č) Šefi samostojnih upravnih organov
105.	člen
Šefi odsekov in šefi drugih samostojnih upravnih organov na svojem področju:
1.	vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet ljudskega odbora; kadar odloča v upravnih stvareh svet, izdajajo tudi odločbe;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta.
Ljudski odbor, predsednik ljudskega odbora in predstojniki upravnih organov ljudskega odbora lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku v upravnih zadevah določene vrste pooblastijo vodje notranjih organizacijskih enot upravnih organov ali druge uslužbence teh organov.
106.	člen
Sef samostojnega upravnega organa poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju upravnega organa in o ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela.
7.	Sodnik za prekrške
107.	člen
Upravno kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških, določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
108.	člen
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali višjo šolo zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve.
Do konca leta 1958 je lahko izvoljen za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali višjo šolo Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse; vendar taka oseba ostane občinski sodnik za prekrške samo, če v enem letu po izvolitvi napravi strokovni izpit.
109.	člen
Da bi bile določene občinske upravne službe bližje prebivalstvu, ima občinski ljudski odbor tale krajevni urad:
1.	V Gradacu za območje naselij:
Gradac, Klošter, Okljuka, Boginja vas, Boršt pri Podzemlju, Kapi j išče, Mlake, Podzemelj, Prilozje, Skrilje, Zemelj, Grm pri Podzemlju, Dolnje Dobra-vice. Gornje Dcbravice, Giršiče, Krivoglavice, Primo-stek, Krasinec, Otok.
Na čelu krajevnega urada je šef krajevnega urada; postavi ga občinski ljudski odbor.
Krajevni urad ima svoj delovodnik in pečat.
Samo s statutom se lahko ustanovijo novi ali odpravijo obstoječi krajevni uradi.
110.	člen
Krajevni urad opravlja tele zadeve:
1.	vodi matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz njih;
2.	izdaja živinske potne liste;
3.	opravlja poslovanje za krajevni odbor;
4.	sprejema vloge državljanov za občinski ljudski odbor;
5.	opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občinski ljudski odbor.
111.	člen
Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinskega ljudskega odbora, v strokovnem pogledu pa tudi po navodilih pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora.
Krajevni urad opravlja poslovanje za krajevni odbor po navodilih krajevnega odbora.
9. Uslužbenci ljudskega odbora
112.	člen
Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci.
Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano.	__
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah dolo-
čenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov.
Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonite smernice ali naročila. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost izdane smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo, tako izvršitev pismeno ponovi, jo je uslužbenec dolžan izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje ali če bi se s tem hudo oškodovali državni interesi; v takem primeru pa mora uslužbenec obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora in tajnika okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
113.	člen
Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Če v dveh mesecih ni izdana odločba o pritrditvi, se šteje, da je pritrditev dana.
114.	člen
Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi, kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse.
Če se na razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika tisti uslužbenec razpisa, ki je najprimernejši za to službo.
115.	člen
Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta.
116.	člen
Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavijo na podlagi razpisa. Natečaj razpiše komisija za volitve in imenovanja.
Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom ter predlaga za postavitev, oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo.
Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi izida razpisa postavi občinski ljudski odbor tajnika, predstojnika osnovnih upravnih organov in inšpektorje ter tiste uslužbence, za katere je določeno s posebnimi predpisi, druge uslužbence pa postavi komisija za volitve in imenovanja.
Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku ali.da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Če organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa samo akt o postavitvi.
117.	člen
Za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora in predstojnikov temeljnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora.
Za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, na katero se postavi, ali izpita, na podlagi katerega se ta izobrazba prizna, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno mesto kot vršilci dolžnosti.
Zoper odločbo personalne komisije, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo.
113.	člen
O razrešitvi uslužbenca, ki ga je postavil ljudski odbor, odloči ljudski odbor, o razrrešitvi drugih uslužbencev pa komisija za volitve in imenovanja.
Za odpoved uslužbencem občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
119.	člen
Odločbo o postavitvi in razrešitvi uslužbencev, ki jih postavlja in razrešuje ljudski odbor, izda predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izda tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno. Odločba o postavitvi in razrešitvi drugih uslužbencev ljudskega odbora izdaja tajnik ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora odloča tudi o drugih službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
III.	KRAJEVNI ODBORI
1.	Sestava in izvolitev
120.	člen
Na območju občine Metlika se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja:
1.	Božakovo za naselja: Božakovo, Rakovec, Želebej.
2.	Drašiči za naselja: Drašiči, Kamenica, Krmačina,
" Vidošiči, Železniki.
3.	Gradac za naselja: Gradac, Klošter, Okljuka.
4.	Lokvica za naselja: Trnovec, Grabrovec, Dolnja Lokvica, Gornja Lokvica.
5.	Podzemelj za naselja: Boginja vas, Boršt pri Podzemlju, Kapljišče, Mlake, Podzemelj, Prilozje, Skrilje, Grm pri Podzemlju, Dolnje Dobravice, Gornje Dobravice, Giršiče, Krivoglavice, Primo-stek, Krasinec, Otok.
6.	Radoviča za naselja: Bojanja vas, Krašnji vrh, Radoviča, Radoši.
7.	Rosalnice za naselja: Boldraž, Čurije, Rosalnice, Svržaki, Radoviča, Slamna vas.
8.	Suhor pri Metliki za naselja: Bereča vas, Bušinja vas, Brezovica pri Metliki, Božič vrh, Jugorje pri Metliki, Sela pri Jugorju, Dole, Mačkovec pri Suhorju, Drage, Malo Lešče, Dolnji Suhor pri Metliki, Gornji Suhor pri Metliki, Hrast pri Jugorju, Ravnace, Škemljevec, Dragomlja vas.
121.	člen
Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor in določeno število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev.
Krajevni odbor ima 5 do 15 članov. Število članov določi občinski ljudski odbor.
122.	člen
Če se odpravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja, določi občinski ljudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci po posameznem zboru in sicer sorazmerno s številom prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev, tako da se voli vsak član krajevnega odbora na enako število ali približno enako število prebivalcev.
123.	člen
Za člane krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku in stalno živi na območju krajevnega odbora.
Šef krajevnega, urada ne more biti član krajevnega odbora.
124.	člen
Za izvolitev članov krajevnega odbora skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora.
