£
%
| ^
fl
i-

s

Leopold Volkmer,
veseli pesnik Slovenskih goric.
i
QJq^šrcsr~<ž)
1741. t 1816.
——”^»*—►•■-ä—<-
Objavil in založil
dr. Jožef Pajek.
(jPoiLsutis iz l^opotniltea..)
%%^m߀k v.
Miuigejskc
dr^its/o-PL^y
B-
»
©n-wgpBFTTS)
«

• T
:-E!
(9

fl


J
© jb;
d

71
)
veseli pesnik Slovenskih goric.
^ iliž

§
9
d
Objavil in založil
d r. Jožef Pajek,
.
(iE3on.a,tis iz 2Popotnil^a,.)

;
Muzejska
^«tči
lAK
V Mariboru 1885. Natisnil Ivan Leon.
JtIF
............................TTTT..a:f.
.....^.....


<xi\hVu.v,vf ^c,.v- j

„In ti, vesela dežela Štajerska, nisi tudi ti vrlih Slovencev rodila, jih dojila narodu svojemu? Kdor domoljubov štajerskih ne pozna, naj ne reče, da ,je v rodovitnih Slovenskih goricah doma.“
Knezočkof Anton Martin Slomšek v „Drolrtincah“ za leto 1862, na str. 77.
fS23

U S
Volkmerjev životopis.
Navdušen životopis našega pesnika nam je podal Slomšek v Drobtinicah v Vlil. letu str. 107 — 126; posnel ga je č. g. M. Lendovšek v „Zbranih spisih“ UL, str. 85 — 114, torej ga tukaj ni treba ponavljati. Z naslednjimi dodatki k životopisu Volkmerjevemu hočemo Slomšekove podatke samo nekoliko dopolniti ali pa popraviti.
Leopold Volkmer se je rodil v trgu Lotmeržnem 13. oktobra 1. 1741., kakor poroča Simon Povoden v svojem spisu „Bürgerliches Lesebuch“ na str. 557. Glej „Slov. Gospodarja“ od leta 1881. štev. 32. in 33. Povoden imenuje Volkmerjevega očeta Slezaka. Orožen pa piše : „Leta 1556, 7. julija, so štajerski stanovi Willenrainerjev dvorec vskoškim rodbinam Aleksič, Dovtšin in Vukmyr izročili. Naš pesnik Volkmer je torej potomec Vskokov“. Bisthum und Diöc. Lavant. V. 538.
V listu, pisanem 11. aprila	1.	1882.	se mi je poročilo, da. je krstna matica, v katerej so bili zapisani krsti	od 1.	1733.	do 1. 1745. nekam izginola,	in
ž njo tudi uradna beležka o rojstvu in krstu Volkmerjeyem.
Od 1. 1753. do 1759. je obiskaval Volkmer gymnasij v Varaždinu, kjer so takrat učili vrli očetje jezuiti.	Ker je	bil 1.	1773. njihov red razpuščen,	so
se jezuiti razpršili na vse strani;	ž	njimi	so pa	tudi spreminoli zapisniki o	ta-
mošnjih učencih. Tako mi je poročil gospod prof. dr. Križan iz Varaždina
8.	maja 1883. 1. Torej tudi o tej dobi Volkmerjevej nimamo nobenega uradnega poročila.
Podani dve letnici, kakor tudi one za modroslovske in bogoslovske nauke sem posnel po Povodnovem poročilu. Ko je od 1. 1759. do 1761. v Gradcu modroslovske nauke dovršil, se je od 1. 1761. do 1764. učil ravnotam bogoslovja. Leta 1764. je bil od graškega škofa za mešnika posvečen. Eno leto se je še vežbal v Gradcu za dejansko dušno pastirstvo, in je bival v tamošnjem duhovskem semenišču. V jeseni leta 1765. je prišel za kaplana k sv. Ožbaltu, ki je sedaj poddružnica meniške župnije v Ptuju, in je ostal na onem mestu do leta 1769. Tega leta je pa prišel k velikej cerkvi v Ptuj, ki je sedaj pro-štijska, in sicer je bil, kakor poroča rokopisni „Schematismus Cleri Pettovien-sis“ od 1. 1769. do 1773. „sacrista“ ali nadzornik žagreda.
Leta 1773. je dobil nadarbo (beneficium) Golobovo, in je prevzel dušno oskrbovanje tamošnje bolnišnice, katero službo je opravljal do septembra leta 1784. Takrat se je preselil k sv. Urbanu zunaj Ptuja, kjer je bil kaplan do 27r'avgusta 1788. leta.
