Razne vesti.
127
Razne vesti.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1909.
— (Osebne vesti.) Imenovani so: podpredsednik dež. sodišča v Trstu Fr. Dukič in višjesodni svetnik v Trstu M. Gabrielčič za dvorna svetnika vrhovnega sodišča; titul. višjesodni svetnik A. Leveč v Rudolfovem za svetnika viš. dež. sodišča v Gradcu; sodnik v Ljubljani dr. VI. Foerster za okr. sodnika in okr. sod. predstojnika v Metliki; sodnika K. Poliak in dr. O. C um ar na deželnem sodišču v Trstu za okr. sodnika istotam; avskl. dr. R. Kri s 11 za sodnika v Brežicah; avskl. P. Keršič za sodnika v Črnomelj; avskl. doktor P. Skaberne za sodnika na Vrhniko; avskl. Fr. Pečnik za sodnika v okrožju nadsodišča graškega; avskultant dr. J. vit. Dottori in dr. R. Abram za sodnika na dež sodišču v Trstu; avskl. J. Zorzi za sodnika v Kanalu; avskl. dr. M. Quarantotto za sodnika v Rovinju in avskl. dr. A. Brumati za sodnika v Bujah. — Premeščeni so: okr. sodnik in okr. sod. predstojnik Fr. Regallv iz Metlike v Radovljico; okr. sodnik in okr. sod. predstojnik dr. H. VVatzulik iz Šmohora v Celje; sodnik dr. 1. Modic z Vrhnike v Ljubljano; sodnik dr. A. Vogel iz Št. Vida v Celovec; sodnik dr. J. Oswatisch iz Brežic v Maribor; sodnik E. Stockl iz Črnomlja v Kočevje. — Umrl je doktor Albin Kapus, odvetnik v Ljubljani.
— (»Pravničko družtvou Zagrebu«) je začelo, kakor je posneti iz poročil na zadnji glavni skupščini, letošnje leto s 734 pravimi člani in 9 ustanovniki. Imovina mu je koncem 1. 1908 znašala nad 30.000 K. Njegovo glasilo »Mjesečnik« izhaja že 35 leto s čedalje izbornejšo tvarino, osobito z odličnimi razpravami ne samo o domačem zakonodajstvu, nego tudi o splošnih vprašanjih pravne, upravne, tudi gospodarske in socijalne politične vrste. Priobčevati je začel tudi študije v slovenskem jeziku. V društvo je pristopilo zadnji čas nekaj slovenskih pravnikov. Želeti je, da pristopijo tudi drugi, ker za članarino 12 K dobivajo društveni list, ki obsega v vsaki mesečni števiki šest tiskanih pol. — Na zadnji glavni skupščini se je po predlogu odbornika in urednika vseuč. prof. dr. Šiloviča storil važen sklep, da se izda hrvatska pravna terminologija. Izvoljen je v ta namen odbor pod predsedstvom društvenega predsednika vseučilišk. prof. dra. Fr. Spevca; v seji dne 1t>. pr. m. je odborov tajnik dr. Ivan Strohal prevzel nalogo, da sestavi načrt za nadaljnje delo.
— (Pravnicka Jednota) v Pragi, ki izdaja češki »Pravnik« vsakih štirinajst dni sedaj 48. leto, je štelo koncem lanskega leta 493 članov in nad 15.000 K društvene imovine. Društvenega časopisa se je oddalo 1288 izvodov. Jednota prispeva k izdavanju »Sbornika ved pravnich a statnich« ter je na zadnji skupščini sklenila tudi prispevati za »Spravni Obzor«, ki ga začne izdajati »klub konceptnega uradništva deželnega odbora češkega«.
128
Razne vesti.
Za predsednika je bil zopet izvoljen ekscel. dr. Anton vit. Ran da, za 1. podpredsednika svetnik viš. dež. sodišča R. Vyšin, za drugega pa odv. dr. J. Javurek.
— (Odvetniški tarif vkazenskem postopanju). Pravosodno ministrstvo je poslalo vsem predsedstvom višjih dež. sodišč razpis od dne 13. marca 1909 št. 7709 (v ukazniku 1. 1909 na str. 83), v katerem po ob-razložbi pravi: Pravosodno ministrstvo je mnenja, kakršno je deloma že izrazilo v razpisu od 26. novembra 1904 št. 25.601, t. 6, da je odvetniški tarif, izdan z razpisom pravosod. ministrstva od 11. dec. 1897 drž. zakonika št. 293, uporabljati tudi v kazenskem postopanju, in sicer točke oddelka A (opravilni honorar), kolikor se ne nanašajo na vloge in ustne razprave ali zaslišbe in kolikor ne nasprotuje besedilo tar. točke, točke oddelka B (potnine in oddaljenine) ali oddelka C (manipulacijske pristojbine) pa skozinskoz.
— (Pristojbina za zemljiškoknjižno zaznambo izvršljivosti po zmislu §-a 89 izvrš. r.) S takšno zaznambo pri že vknjiženi zastavni pravici se ne ustanovi šele zastavna pravica, nego le stori razvidno, da je že obstoječa zast. pravica postala izvršljiva; namen in učinek te zaznambe sta v zadnjem odstavku §-a 89 natančno opisana. Takšna zaznamba torej sploh ne znači »vpisa za pridobitev stvarnih pravic« po zmislu tar. t. 45 B, torej tudi ne »ponovnega vpisa ene in iste pravice« po zmislu tar. t. 45 D, c c in že zato ne spada pod vpisno pristojbino. (Razpis fin. min. 15. aprila 1908 št. 19.150)
— (Varnostna eksekucija na podlagi plačilnega naloga.) Praksa o tem, kdaj se sme dovoliti takšna izvršba, je bila različna. Nekaj vrhovnosodnih odločb stoji na stališču, da je dopustna pri menično-plačilnih nalogih, predno poteče tridnevni rok za ugovore, da celo, predno se nalog dostavi tožencu. Druge odločbe so izrekale, da pred potekom roka za ugovore ni sicer dovoljena varnostna izvršba po §-u 371 št. 2 izvrš. r., pač pa pod pogoji §-a 370 ib. — Odločba od 5. maja 1908 R II 366 pa se glasi, da je varnostna izvršba po §-u 371 št. 2 dopustna le, če so vloženi ugovori, poprej pa je za vsak slučaj izključena. Vsled teh različnih interpretacij je vrhovno sodišče storilo plenisimarni sklep od 30. decembra 1908 Ril 1014 (jud. knj. 187): Temeljem plačilnih nalogov, navedenih v §-u 1 št. 2 izvrš. r., je moči, ako so tožencu dostavljeni, dovoliti na predlog varnostno eksekucijo edinole po §-u 371 izvrš. r. in sicer šele tedaj, ko so proti njim vloženi ugovori.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K,
za pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26. oz. 22.