Kandidate za tiste člane krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, lahko predlaga vsak na zboru navzoči volivec. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.
Glasuje se javno z dviganjem rok.
Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja.
.	125. člen
Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev.
126.	člen
Tisti člani krajevnega odbora, ki jih volijo zbori volivcev, se volijo na novo po vsakih splošnih volitvah v občinski ljudski cdhor.
Zbor volivcev lahko vsak čas razreši člana krajevnega odbora, ki ga je izvolil in izvoli namesto njega drugega.
2.	Področje krajevnega odbora
127.	člen
Krajevni odbor obravnava zadeve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino in daje ob-
činskemu ljudskemu odboru predloge in mnenja za rešitev takih vprašanj; če gre za pomembnejša vprašanja, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v odobravanje.
128.	člen
Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve:
1.	skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju, kot na primer krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov in vodnjakov, napajališč, javne razsvetljave, parkov in podobno; nadzoruje, da se uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim redom;
2.	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je dano kraju v uporabo;
3.	skrbi za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov in za to, da se pašniki uporabljajo po določenem redu, izterjujejo predpisano pašnino;
4.	nadzorujejo delo poljskih čuvajev;
5.	skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga, ulic in uličnih kanalov v kraju; nadzoruje izvrševanje' obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane;
6.	skrbi za upravljanje krajevnega pokopališča;
7.	skrbi za organiziranje ukrepov zoper požar, poplave in druge elementarne nesreče; organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami.
Občinski ljudski odbor lahko da s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto s posebnim odlokom v delovno področje krajevnega odbora tudi druge zadeve.
Pri upravljanju splošnega ljudskega premoženja in pri opravljanju služb lahko krajevni odbor odreja potrebne ukrepe. Če krajevni odbor katere od naštetih zadev ne izvrši ali ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občinski ljudski odbor sam.
129.	člen
Krajevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih predpisov na svojem območju. V ta namen krajevni odbor:
1.	pomaga občinskemu ljudskemu odboru, oziroma njegovim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinski ljudski odbor na območju krajevnega odbora;
2.	seznanja državljane na zborih volivcev ali pa neposredno z odloki in drugimi predpisi občinskega odbora in njegovih svetov ter s predpisi drugih državnih organov; spremlja izvajanje teh predpisov in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov;
3.	na zahtevo občinskega ljudskega odbora, njegovih komisij in svetov daje mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti;
4.	predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo;
5.	spremlja delo uslužbencev krajevnega urada ter drugih uslužbencev občinskega ljudskega odbora, kadar delajo na območju krajevnega odbora in
predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe za izboljšanje njihovega dela.
130.	člen
Vse zadeve iz svojega področja opravlja krajevni odbor na podlagi predpisov, zadeve, ki niso urejene s predpisi, pa v skladu s krajevnimi običaji.
131.	člen
Občinski ljudski odbor nadzoruje delo krajevnega odbora. Občinski ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevni odbor izven upravnega postopka.
132.	člen
Krajevni odbor odloča o upravnih zadevah v mejah svojega delovnega področja s sklepom, upravno odločbo pa izda krajevni urad.
Krajevni odbor lahko namesto da bi se izdala upravna odločba, sporoči stranki svoj sklep o upravni stvari tako, da ji da na vpogled sejni zapisnik, v katerem je vpisan sklep. S podpisom na izvirniku sejnega zapisnika in s pristavkom dneva potrdi stranka, kdaj ji je bil sklep sporočen.
Če območje krajevnega odbora ne spada v območje krajevnega urada, sporoči krajevni odbor stranki svoj sklep o upravni stvari po določbi drugega odstavka tega člena.
Zoper odločbo oziroma sklep po prejšnjem odstavku ima stranka pravico do ugovora na občinski ljudski odbor v osmih dneh po tem, ko ji je bila odločba dostavljena oziroma sklep sporočen.
Na podlagi ugovora izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora odločbo in jo dostavi stranki, ki je vložila ugovor. Zoper to odločbo ima stranka, ki z njo ni zadovoljna, pravico do vseh pravnih sredstev, ki so po veljavnih predpisih dovoljena zoper odločbe, izdane v upravnem postopku na prvi stopnji.
133.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog krajevnega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu. Krajevni odbor ima lahko predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora.
Občinski ljudski odbor lahko odloči, da se dohodki od krajevnih pašnikov, del občini pripadajočih dohodkov od komunalnih zavodov in tudi del drugih občinskih dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabijo samo za potrebe kraja.
Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje predlog za porazdelitev in uporabo sredstev iz predračuna krajevnega odbora.
134.	člen
Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe kraja, razpolaga krajevni odbor.
3.	Način dela
135.	člen
Krajevni odbor dela na sejah.
Na prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika.
Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje.
Dnevni red seje določi krajevni odbor na predsednikov predlog.
Krajevni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov.
136.	člen
Krajevni odbor mora dati najmanj enkrat letno občinskemu odboru, poročilo o svojem delu.
137.	člen
Dolžnost predsednika in člana krajevnega odbora je častna družbena služba.
138.	člen
Upravno izvršbo sklepov krajevnega odbora izvršuje občinski ljudski odbor praviloma po krajevnih uradih. Krajevni odbor lahko izvršuje svoje sklepe tudi sam.
IV.	ZBORI VOLIVCEV
139.	člen
Zbori volivcev se praviloma sklicujejo za območje krajevnih odborov (120. člen tega statuta).
V tistih krajih na območju občine, ki niso vključeni v območje krajevnih odborov, se sklicujejo zbori volivcev takole:
1.	V mestu Metlika za mesto Metlika.
2.	V Križevski vasi za naselje Križevska vas in Primostek (del).
Občinski ljudski odbor lahko določi s sklepom, da se na posameznih območjih zborov volivcev, določenih po prejšnjih odstavkih, sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih tega območja.
140.	člen
Občinski ljudski odbor more najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati zborom volivcev o svojem delu.
141.	člen
Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva to od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev.
Če skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve zbo-rovega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; če skliče zbor volivcev krajevni odbor, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor.
O zboru volivcev se napravi zapisnik; zapisnik je treba takoj poslati občinskemu ljudskemu odboru.
142.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece.
Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor. O sklicanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora.
Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev, če to zahteva najmanj desetina volivcev ali pa okrajni ljudski odbor Novo mesto.