6 -
Po smrti župnikove] je postal oskrbnik, katero službo je opravljal od 27. avgusta 1788. leta, do 2. februvarja 1789. 1. Od 8. februvarja 1789. 1. do 4. junija tega leta je bil oskrbnik pri Devici Mariji v Vurbergu. Od 4. junija 1789. 1. pa do 1. 1808. je bil kaplan pri sv. Martinu pod Vurbergom. V tej dobi, in sicer leta 1801. je ustanovil zalogo za kaplana pri sv. Martinu. Položil je v ta namen 400 gld., ki nesejo na leto 16 gld. 80 kr., za kojo plačo se mora opraviti pet sv. meš. Graški škof so to ustanovo potrdili 30. dec. leta 1801. Leta 1808. je dobil 200 gold pokojnine, katero je še 4 leta užival pri sv. Martinu. Leta 1812. se je preselil nazaj k sv. Vrbanu, kjer je 22. sept. L 1814. bral svojo zlato sv. meso. 20. decembra 1815. leta je prosil, naj bi ga škof oprostili dolžnosti breviarij moliti, ker so mu oči oslabele, kar se mu je res 10. januvarja 1816. leta dovolilo. Župnik pri sv. Vrbanu je bil takrat Janez Mravljak, ki se je rodil leta 1738 , in prišel k sv. Vrbanu 1799. leta. Pri sv. Vrbanu je Volkmerja 4. februvarija 1. 1816. v cerkvi mrtvoud zadel; umrl je pa 7. februvarja 1. 1816., kar je razvidno iz poročila mrtvaške matice pri sv. Vrbanu.
Iz Volkmerjeve dobe živi še preč. g. stolni prošt Jurij Matjašič, ki se še sedaj dobro spominja, da je na svoj dom čul, kako so pokojnemu Volkmerju zvonovi peli. Kako so Volkmerjeve naslikane litanije Matjašiča v šolo spravile, sem povedal v „Letopisu Slovenske Matice“ 1. 1880, na str. 225
Ko sem 18. julija 1. 1883. k sv. Vrbanu prišel, izvedel sem od č. g. Mihaela Graberja, pensioniranega župnika vrbanjskega, sledeče celo zanesljivo ustno sporočilo. Volkmerjevi dijaki niso stanovali v fafofu, nego so tam le hrano dobivali." Spali so pa pri Fricu v Pečjaku, na Vintarovskem vrhu, deset minut od cerkve, proti solnčnemu zahodu. Lipa, o k te rej je Volkmer tako lepo zapel, je stala pred farofskimi vrati, kakove tri sežnje od njih oddaljena. Okoli cerkve je bilo preje obzidano pokopališče; vrata, skozi katera se je od farofa na pokopališče in v cerkev hodilo, so bila čisto blizo lipe. Volkmer je stanoval v jugoizhodnej sobi farofa, ki je bila takrat v dve sobici predelana. Hodil je y svojo sobico -skozi vrata, ki so se odpirala na shode. V drugej ma-lej sobici je prebival župnik, star prijatelj Volkmerjev. Župnik je hodil v svojo sobico iz velike sobe, ki se nahaja na jugozahodne] strani farofa. Volkmer si je napravljal pijačo iz centauerja (Gentiana centaureum); eden šopek tega zelišča se je še pred 7 leti v n j ego vej omari za knjige hranil. Volkmer je svojim dijakom s posebnim, na desko pritrjenim nožem na zvod vsakdanji kruh rezal; pred kakimi tridesetimi leti se je še ovi nož pod streho hranil.— Lepa hvala tudi častitemu gospodu župniku za njegovo prijazno poročilo!