143.	člen
Krajevni odbor skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev in poroča o tem na prihodnjem zboru volivcev. Na tistih območjih občine, za katera ni ustanovljen krajevni odbor, skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev občinski ljudski odbor. Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsedstva zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev.
144.	člen
Občinski ljudski odbor lahko predloži posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zbora volivcev.
Občinski ljudski odbor mora preden odloči o pomembnejših vprašanjih i,z svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zbora volivcev, zlasti preden sprejme odlok:
1.	o občinskem družbenem planu in proračunu;
2.	o regulacijskih načrtih;
3.	o vpeljavi občinskih doklad in taks.
145.	člen
Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor mora vzeti sklepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
V.	REFERENDUM
146.	člen
Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcem, ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo. Referendum razpiše občinski ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine članov oziroma volivcev v občini. Tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev.
Občinski ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora. Če zahtevajo referendum volivci, ga mora ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora.
VI.	KONČNE DOLOČBE
147.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Novo mesto s pritrditvijo komisije Repu-
bliškega zbora ljudske skupščine LRS za statute, uporablja pa se od 1. septembra 1955, poznejše spremembe statuta pa od dneva, ko jih je ljudski odbor sprejel.
Štev. 01/1-66/9
Metlika, 21. decembra 1957.
Predsednik ObLO: Franc Jakljevič 1. r.
Ta statut je potrdil OLO Novo mesto z odločbo z dne 27. dec. 1957 št. 01/6-7515/2. Komisija republiškega zbora Ljudske skupščine LRS za statute je k njej dala pritrditev s sklepom z dne 31. jan. 1958, št. R 78/1-58.
197.
Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 25/55 in 29/57) je občinski ljudski odbor Semič na seji občinskega zbc,ra in na seji zbora proizvajalcev dne 23. XI. 1957 sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Semič z dne 18. VIII. 1955, tako da se prečiščeno besedilo statuta glasi:
STATUT OBČINE SEMIČ
I.	Občina Semič
1.	člen
Občina Semič je temeljna politično-teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbeno-gospodarska skupnost prebivalcev na območju te občine. Občina Semič je v sestavu okraja Novo mesto.
2.	člen
Območje občine Semič obsega:
Katastrske občine:
Blatnik: — Naselja: — Blatnik pri Črmošnjicah, Brezovica pri Črmošnjicah, Gaber pri Črmošnjicah;
Brezje pri Vinjem vrhu: — Naselja: — Brezje pri Vinjem vrhu, Lipovec, Nestoplja vas, Pugled, Starihov vrh;
Črešnjevec: — Naselja: — Cerovec pri Črešnjevcu (dosedanje ime naselja: Cerovec), Črešnjevec pri Semiču, Hrib pri Cerovcu, Krvavčji vrh;
Črmošnjice: — Naselja: — Črmošnjice, Mašelj, Srednja vas;
Golobinjek: —
Kleč: —
Kot: — Naselja: — Kot pri Semiču, Sadinja vas, Trebnji vrh;
Planina: — Naselja: — Planina, Sredgora;
Pribišje: — Naselja: — Brezje pri Rožnem dolu, Gaber pri Semiču, Gornje Laze, Hrib pri Rožnem dolu, Potoki, Preloge, Pribišje, Rožni dol, Sela pri Vr-čicah, Vrčice;
Semič: — Naselja: — Coklovca, Kašča, Mladica, Oskoršnica, Podreber, Sela pri Semiču, Semič, Trata, Vavpča vas, Vrtača pri Semiču (dosedanje ime naselja: Vrtača);
Sodji vrh: — Naselja: — Gradnik, Praproče, Sodji vrh;
Stale: — Naselja: — Komama vas;
Štrekljevec: — Naselja: — Brezova reber, Kal, Maline pri Štrekljevcu (dosedanje ime naselja: Maline), Omota, Osojnik, Štrekljevec;
Vinji vrh: — Naselja: — Brstovec, Krapa, Mover-na vas, Praprot, Stranska vas pri Semiču (dosedanje ime naselja: Stranska vas), Vinji vrh pri Semiču (dosedanje ime naselja Vinji vrh).
3.	člen
Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice in dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih odborih in dragih organih občinske samouprave ali pa neposredno s tem, da voli predstavniške organe občine in odpoklicu j e njihove člane, kakor tudi na zborih volivcev in z referndumom.
Pri izvrševanju pravic občine se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja.
4.	člen
Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, razen tistih pravic in dolžnosti, ki so z ustavo ali zakonom določene za okraj, republiko ali federacijo, ter tistih pravic in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam.
5.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in v drugih oblikah samoupravljanja. Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom.
7.	člen
Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva.
Občinski ljudski odbor je v mejah svojih pravic in dolžnosti najvišji organ oblasti v občini Semič.
Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave v občini, kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, ljudske republike ali federacije ni z zakonom drugače določeno.
8.	člen
Občina ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
1.	skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi;
2.	zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno izboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini;
3.	usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine;
4.	skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela;
5.	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi, in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno lastnino;
6.	samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine; vpeljuje določene doklade;
7.	ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino;
8.	izvršuje zakone in druge predpise, kolikor ni to izrecno dano v pristojnost drugih organov, zavodov in organizacij;
9.	določa organizacijo in poslovanje občinskih organov in zavodov ter skrbi za zakonitost njihovega dela;
10.	organizira komunalne in druge občinske službe;
11.	skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje zdravstva;
12.	skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj;
13.	skrbi za socialno varstvo;
14.	skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upravnih organov;
15.	nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov;
16.	skrbi za javni red in mir v občini;
17.	obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike ali federacije ter s področja samoupravnih organizacij, daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju.
Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
9.	člen
Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
10.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi za-
konskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode;
4.	neposredno uporablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazenski postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, kolikor ni to dano v pristojnost drugih organov;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva.
6.	organizira izvrševanje nalog iz svojih pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske rn druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini;-
8.	zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice;
9.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo;
10.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali drugim aktom višjih organov kršene njene z zakonom določene pravice.
11.	člen
Občina ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, se določajo z zakonom in s tem statutom.
14.	člen
Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine krajevni odbori.
15.	člen
Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morejo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
16.	člen
Občinski ljudski odbo,r zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
17.	člen
Občinski ljudski odbor mora dajati pravno pomoč državnim organom.
18.	člen
Občina Semič je pravna oseba.
19.	člen
Sedež občinskega ljudskega odbora je v Semiču.
20.	člen
Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora.
II.	Občinski ljudski odbor
1.	Sestava ljudskega odbora
21.	člen
Občinski ljudski odbor sestavljata občinski zbor in zbor proizvajalcev.
Občinski zbor ima 15 odbornikov.
Zbor proizvajalcev ima 12 odbornikov.
Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
2.	Delo ljudskega odbora
22.	člen
Ljudski odbor obravanava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za reševanje teh vprašanj.
23.	člen
Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah zbora oziroma zborov, izvršilne in določene upravne zadeve po svojih svetih, druge upravne zadeve pa praviloma po svojih upravnih organih.
Sejo občinskega zbora oziroma zbora proizvajalcev ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku; sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega zbora, komisija ali svet ljudskega odbora ali predsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Sejo posameznega zbora vodi odbornik, ki ga izvoli zbor izmed sebe za eno ali več sej, vendar največ za dobo enega leta.
Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj poslovnik.
24.	člen
Ljudski odbor sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina njegovih odbornikov.
Ljudski odbor in zbora sprejemata sklepe z večino glasov navzočih odbornikov.
Občinski statut se sprejme z večino glasov odbornikov vsakega od obeh zborov.
25.	člen
Če obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
26.	člen
Občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora na ločenih sejah obeh zborov enakopravno sprejemata:
1.	občinski statut;
2.	odloke in druge sklepe s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
3.	občinski družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
4.	regulacijski načrt občine in njenih naselij;
5.	sklepe o najetju občinskih posojil in o prevzemu poroštva za posojila gospodarskih organizacij;
6.	sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občinski ljudski odbor;
7.	odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov;
8.	sklep o razpisu občinskega referenduma;
9.	sklepe o višini nagrade za predsednika ljudskega odbora ter o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
10.	sklep o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
11.	sklepe o notranji organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest;
12.	sklepe o drugih vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora.
Zbora se lahko sporazumno zbereta na skupno sejo, vendar samo zato, da poslušata poročilo in pojasnila o posameznih vprašanjih iz prvega odstavka tega člena. Obravnavo je treba opraviti na ločenih sejah, če zbora drugače ne skleneta, odločanje pa je treba opraviti vedno ločeno.
27.	člen
Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastnem preudarku ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij ali državljanov.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če se dajo posamezne potrebe bolje ali laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin.
28.	člen
Odloki in drugi sklepi občinskega ljudskega odbora, pri katerih sprejemanju sodelujeta enakopravno občinski zbor in zbor proizvajalcev, veljajo samo, če sta jih izglasovala oba zbora v enakem besedilu.
29.	člen
Če se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila; to
komisijo sestavljajo odborniki obeh zborov v enakem številu.
Če se zbora tudi po poročilu komisije na skupni seji ne sporazumeta, se seja odloži na prihodnji dan.
Če se tudi na tej seji ne sporazumeta, odlok oziroma sklep ni sprejet.
Kadar gre v primeru iz prejšnjega odstavka za odlok ali sklep, ki bi ga občinski ljudski odbor moral sprejeti na podlagi predpisa pristojnega višjega organa, je predsednik občinskega ljudskega odbora brez odlaganja dolžan to sporočiti predsedniku okrajnega ljudskega odbora. Če občinski ljudski odbor kljub opozorilu okrajnega ljudskega odbora na prvi prihodnji seji odloka oziroma sklepa ne sprejme, sporoči to okrajni ljudski odbor Izvršnemu svetu.
30.	člen
Občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov:
1.	voli in razrešuje predsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane skupnih odbor-niških komisij;
2.	voli in razrešuje sodnika za prekrške in njegovega namestnika;
3.	postavlja in razrešuje tajnika ljudskega odbora, šefe temeljnih upravnih organov in inšpektorje;
4.	izvršuje pravice, ki so dane občinskemu ljudskemu odbo.ru glede postavitve oziroma razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij in predstojnikov zavodov;
5.	opravlja druge volitve oziroma imenovanja in razrešitve, za katere je po zakonu in drugih predpisih pristojen občinski ljudski odbor.
Na skupni seji obeh zborov rešuje občinski ljudski odbor tudi spore med zboroma o pristojnosti.,
31.	člen
Občinski zbor samostojno:
1.	sprejema predpise in druge akte iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, kolikor to ne spada v pristojnost obeh zborov;
2.	razveljavlja in odpravlja v mejah zakona predpise in druge, izven upravnega postopka izdane akte svetov in upravnih organov ljudskega odbora, razen predpisov in aktov s tistih področij, o katerih sklepata oba zbora enakopravno;
3.	odloča o sklepih zborov volivcev, kadar je za to po zakonu pristojen;
4.	opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z drugim predpisom dane v pristojnost občinskega zbora.
32.	člen
Zbor proizvajalcev samostojno:
1.	daje priporočila gospodarskim organizacijam za njihovo delo;
2.	opravlja druge .zadeve, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi dane v pristojnost zbora proizvajalcev;
33.	člen
Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora ima pravico ugovora na okrajni ljudski odbor zoper
vsak sklep občinskega zbora, če pri sprejemanju sklepa ni sodeloval, četudi je imel to pravico.
Okrajni ljudski odbor razveljavi sklep občinskega zbora, če ugotovi, da je ugovor utemeljen, ter o odločitvi obvesti občinski ljudski odbor.
34.	člen
Občinski zbor in zbor proizvajalcev imata pravico’ da drug drugemu predlagata izdajo predpisov in ukrepov tudi v zadevah, pri katerih reševanju eden ali drugi zbor ne sodeluje. Zbor, ki dobi tak predlog, mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti drugi zbor.
35.	člen
Vsak zbor samostojno na svoji seji voli in razrešuje člane svojih odborniških komisij, razpisuje nadomestne volitve za posamezne odbornike, odloča o prenehanju mandata in o vseh drugih mandatno-imunitetnih vprašanjih.
36.	člen
Ljudski odbor odloča na svojih sejah o upravnih zadevah v upravnem postopku samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa podpiše tajnik ljudskega odbora.
37.	člen
Odloki in uredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov.
38.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata iza vse leto, za katero sta sprejeta, če v njiju samima ni drugače določeno.