Svoje knjige je Volkmer izročil župnijske] knjižnici pri sv. Vrbanu. Knjižnica je še sedaj precej obilna, dasinivno že gotovo ni več vseh nekdanjih Volkmerjevih knjig v njej. Volkmer je vsakej svojej knjigi na notranje] strani sprednje platnice ali korice prilepil listek, na katerem je tiskano: „Ex. Lih. Volkmer“ —- to je, „izmed Volkmerjevih knjig.“ Volkmerjevih knjig je cela velika omara čisto polna. Iz te zapuščine se vidi, da je Volkmer silo denarjev za knjige potrošil, pa iudi, da je moral trden biti ne samo v bogoslovskej učenosti, nego da so ga zanimale vse vednosti, in da je bil naravnoč učenjak — in to na kmetih. Iz bogoslovnih knjig se še posebno vidi, da Volkmer
- 7
ni maral za puhli liberalisem one dobe, nego da je bil zvest in iskren sin katoliške perkve. Naslove nekterih knjig Volktnerjevih sem si 18. julija 1. 1883. prepisal, in nje torej tudi tukaj podam. „Brentano: Die heilige Schrift. Frankfurt am Main 1813.“ „P. Lallements moralische, lehr- und geistreiche Gedanken über die Sendschreiben des hl. Apostels Paulus, mit Languedoc-s Anmerkungen. Uebersetzt aus dem französischen von Ignaz Steuer, Director der W. W. Ehrwürdigen Frauen Ursulinerinncn zu Landshut in Bayern. Augsburg, im Verlag bei Ignaz Wagner. 1782.“ „Geschichte der drei letzten Lebensjahre Jesu, sammt dessen Jugendgeschichte. Wien bei Job. Thomas Edlen von Trattnern, k. k. Hofbuchdruker und Buchhändler 1784“. „Geistliche Gesänge über die Sonn- und Fayertägliehe Evangelia des gantzen Jahrs. Mit Genehmigung der Oberen. Clagenfurt, gedrucht bey Maria Christina Kleinmayrin Laa. Buchdr. Wittib. 1750.“ Po tej knjigi se je Volkmer v svojih duhovskih pesnih večkrat ravnal. Volkmer je tudi sv. cerkvi sovražne knjige poznal, še bolje je pa za to skrbel, kako bi zmote zavračal. „Klopfstocks Werke. Troppau. bei Trassier 1784.“ „0. M. Wieland’s Werke, Troppau bei Trassier 1784.“ Nemških klassikov je imel Volkmer čisto gotovo več. — „Allgemeine Weltgeschichte. Nach dem Plan Wilh, Guthrie und Job. Gray und anderer gelehrter Engländer entworfen . . . von Christoph Gottlob Heinrich, ordentlicher Professor der Geschichte zu Jena. Wien im Verlage bei Franz Anton Sehrämbl. 1790.“ Jako obširno delo. Sammlung der besten Beisebeschreibungen. Troppau, gedruckt bei Jos. Georg Trassier, und im Vorlage der Compagnie. 1784.“ Tudi to delo je jako obširno. „A. F. Büsehings grosse Erdbeschreibung. Troppau, gedruckt bei Jos. Georg Trassier“, obširno in znanstveno delo. „Herrn yon Buffons allgemeine Naturgeschichte“ Troppau bei Trassier 1785“ „Eberts Naturlehre. Troppau 1784.“ „Des Freyherrn von Martini Lehrbegriff des allgemeinen Staatsrechtes. Wien, in der Sonnleithnerischen Buchhandlung 1783.“ Hranijo se še tudi Volkmerjevi, za ovo dobo krasni in veliki zemljevidi. Vseh knjig kar nisem hotel tukaj naštevati — naštel sem jih pa toliko, da mora vsakemu jasno postati, da se je Volkmer res rad s knjigami pečal, da mu ni bilo žal za denarje, katera je za knjige štel, in da je moral biti nenavadno izobražen mož.
Med knjigami Volkmerjevimi se hrani tudi listina, v katerej poroča fiskalni urad graški 16. avgusta 1817. leta deželnej sodniji graškej o izkazu, katerega je sestavila krajna sodnija v Ptuju o premoženju rajnega Volkmerja. Iz tega poročila je razvidno, da je Volkmer ustno svojo oporoko napravil menda v onih dneh, ko je od mrtvouda zadet smrt pričakoval; zapisana pa je bila oporoka še le pozneje, 15. februarja 1816. leta. Volkmer je zapustil 395 fl. in 51 kr. srebra ali konvencijske veljave, pa 105 gold. 47‘/4 kr. dunajske veljave. S temi denarji so se morali poravnati vsi stroški za pogreb in zapuščinsko obravnavo, in se je moralo še trem strankam izplačati, kar jim je Volkmer sporočil. Z ostalino pa hi se naj ravnalo po volji Volkmerja in po naredbi dvorne pisarne od 17. septembra 1812. 1. tako, da "naj bere župnik pri sv. Vrbami za eno tretjino sv. meše, dve tretjini pa se naj razdelita med ubožce pri sv. Vrbami, ki so dolžni za to za njega moliti. Poročilo fiskalnega urada je podpisal Jožef vitez Varen a. Deželna sodnija je odločila, naj se z zapuščino ravna, kakor je
— 8 —
fiskalni urad nasvetoval. Iz tega odloka je še razvidno, da je brat rajnega Volkmerja iž njegove zapuščine dobil 100 tl ; Jurij in Jožef Dengg pa, ki mu nista nič v rodu bila, sta dobila 40 go Id. Odlok je pisan 10. oktobra 1817. L; podpisan je Brandis.