3.	Odbomiške komisije
39.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene.
40.	člen
Občinski ljudski odbor ima tele stalne odborniške komisije:
1.	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima 3 člane;
2.	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima 3 člane.
41.	člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voli in razrešuje ljudski odbor, razpisuje natečaj za mesta uslužbencev, predlaga občinskemu ljudskemu odboru postavitev uslužbencev oziroma postavlja uslužbence, kolikor spada to v njeno pristojnost, in opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po posebnih predpisih.
42.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe. Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo.
43.	člen
Občinski zbor ima tele stalne odborniške komisije:
L mandatno-imunitetno komisijo, ki ima 3 člane;
2.	komisijo ,za gospodarstvo, ki ima 3 člane;
3.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima 3 člane.
44.	člen
Zbor proizvajalcev ima tele stalne odborniške komisije:
1.	mandatno-imunitetno komisijo, ki ima 3 člane;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima 3 člane;
3.	komisijo za predpise, ki ima 3 člane;
4.	komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja, ki ima 3 člane.
45.	člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora ob-obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov zbora, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborni-ška mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru.
Komisija za gospodarstvo vsakega zbora obravnava predloge občinskega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča zboru.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja občinskega zbora obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinski zbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo; obravnava organizacijska vprašanja in si-
stemizacijo delovnih mest pri upravnih organih občinskega ljudskega odbora ter o tem poroča zboru.
Komisija zbora proizvajalcev za predpise obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ta zbor, razen tistih predpisov, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo; obravnava sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih občinskega ljudskega odbora in o tem poroča zboru.
Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja zbora proizvajalcev obravnava vse predloge in zadeve s področja samoupravljanja v gospodarstvu in o tem poroča zboru.
46.	člen
Občinski ljudski odbor in njegova zbora lahko ustanovijo še druge stalne odborniške komisije.
47.	člen
Predsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih odbomiških komisij.
4.	Predsednik ljudskega odbora
48.	člen
Predsednik ljudskega odbora se izvoli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov.
49.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje in vodi skupne seje občinskega ljudskega odbora ter sklicuje seje posameznega zbora, skrbi za izvrševanje njihovih sklepov ter vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posameznih predpisih v njegovo delovno področje.
50.	člen
Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskega odbora predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
51.	člen
Če misli predsednik občinskega ljudskega odbora, da kakšen predpis ali drug sklep akta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Če ostane svet pri svojem stališču, predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru ljudskega odbora, da o njem odloči na svoji prvi prihodnji seji.
52.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administra-
ti vnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga izda tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
53.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika podatke ali poročilo o posameznem vprašanju s področja uprave ali pa mu na,roči, da o posameznem vprašanju napravi poročilo za sejo ljudskega odbora, oziroma sveta.
54.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
55- člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če seje na njegovo zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora.
56.	člen
Predsednik občinskega ljudskega odbora lahko v zadevah, ki se tičejo vzdrževanja reda in miru v občini in varnosti krajevnega prometa, sam izdaja ukaze postaji ljudske milice, ki je v občini, in zahteva pomoč pri upravni izvršbi posameznih odločb ljudskega odbora in njegovih organov.
57.	člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnika za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo.
58.	člen
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih sprejme ljudski odboj: na ločenih ali skupnih sejah zborov in akte v katerih zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
59.	člen
Če je predsednik občinskega ljudskega odbora začasno odsoten ali zadržan, ga nadomestuje odbornik, ki ga določi občinski ljudski odbor.
60.	člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu izplačuje mesečno vnaprej. Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni.
5.	Sveti
a) Sestava in področje
61.	člen
Občinski ljudski odbor Semič ima' za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete:
1.	svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 4 člani;
2.	svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
3.	svet za gospodarstvo in za delo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
4.	svet za komunalne in stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 4 člani;
5.	svet za šolstvo, prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
6.	svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov.
62.	člen
Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s pochočja financ in premoženj sko-pravne zadeve.
Svet za gospodarstvo in za delo obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, gradbeništva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva, turizma, lova in ribolova ter zadeve s področja dela in posredovanja dela.
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve obravnava zadeve s področja urbanizma, stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov, prometa in cest in druge komunalne zadeve.
Svet za šolstvo, prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in predvo-jaške vzgoje v šolah, ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela.
Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine opravlja zadeve s področja zdjravstva, splošnega varstva in skrbništva odraslih in zadeve s področja varstva družine in skrbništva mladoletnih.
63.	člen
Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane sveta pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta.
Ljudski odbor lahko zahteva od gospodarskih in
družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo predloge za člane svetov.
Če predsednik ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, če je na dnevnem .redu vprašanje s področja sveta, nima pa pravice glasovati.
Predsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Novo mesto ter predsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Novo mesto ter predsednik in uslužbenci ljudskega odbora Semič ne morejo biti člani sveta. Nihče ne mo.re biti član v več kot dveh svetih.
64.	člen
Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
1.	skrbijo zato, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov; skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če so in v kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja iz svojega delovnega področja, dajejo smernice za 'delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisiji za volitve in imenovanja predloge za volitve, imenovanja, postavitve in razrešitve, če so za to pooblaščeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov;
7.	dajejo predpisano potrditev oziroma potrditev iz. Pristojnosti ljudskega odbora, razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov;
8.	opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki So z zakoni ali drugimi predpisi višjih državnih orga-n°v, s tem statutom ali z drugimi predpisi ljudskega odbora dane v njihovo področje.
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta; vsak drug akt sveta, razen akta, ki je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko s svojim sktom spremeni, ali pa naroči svetu, naj svoj akt spremeni sam po danih smernicah. Pri sprejemanju ^°vega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih ba ljudski odbor.
Če ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal Svel, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice.
65.	člen
Sveti odločajo o upravnem postopku samo, če so a to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim a P°dlagi zakonskega pooblastila, z odlokom okraj-e§a ljudskega odbora ali z odlokom občinskega ljud-ske§a odbora.
Z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku.
Svet odloča v upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa podpiše predstojnik upravnega organa, v čigar delovno področje spada zadeva.
66.	člen
Predlog družbenega plana in predlog proračuna se objavita, da se omogoči organom, upravljanja gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, zborom volivcev in krajevnim odborom, da dajo svoje pripombe in predloge.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana ali proračuna ne upošteva, mora svet za družbeni plan in finance predložiti občinskemu ljudskemu odboru skupno s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
67.	člen
Če kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem povprašati za mnenje drugi svet.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da predsednik ljudskega odbora mnenje o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo; svet, ki se ne strinja ,r. mnenjem predsednika lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor.
Kolikor gre za zadeve v upravnem postopku, se uporabljajo predpisi o upravnem postopku.
b) Delo svetov
68.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja na sejah.
Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi članom sveta najmanj tri dni pred sejo.
Seje sveta se lahko udeležijo tudi člani ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavi, nimajo pa pravice glasovati.
Seje sveta se udeleži tajnik občinskega ljudskega odbora ali uslužbenec, ki ga tajnik določi. Svet pa lahko pokliče na sejo tajnika ali drugega uslužbenca ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil.
69.	člen
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od tajnika, naj poroča o delu uprave ali da posamezno vprašanje s področja sveta pripravi za seje sveta.
70.	člen
O seji se vodi zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po seji po tajniku ljudskega odbora dostaviti predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o seji sveta in opravljal za svet drugo administrativno delo.
71.	člen
Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta.
72.	člen
Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta mora svet v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
73.	člen
Rri opravljanju zadev iz svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju.
Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
74.	člen
Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno.
75.	člen
Svet lahko sprejme svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor.
76.	člen
Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov za svet.
Komisija sveta ne more izdajati odločb.
6.	Uprava občinskega ljudskega odbora
a) Tajništvo
77.	člen
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor tajništvo kot enotni organ občinske uprave.
Občinski ljudski odbor ima upravne komisije, ki so določene s predpisi višjih državnih organov; te opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin določi, da se določene upravne
oziroma strokovne službe opravljajo tudi za področje ene ali več drugih občin, če se dajo posamezne potrebe bolje in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin.
78.	člen
Notranje organizacijske enote tajništva so lahko odseki, referati in krajevni uradi.
Notranjo organizacijo tajništva predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor.
Krajevni uradi se ustanavljajo s statutom.
Uprava za dohodke je posebna organizacijska enota v tajništvu.
Delo odsekov in uprave vodijo šefi.
Ljudski odbor, predsednik ljudskega odbora in tajnik ljudskega odbora lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku v zadevah določene vrste pooblastijo tudi vodje notranjih organizacijskih enot tajništva ali druge uslužbence.
79.	člen
Tajništvo občinskega ljudskega odbora opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen tistih posameznih zadev, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s tem statutom dane v področje ljudskemu odboru, svetu ali ikakemu drugemu posebnemu organu občinskega ljudskega odbora.
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja izdaja tajništvo občinskega ljudskega odbora odločbe v upravnem postopku, nadzoruje izvajanje zakonov in drugih predpisov, opravlja upravna dejanja in izvršuje upravne ukrepe, za katere je pooblaščeno.
80.	člen
Zadeve s svojega področja opravlja tajništvo občinskega ljudskega odbora samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov občinskega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami, ki jih da občinski ljudski odbor ali njegov svet.
Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka se mora tajništvo ravnati po smernicah ljudskega odbora in njegovih svetov.
Občinski ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsak akt tajništva, razen odločb, ki so bile izdane v upravnem postopku.
Pri izdaji nove odločbe se mora tajništvo ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.
b) Tajnik ljudskega odbora
81.	člen
Tajnik ljudskega odbora načeljuje tajništvu in organizira njihovo delo.
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja s področja poslovanja tajništva ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije. Če svet to odkloni, sporoči to tajnik predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora.
82.	člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno in pravilno poslovanje tajništva občinskega ljudskega odbora;
2.	vodi upravni postopek in podpisuje odločbe; postopek vodi in podpisuje odločbe tudi takrat, kadar odloči o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
3.	daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom;
4.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom, z drugimi predpisi višjih državnih organov ali z odloki ljudskega odbora;
5.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju tajništva in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti;
6.	razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne notranje organizacijske enote tajništva;
7.	izdaja odločbe oziroma odloča o uslužbenskih razmerjih glede uslužbencev, za katere je pristojen Po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev;
8.	odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerednosti, sproži disciplinski postopek zaradi disciplinskih prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške;
9.	določa razpored letnih dopustov za uslužbence in delavce;
10.	opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih državnih organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje.
7.	Sodnik za prekrške
83.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s Predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh Prekrških, določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik 2a prekrške.
84.	člen
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli 111 razrešuje ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali višjo šolo zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve.
Do konca leta 1958 je lahko izvoljen za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali višje šole zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse, verv-dar pa taka oseba lahko ostane občinski sodnik za prekrške samo, če v enem letu po izvolitvi napravi strokovni izpit.
8.	Uslužbenci ljudskega odbora
85.	člen
Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci.
Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov.
Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonito smernico ali naročilo. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost izdane smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo, tako izvršitev pismeno ponovi, jo je uslužbenec dolžan izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje, ali če bi se s tem hudo oškodovali državni interesi; v takem primeru pa mora uslužbenec obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora in tajnika okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
86.	člen
Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Če v dveh mesecih ni izdana odločba o pritrditvi, se šteje, da je pritrditev dana.
87.	člen
Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi, kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse.
Če se na razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika tisti udeleženec razpisa, ki je najprimernejši za to službo.
88.	člen
Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta.
89.	člen
Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa. Natečaj razpiše komisija za
volitve in imenovanja.
Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidat izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom, ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi izida razpisa postavi občinski ljudski odbor tajnika ter tiste uslužbence, za katere je to določeno s posebnimi predpisi, druge uslužbence pa postavi komisija za volitve in imenovanja.
Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zopet akt o postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom.
Če organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa samo akt o postavitvi.
90.	člen
Za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora in za druge uslužbence, za katere je to določeno s posebnimi predpisi, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora.
Za postavitev uslužbencev občinskega ljud. odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se ta izobrazba prizna, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno mesto kot vršilci dolžnosti.
Zoper odločbo personalne komisije, s katero se odreče, pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na Sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo.
91.	člen
O razrešitvi uslužbenca, ki ga je postavil ljudski odbor, odloči ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa komisija za volitve in imenovanja.