Nad Volkmerjevim grobom je v steno vzidan kamen z napisom: „Leopold Volkmer.“ Kdor jo Volkmerja poznal, vsakdo ga je hvalil. Ko je okrožni dekan ptujski, Karol Kellner (rojen v Dornavi 26. marcija 1751. leta, umrl 11. avg. 1821. 1.) 1815. leta pri sv. Vrbami kot namestnik škofov opravljal župnijsko Obiskovanje, je domu prišedši o Volkmerju to le zapisal: „Pensionirani zlato-mešnik, gospod Leopold Volkmer. bi bil s svojo učenostjo in pobožnostjo, pa s svojo neizrekljivo gorečnostjo že davno zaslužil najboljšo župnijo. Zadrževala ga jo ponižnost njegova. On je na tihem veliko dobrega storil, posebno s pod-ueevanjem mladine. Veseli ga zavest, da so bili oni možje svoje dni njegovi učenci, ki opravljajo sedaj imenitne službe, in se ga vedno hvaležno spominjajo. Oči so ga skoraj že čisto zapustile, in je tako slaboten in polomljen, da se naravnoč bojimo, da nam bo v kratkem spreminol izpred oči, — iz srca pa se njegov spomin ne bode nikoli izbrisal.“
Meni se zdi, da je Slomšek nedostatne podatke, ki se o Volkmerju berejo v „Drobtincah“ 1. 1853 na str. 112., posnel po Kellnerjevem poročilu, koje je menda kar tako pisal, kakor se je spominjal, in leta 1814. graškemu škofu predložil. V tem poročilu trdi dekan Kellner krivo, da je bil Volkmer takrat še le 71 let star, (namesto 73 let), in da je bil v dušnem pastirstvu 45 let (namesto 43). Kellner piše, da je bil Volkmer pri sv. Ožbaltu 3 leta (namesto 4), pri velikej cerkvi v Ptuju pa 15 let, kar je res. Pri sv. Vrbanu trdi, da je bil 15 let (namesto 5 + 4 = 9 let). Pri sv. Martinu trdi, da je živel kot opešanec 11 let (namesto 4). Pri sv. Vrbanu trdi, da je živel kot opešanee 1 leto (namesto 4). Menda je teh pomot nekaj to krivo, ker je Volkmer, še tudi takrat, ko je pokojnino užival (od leta 1808 — 1816) po zmožnosti svojej v dušnem pastirstvu pomagal.
Književno blago Volkmerjevo
uvrščeno po onem redu, v kterem je nastalo.
Pri nekaterih izdelkih svojih je Volkmer sam pristavil letnico in tudi den. pri drugih se pa najdejo taki podatki pristavljeni od prepisovalcev. Pri nekaterih basnih zamoremo vsaj približno starost s tern določiti, da se oziramo posebno na nemške pisatelje, iz katerih je večkrat snovi svoje zajemal. V Volk-merjevem životopisu, sestavljenem od Simona Povodna, ki je našega Ijubeznji-vegn pesnika dobro poznal, beremo namreč, da si je Volkmer vsako leto nove knjige naročal, in nje pridno prebiral. Verjetno je torej, da si je koj vselej dotično knjigo naročil, kakor hitro je zaslovela. Ko njo je čital, in se mu je katera snov posebno za razmere slovenskega naroda na Štajerskem prikladna zdela, njo je pač tudi koj hitro za potrebe svojih rojakov predelal.
— 9 -
Prve pesniške izdelke stavim v ono dobo, ko je Volk mer kaplanova! pri sv. Ožbaltu, od 1. 1765 do 1769. Gellertove basni so namreč bile natisnene 1746 — 1748. Gleimove 1756 — 1757, Lessingove pa v letih 1753, 1759, 1784. Verjetno je torej, da je Volkmer vsaj nekatere svojih basni, katerih snov je zajel iz imenovanih pisateljev, in ki se bodo pozneje vse imenovale, že v tej dobi pisal v podučenje svojih slovenskih župljanov. Ko je bil Volkmer kaplan pri velikej cerkvi v Ptuju (1769 — 1784) je spisal leta 1778 predgo: „Concio pro festo dedicationis. Dicta ad St. Margaretham. Dnca in Albis 1778“, ki jo hranim v rokopisu. Takrat je spisal tudi več cerkvenih pesni, kojih je precejšnje število prepisal Jožef Štuhec, okoli leta 1800 učitelj pri sv. Lovrencu na Goričkem, nekaj jih je pa bilo natisnenih v Gradcu leta 1783. Knjižica ima obliko osmerke, šteje 78 strani, in nosi na čelu napis: „Pesrae k tem opravili te svete meše, s toj p es m oj pred predgoj, iz nemškega na slovensko prestavlene za fare Optuiske dehantie. V Grad, pri Franci Antoni Boyeri. 1783.“ Vsebina knjige je ta le :
Stran 3 — 16: Pesem k sv. meši:	„Mi	padnemo na	kolna	* Pred	Te
Bog Sabaoth“. Stran 17 — 18: Pesem k predgi	ob nedelah:	„Prekrižmo se	no
reč m o zdaj: * V ime Oče no sina.“ Str. 19 — 37: „Litanie od vseh svetnikov, no molitve, kak se tiste vsaki den, razvi sobote, no praznikov Divice Marie, popodne pri božji službi glasno pod odgovorjenjom tega luslva moliti morejo.“ Str. 38 — 44:	„Lavretanske litanie, ino molitve, kak se tiste ob sobotah in
praznikih Divice Marie namesto te ob drugih dnevah naprepisane litanie od vseh svetnikov moliti morejo.“ Stran 45 — 49: „Obudenje teh božjih tugentih, kere se vseli na konci te predge no krščanskega podučenja tem lustvi od ene zvezde do druge glasno, ino zastoplivo napre moliti morejo.“ Stran 49 — 52: Adventna pesem: „Bosi, nebo! To pravico! * Megle! dol nam daite njo.“ Str. 52 — 56: Adventska pesem pri zornici: „Cešena si Divica! * Z lučjoj obdana vsa.“ Str. 56 — 59: Božična pesem: „Tö	den,	vsa stvar se	veseli,	* Od Boga
je nareti.“ Stran 59 — 62: Postna pesem: „Jaz čem tvoje	mantre	poti, *	No
smilenje s tobom meti“ Str. 62 — 65: Velikonočna pesem: „Zveličar je gor vstano, * Na treti den gane rano.“ Str. 65 — 67: Fiinkuštna pesem. „Prid’ o sveti Duh! ti Oča, no Sin, * Peršone ste tri, no en Bog edin“. Str. 60 — 70: Pesem na praznik presvete Trojice. „Jaz molim tri peršone. * V njih enega Boga.“ Str. 71 — 75: Pesem k procesji svetega Bešnega Tela. „Nebeški du hi! k nam dol prite, * No poti nam pomagat ite." Str. 76 — 78: Pesem ob vseh praznikih Marije. „O Mati božja, kronana, * Vseh angelov kralica.“ Potem še sledita dve strani poprav tiskarskih pogreškov.
Od leta 1784. do 1789. je bival Volkmer pri sv. Vrbanu. Takrat je menda spisal svoje tri basni, kojih snov je zajel iz Pfeffelnovih, ki so bile leta 1783, natisnene. Iz te dobe hranim tudi rokopis: „Concio pro festo transfigurationis D, N. J. C. Dieta ad S’tam Marga. 1785.“ Blizo 50 takih predig hrani č. g. Janez Strah, župnik pri sv. Boprtu. V tej dobi je pisal tudi čestitko, s katero je njegov učenec, pozneje škof, Ignacij Zimmermann, pozdrayil župnika Omuleca pri sv. Vrbanu o njegovem godovanju. Zimmermann se je rodil v Bistrici leta 1777, in je iz Volkmerjeve šole leta 1787. v Gradec odšel; umrl je leta 1843. Pri sv. Vrbanu je zložil Volkmer pesen od sv. Jožefa, ki se je pela pri sv.
— 10 —
Lovrencu na Goričkem; hranim njo prepisano od pokojnega g. župnika Antona Stranjščaka. Pri sv. Vrbanu je skrbel Vokmer tudi za to, da so dobile vse župnije v ptujskej dekaniji priročno knjigo za zdavanje. V roke sem dobil le eden izvod, in sicer v rokopisu. Naslov knjige je:	„Ritus celebrandi sacra-
mentum matrimonii. Sacramentum hoc magnum est. . in Christo et in Ecclesia.
S.	Paulus. Pisano v farofi svetega Urbana v tem leti 1788.“ Obsega samo 6 listov, ki so v lapidarnem zlogu pisani, in sicer tako dovršeno krasno, da moramo Volk mer ja naravnoč umetnika y krasopisju imenovati. Leta 1789. je bila natisnena Volkmerjeva knjižica:	„Der Messgesang. —- Mesna
pesem V G raci pri Widmannstätti“ 16°. 22 strani. Kakor poroča Povoden, je Volkmer v Vurbergu, kjer je bival v spomladi leta 1789. spisal pesen „Od tobaka“ in „Od kmečkega stana.