Za odpoved uslužbencem občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
92.	člen
Odločbo o postavitvi in razrešitvi uslužbencev, ki jih postavlja in razrešuje ljudski odbor, izda predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izda tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno. Odločbe o postavitvi in razrešitvi drugih uslužbencev ljudskega odbora izdaja tajnik ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora odloča tudi o drugih službenih razmerjih teh uslužbencev, če z zakonom ni drugače določeno.
III.	Krajevni odbori
1.	Sestlava in izvolitev
93.	člen
Na območju občine Semič se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja:
Vavpča vas — za naselja: Semič, Vavpča vas, Trata, Mladica, Sela pri Semiču, Kašča, Coklovca, Vrtača pri Semiču, Oskoršnica in Podreber.
Štrekljevec — za naselja: Štrekljevec, Kal, Osojnik, Brezova reber, Maline pri Štrekljevcu, Omota, Gradnik, Praproče in Sodji' vrh.
Črešnjevec — za naselja: Črešnjevec pri Semiču, Hrib pri Cerovcu, Krvavčji vrh in Cerovec pri Črešnjevcu.
Stranska vas pri Semiču — za naselja: Stranska vas pri Semiču, Krupa, Moverna vas, Praprot, Vinji vrh pri Semiču in Brstovec.
Kot pri Semiču — za naselja: Kot pri Semiču, Sa-dinja vas, Trebnji vrh, Lipovec, Brezje pri Vinjem vrhu, Nestoplja vas, Pugled, Starihov vrh, Gaber pri Semiču, Sela pri Vrčicah, Vrčice, Blatnik pri Čimoš-njicah, Planina in Sredgora.
Črmošnjice — za naselja: Črmošnjice, Komama vas, Mašelj, Srednja vas, Brezovica pri Črmošnjicah.
Rožni dol — za naselja: Rožni dol, Pribišje, Preloge, Potoki, Brezje pri Rožnem dolu, Hrib pri Rožnem dolu in Gornje Laze.
94.	člen
Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor, in določeno število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev.
Krajevni odbor ima pet do devet članov. Število članov določi občinski ljudski odbor.
95.	člen
Če se opravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja, določi občinski ljudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci po posameznem zboru, in sicer sorazmerno s številom prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev tako, da se voli vsak član krajevnega odbora na enako število ali približno enako število prebivalcev.
96.	člen
Za člana krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku in stalno živi na območju krajevnega odbora.
97.	člen
Za izvolitev članov krajevnega odbora skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora.
Kandidate za tiste člane krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, lahko predlaga vsak na zboru navzoči volivec. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.
Glasuje se javno z dviganjem rok.
Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja.
98.	člen
Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev.
99.	člen
Tisti člani krajevnega odbora, ki jih volijo zbori volivcev se volijo na novo po vsakih splošnih volitvah v občinski ljudski odbor.
Zbor volivcev lahko vsak čas razreši člana krajevnega odbora, ki ga je izvolil, in izvoli namesto njega drugega.
2.	Področje krajevnega odbora
100.	člen
Krajevni odbor obravnava zadeve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge in mnenja za rešitev takih vprašanj; če gre za pomembnejše vprašanje, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v obravnavanje.
101.	člen
Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve:
1.	skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju kot na primer krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov, napajališč, javne razsvetljave, parkov in podobno; nadzoruje, da se uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim redom;
2.	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je dano kraju v uporabo;
3.	skrbi za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov in za to, da se pašniki uporabljajo po določenem redu, izterjuje predpisano pašnino;
4.	nadzoruje delo poljskih čuvajev;
5.	skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga, ulic in uličnih kanalov v kraju; nadzoruje izvrševanje obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane;
6.	skrb ža upravljanje krajevnega pokopališča;
7.	skrbi za organiziranje ukrepov zoper požar, poplavo in druge elementarne nesreče; organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami;
Občinski ljudski odbor lahko da s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto s posebnim odlokom v delovno področje krajevnega odbora tudi druge zadeve.
Pri upravljanju splošnega ljudskega premoženja in pri opravljanju služb lahko krajevni odbor odreja potrebne ukrepe. Če krajevni odbor katere od naštetih zadev ne izvrši ali ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občinski ljudski odbor sam.
102.	člen
Krajevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih predpisov na svojem območju. V ta namen krajevni odbor:
1.	pomaga občinskemu ljudskemu odboru oziroma njegovim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinski ljudski odbor na območju krajevnega odbora;
2.	seznanja državljane na zborih volivcev ali pa neposredno z odloki in drugimi predpisi občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov ter s predpisi drugih državnih organov; spremlja izvajanje teh predpisov in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov;
3.	na zahtevo občinskega ljudskega odbora, njegovih komisij in svetov daje mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti;
4.	predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo; .	'
5.	spremlja delo uslužbencev občinskega ljudskega odbora, kadar delajo na območju krajevnega odbora in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe za izboljšanje njihovega dela.
103.	člen
Vse zadeve iz svojega področja opravlja krajevni odbor na podlagi predpisov, zadeve, ki niso urejene s predpisi pa v skladu s krajevnimi običaji.
104.	člen
Občinski ljudski odbor nadzoruje delo krajevnega odbora. Občinski ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevni odbor izven upravnega postopka.
105.	člen
Krajevni odbor odloča o upravnih zadevah v mejah svojega delovnega področja s sklepom.
Krajevni odbor lahko namesto da bi se izdala upravna odločba, sporoči stranki svoj sklep o upravni stvari tako, da ji da na vpogled sejni zapisnik, v katerem je vpisan sklep. S podpisom na izvirniku sejnega zapisnika in s pristavkom dneva potrdi stranka, kdaj ji je bil sklep sporočen.
Zoper sklep po prejšnjem odstavku ima stranka pravico do ugovora na občinski ljudski odbor v osmih dneh po tem, ko ji je sklep sporočen.
Na podlagi ugovora izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora odločbo in jo dostavi stranki, ki je vložila ugovor. Zoper to odločbo ima stranka, ki z njo ni zadovoljna, pravico do vseh pravnih sredstev, ki so po veljavnih predpisih dovoljene zoper odločbe, izdane v upravnem postopku na prvi stopnji.
106.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog krajevnega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu. Krajevni odbor ima lahko predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora.