“ Dalje poroča Povoden ravno tam: „Pisal je tudi cerkvene pesni za svečano službo božjo, med katerimi je znana mesna pesen in zahvalnica: „Tebe Bog mi hvalimo“; pa tudi druge duhovne pesni so vredne sem prištete biti. Pisal je tudi nedeljska in prazniška evangelija s kratkim jako spodbudljivim razlaganjem v tistem narodnem jeziku, kojega v ptujskej dekaniji vsakdo razume“. Povoden sicer ne pove, ali je Volkmer ona evangelija v Vurbergu pisal ali ne, pa verjetno je. Dozdaj se mi ni posrečilo to knjigo v roke dobiti. Od leta 1789. do 1812. je bival Volkmer pri sv. Martinu. Na to dobo kažejo sledeči proizvodi. Leta 1794. je prepisal že imenovani učitelj Jožef Štuhec od Volkmerja zloženo pesen: „Razkri jezik čudovito, * Mesa no kervi skrivnost“. Letnico 1795 nosi Cvetkov prepis Volkmerjeve pesni „Od kmestva“. Kakor kaže Murkovo izdanje „Volkmerjevih fabul in pesmi“ je „Hvala kühne“ bila zapeta pri domlatkih v letu 1795. Kakor kaže prepis Cvetkov je „Tolžba enega vencerla“ o domlatkih leta 1797. nastala. Kakor priča Murkovo izdanje, je bila „Sodba krez dekle pri domlatkih“ v letu 1801. zapeta. Kakor kaže prepis Štuhečev, so drugega maja leta 1802. pri sv. Lovrencu na Goričkem peli Volkmerjevo pesen, katero je navlašč za vmeščenje župnikovo zložil. Štuhec govori v svojej zbirki (II. del, str. 504) o knjigi, ki nosi naslov: „Pesem k božji službi v rimski katolški cerkvi vekši tal iz nemškega in latinskega na slovensko prestavlene od Leopolda Volkmera, 1805.“ To knjigo mi je 8. jaiiu-varja 1884 izročil bivši učitelj Miklošičev, sedaj umirovljeni starina gosp. Er. Regholec, rojen 8. junija 1801. Njegov oče je bil Čeh. in je služil kot učitelj pri sv. Unu v Slov. goricah. Regholec je dobil knjigo od učitelja Štuheca. Regholec je še poznal dom Volkmerjev na velikem trgu v Lotmergu; poznal je tudi brata njegovega, ki je bil jako velik mož. Regholec dvomi o tem, da bi bil Volkmer kedaj evangeljščice izdal. Ves rokopis teh „pesmi“ obsega 130 listov, ki so 29 cm široki in 16 cm visoki, Besedam je povsodi v sekiricah napev pridejan. Naj preje je 73 pesmi za vse nedelje in praznike skoz celo leto. Potem sledi 20 pesmi v čast Marijino; po nekod manjka sekiric, Na zadnjem mestu stoji 19. pesni za godove svetnikov; tudi tukaj manjka po nekod sekiric.
Leta 1807. je bila natisnena Volkmerjeva knjižica z naslovom:	„Hvala
kmetičkega stana ino tobačie trave v dveh pesmah zapojena v leti 1807.“ Pod tem naslovom je majhna slika, na katerej vidimo med dvema drevesoma dve ovčki; na tleh pa leži pastirska piščalka. „V Marburgi, se neide per Josephu
11 —
Martinu Merzinger bukvarju. Pritiskana pri Fr. Schützi“. Osmerka. ena pola. Na drugej strani je gaslo: „Vsaka dobra reč se sama hvali; pa ne vsaki pozna, da je dobra, či se njemi ne pove.“ Povedal sem pa že, da je po poročilu Povod-novem te dve pesni zložil 1. 1789; tudi prepis Cvetkov kaže letnico 1795. Leta 1809. je spisal predige za velikonočni pondeljek, v kateroj govori o praznem zaupanju; hrani se pri sv. Vrbanu. Leta 1809. je pisal tudi: Pesem pred nai svetešem Sakramenti iz latinske Thomaža Acquina prestavlena: „Ty velki strahovitni Bog, * V spodobi kruha skriti.“ Leta 1809. je pisal po spri če vanju Murkovem in Cvetkovem. „Hvalo in zaničevanje landverov.“ Leta 1812. je odšel Volkmer nazaj k svetemu Vrbanu, kjer je ostal do svoje smrti, to je, do leta 1816. Na den sv. Florijana (4. maja) leta 1818. je zapel pesem: „Cujež ali najeti pes“, po spričevanju prepisa rajnega Jakoba Kosarja. Prepis hrani gosp. Matej Suhač. Na den svetega Vida (15. junija) 1. 1813. je nastala pesen: „Kruh ali človeške nevošlivosti“ po spričevanju Košarjevem. Iz prepisa Kosarjevega je tudi razvidno, da je na den sv. Geriče (15. novembra) 1813. leta nastala pesen : „Slovo od mojega hrasta“. V rokopisu Volkmerjevem, obsegajočem prevod latinske pesni „Pange lingua“ se bere na koncu beležka; „Zapojeno na den svetih Janža in Paula (torej 26. junija 1813.“ Ker je ‘pa Štuhec to pesen že leta 1794. prepisal, mora torej stareja biti, in pomeni izraz „zapojena“ le to, da so pesen res imenovani den v cerkvi peli. Štuhečeva zbirka se hrani v župnijski knjižnici v Lembahu. Leta 1814. je začel Volkmer zbirati svoje basni in pesni. Od te zbirke, ki je v rokopisu ostala, sem dobil samo prvi del v roke, ki kaže na čelu ta le napis: „Zmes za pevca. I. del. Pisano v farofi svetega Verbana pri Ptui 1814.“ Na sledečem listu se pa bere: „Dragi pevec! Pšenica da bolši kruh, kakor zmes, pa zmesni je dober, ■ da pšeničnega nega. Vzemi iz mojih rokah zmes; po časi znaš iz drugih pšenico dobiti. Bodi zdrav! Izdelavec.“ Dasiravno je bil Volkmer takrat že 73 let star, je vendar vsa pisava jako čista in lepa. Zbirka obsega 37 številk in na koncu „Kazavee“ po abecednem redu. Oblika knjige je podolgovata osmerka in broji 102 strani. Leta 1836. je izdal Anton Murko Volkmerjevo pesniško zapuščino pod naslovom:	„Leopolda
Volkmera, pokojnega duhovnika Sekavske škofije fabule ino pesmi. Spravil in s kratkim Volkmer’vim življenjem na svetlo dal Anton Janez Murko. V Gradei. Na prodaj v Fr. Ferstl’vi knigarnji, Janeza Lovrenca Greinera. 1836.“ 8°, 148 strani. Obsega pa to izdanje 61 fabul in 12 posvetnih pesni. Prečastita gospoda, častni kanonik Marko Glazer in zlatomešnik Valentin Vraz, sta mi pravila, da je zapustil Volkmer lepo yezano knjigo z zlatim obrezo m, ki je obsegala cerkvene pesni za yse praznike in nedelje celega leta. Misli je zajemal povsodi ali iz evangelija ali pa iz berila. Iz te zbirke je gotovo vzeta pesen za drugo nedeljo po svetih treh kraljih, katero nam je v prepisu ohranil pokojni gosp. Anton Stranjščak, in ki se prične z besedami: „Vino v Kani dnes fali * Pri ženituvanji“. Nekaj se je pri skladanju teh cerkvenih pesni gotovo oziral na že preje imenovano knjigo „Geistliche Gesänger. . . Clagenfurt. 1750“. Tudi v že preje omenjeni zbirki, pisani 1805. leta se nahaja pesen „Vino v Kani....“ pri II. nedelji po svetih treh kralj. Razu n tega je tudi zapustil ves krščanski nauk v ličnem rokopisu, ki je pa tudi izgubljen. Tako mi je pripovedni preč. g. kanonik in zlatomešnik Glaser 14. maja 1883. leta.
12
Volkmer je celo še v starih letih hranil vse pismene naloge, k oj e so mu morali njegovi učenci izdelovati. Kar jih je bilo pisanih od škofa Zimmermanna, mu nje je g. Glaser svoje dni k sv. Andreju na Koroško odposlal.
Pri sv. Vrbanu se hrani v književnej zapuščini Volkmerjevej majhen listič, na katerem beremo sledeče latinske vrste, pisane od Volkmerjeve roke.
Sacerdos Nauta.
„Doctrina, et pietas sunt sors tua certa, Sacerdos!
His oves tecura tutus ad astra vehis.
Si doctrina deest, sine remo nauta vocaris;
Nautaque, si pietas, diceris absque rati.“
To je bilo gasi o ali navadni izrek Volkmerjev, ki nam pove, da jo duhovnik, kateremu manjka pobožnosti in učenosti — podoben kmetu, ki nima ne pluge ne brane.
Nekaj sledov o Volkmerjevi književni zapuščini najdemo v Danjkovej knjigi: „Sto ino petdeset posvetnih pesmi ino dvesto vganjk med slovenskim narodom na Štajerskim", in sicer v drugem predgovoru, na str. VII, kjer beremo: „Na povelenje sekretera igranjske drtižbe, nizo-esterajskega kralii-v anjskega svetnika, gospoda Jožefa od Sonnlaitnara sem tildi jaz ne ni kakega triida maral, naše Slovenske narodne pesmi, tak dobro pobožne, kak tildi posvetne, zred pevoglasi, k ere je Andraš Sef spisal, spraviti, keliko potrebno, pobolšati, ino na zgorah povedano igranjsko driižbo poslati. Vsim, keri so mi pri totemi pesmospravlanji bili na pomoč, rečem mojo dužno hvalo, posebno diihovnemi Antonji Korošaki, keri so mi vse Volkmajarove pesmi y roke spravili, ino kere sem, koliko njih je cesarsko kralovsko predno pregledišče knižno dovolilo, tildi vu mojo zbirko vzel". Primeri štev 1: Kmetički stan; štev 79: Napitna pesem; štev. 107 : Hrast. štev. 108: Podert hrast; 119: Pesja tenja; 120: Skopi pes; 123: Jiinec, 141: Rak. — Kakor se mi je iz Središča poročilo, so dediči Šefovi njegove napeve k Volkmevjevim pesnim sicer dolgo hranili, a zdaj je vse izginolo.