Občinski ljudski odbor lahko odloči, da se dohodki od krajevnih pašnikov, del občini pripadajočih dohodkov od komunalnih zavodov in tudi del drugih
občinskih dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabljajo samo za potrebe kraja.
Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje predlog za porazdelitev in uporabo sredstev iz predračuna krajevnega odbora.
107.	člen
Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način p el jan za potrebe kraja, razpolaga krajevni odbor.
3.	Način dela
108.	člen
Krajevni odbor dela na sejah.
Na prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika. Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje.
Dnevni red seje določi krajevni odbor na predsednikov predlog.
Krajevni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov.
109.	člen
Krajevni odbor mora dati najmanj enkrat letno občinskemu ljudskemu odboru poročilo o svojem delu.
110.	člen
Dolžnost predsednika in člana krajevnega odbora je častna družbena služba.
111.	člen
Upravno izvršbo sklepov krajevnega odbora izvršuje občinski ljudski odbor. Krajevni odbor lahko izvršuje svoje sklepe tudi sam.
IV.	Zbori volivcev
112.	člen
Zbori volivcev se praviloma sklicujejo za območja krajevnih odborov (93. člen tega statuta).
Občinski odbor lahko določi s sklepom, da se na posameznih območjih zborov volivcev, določenih po prejšnjih odstavkih, sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih tega območja.
113.	člen
Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati zborom volivcev o svojem delu.
114.	člen
Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na .zborih volivcev v volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva to od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev.
Če skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve, zbo-rovega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; Če skliče zbor volivcev krajevni od-
bor, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor.
O zboru volivcev se napravi zapisnik; zapisnik je treba takoj poslati občinskemu ljudskemu odboru.
115.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece.
Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor. O sklicanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora.
Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mo,ra sklicati zbor volivcev, če to zahteva najmanj desetina volivcev ali okrajni ljudski odbor Novo mesto.
116.	člen
Krajevni odbor skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev in poroča o tem na prihodnjem zboru volivcev. Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsedstva zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev.
117.	člen
Občinski ljudski odbor lahko predloži posamezno vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zboru volivcev.
Občinski ljudski odbor mora, preden odloči o pomembnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zbora volivcev, zlasti preden sprejme odlok:
1.	o občinskem družbenem planu in proračunu;
2.	o regulacijskih načrtih;
3.	o vpeljavi občinskih doklad in taks.
118.	člen
Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor mora vzeti sklepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mo,ra o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
V.	Referendum
119.	člen
Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcem, ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo. Referendum razpiše občinski ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine članov oziroma volivcev v občini. Tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev.
Občinski ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora. Če zahtevajo referendum volivci, ga mora ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora.
VI.	Končne določbe
120.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi okrajni ljudski odbor Novo mesto s pritrditvijo komisije republiškega zbora Ljudske skupščine LRS za statute, uporablja pa se od 1. septembra 1955, poznejše spremembe statuta pa od dneva, ko jih je ljudski odbor sprejel.
Štev. 01/1-314/5
V Semiču, dne 23. novembra 1957.
Predsednik ObLO: Franc Kapš 1. r.
Ta statut je potrdil OLO Novo mesto z odločbo z dne 27. dec. 1957 št. 01/6-7515/2. Komisija republiškega zbora Ljudske skupščine LRS ,za statute je k njej dala pritrditev s sklepom z dne 31. jan. 1958, št. R 78/1-58.
198.
Na osnovi 6. člena zakona o vinu (Uradni list FLRJ št. 31-395/57), 2. točke 98. člena zakona o občinskih odborih (Uradni list FLRJ št. 19-88/52), 2. točke 53. člena statuta občine Črnomelj, ter sklepa svoje seje z dne 9. septembra 1958 izdaja svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora Črnomelj
ODREDBO
o roku trgatve grozdja za predelavo v vino.
1. člen
Da bi se izboljšala kvaliteta vina na področju ob-
čine Črnomelj, veljajo za rok trgatve na področju občine Črnomelj določbe te odredbe.
2.	člen
Trgatev grozdja za predelavo v vino ni dovoljena pred 1. oktobrom.
3.	člen
Pred rokom, omenjenim v 2. členu te odredbe, je dopustna trgatev le s privoljenjem strokovne komisije, ki jo imenuje tukajšnji upravni organ, ki je pristojen za kmetijstvo in sicer:
a)	če je zaradi ugodnih vremenskih pogojev dosežena zaželjena količina sladkorja pred rpkom, ki ga določa 2. člen te odredbe;
b)	če je zaradi posledic elementarnih nezgod ali nepovoljnega vremena ogrožen pridelek grozdja.
Sprememba roka, ki je določen v 2. členu te odredbe, objavi komisija na krajevno običajen način.
4.	člen
V smislu 58. člena zakona o vinu se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo din 20.000, kdor trga grozdje za predelavo v vino pred rokom, ki ga določa 2. člen te odredbe.
5.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Štev. 05/4-3472/1
Črnomelj, 9. septembra 1958.
Preds. sveta za kmetijstvo:	Predsednik ObLO:
ing. Golob Matija 1. r.	Janez Žunič 1. r. -
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI
199.
BILANCA na dan 31. decembra 1957
gospodarska organizacija GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA »ZASAVJE« V SEVNICI
AKTIVA	Naziv postavke	v 000
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva	4,752
Investicije v teku	5,430
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 2,400
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva	12,558
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve	50,365
Skupaj .	. .	75,505
Podjetje je ustvarilo 12,524.251 din dobička. V svojem poslovanju se je prizadevalo za organiziran
Naziv postavke	v 000 PASIVA
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	88
Razni skladi	3,761
Dolgoročno posojilo za finans. investicij	8,084
Drugi viri finansiranja investicij	2,010
B.	Viri obratnih sredstev
Banka - kredit za obratna sredstva	19,241
Sklad obratnih sredstev	12
Invest. posojilo za obratna sredstva	5,386
Pasivne časovne razmejitve	87
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti	36,836
Skupaj . . .	75,505
odkup in plansko razdelitev lesnih sortimentov. Doseženi ristorno znaša 7,735.616 din.
Vodja računovodstva:
Harlander Dušan 1. r.
Predsednik upr. odbora:
Pipan Franjo 1. r.
Direktor:
Ficko Vendel 1. r.



\

}
.
'









Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik Šom Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju —- Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 606 - 70
2 - 245