Dostavek. Mat. Ant. Relkovid, kapetan v Brodskem polku, spisal je razun drugih knjig tudi „Esopove fabule za slavonsku u školu hodedu dicu. U Osiku 1804, u 8. str. 144.“ Z bakrorezi. Mogoče, da je Volkmer tudi iz te zbirke kaj zajel; ker nisem mogel knjige dobiti, tudi o tej stvari ne morem nič gotovega izreči. Leta 1844. je Ignacij Civid Rokrski izdal v Karlovcu: „Basne in kratke pripovesti od različnih klasičkih spisateljah iz latinskog, francezkog, ne-mačkog i našeg jezika skupljene“. Mislim, da so med njimi gotovo tudi Rel-kovičeve; ko sem nje pa primerjal z Volkmerjevimi, nisem našel nič podobnega razun onih, ki so zajete iz tujih virov. Le „Iz službe poterani kurjak", na str. 19. čividevega izdanja je celo podoben Volkmerjevej bami: „Vuk ali odvzeta služba“.
Predgovor.
„Vrh veselih goric pri sv. Vrbami nad Ptujem zelena gomila pokriva rajnega Volkmerja, domačega pevca našega. Preprosto je blaga duša Volkmer živel in vrle mladence učil; preprosto so tekle njegove pesni, v visokem duhu, čeravno v lozni obleki; duh pa oživlja, pismenka mori. Goreč prijatelj mladine, in pa svoje drage domovine, je Volkmer s svojimi popevkami Slovence budil, množil pobožnost in pošten smeh, in dajal svojim rojakom v čednih pravljicah lepe nauke, dobro slane, pa tudi zabeljene. Dolgo že blaženi mož v materni zemlji počiva, pa še zdaj njegovih pesni sladek glas po Slovenskih goricah odmeva, in povzdiga po božjih hišah Slovencev pobožnost. Naj vsak domoljub v slavnem spominu živi, ki oživlja kakti naš rajni Volkmer v mičnih popevkah svoje rojake.“
Tako je pisal Slomšek v svojih „Drobtincah“, v XVI. letniku na str. 77. Zato je tudi prvi in poglavitni namen tega spisa, naj se po njem omladi spomin starega častitega pevca Volkmerja.
Izdajatelj pa želi tudi svojim rojakom ustreči s kratkočasnim in koristnim berilom, ki nehote čitatelju smeh v lice privabi, pa tudi resne misli in čute vzbuja. Ker je spis zavoljo posebnosti Volkmerjevega jezika tudi slovničarjem namenjen, ki so se že tudi dozdaj zanj zanimali, ga nisem celo nič spremenil ali popravil, kar bi se znabiti komu potrebno zdelo, nego je vse celo zvesto po virih posneto, katere povsodi točno imenujem. Jako obžalujem, da nisem mogel vseh Volkmerjevih spisov v roke dobiti. Lepo prosim, naj mi pomaga, kdor zamore, da se pogina in pozabljenosti reši, kar.še ni spreminolo. Povedal sem tudi vire, iz katerih je Volkmer zajemal, kar sem jih namreč v našej gymna-sijskej knjižnici dobiti zamogel; ako mi pa kdo še kaj več odkrije, mu bodem hvaležen.
Pri spravljanju Volkmerjeve književne zapuščine, in pri popravljanju in dopolnjevanju Volkmerjevega životopisa, ter pri sestavljanju zgodovinskega pregleda književnega delovanja Volkmerjevega so mi razun preč. zlatomešnika in č. kanonika, gospoda Marka Glaserja največ pomagali č. g. Mihael Lendovšek. Ivan Skuhala, Franc Zmazek in Matevž Slekovee, katerim vsem izrekam svojo najsrčnišo zahvalo.












.
















.




13 —
Volkmerjeve basni in pesni.
Opomnja. Vredil sem posamezne številke z ozirom na vire, iz katerih sem nje prepisal, in sem nje postavil celo v tistem redu, v katerem sem nje tam našel. Prvo mesto zavzema Volkmerjev rokopis „Zmes“, v kälterem se nahaja 37 številk posvetne vsebine. Na drugo mesto sem postavil one dve posvetni pesni, koji je Volkmer sam 1. 1807. v posebnej knjižici natisnem izdal. Za njima slede basni in pesni iz Murkovega izdanja, kolikor jih ni že na prvih dveh mestih na vrsto prišlo. Na štrto mesto bi rad postavil cerkvene pesni, ki so posnete po rokopisnih virih, izmed katerih je nekaj lastnih Volkmerjevih, in po natisnenih knjigah, iz katerih sem posnemal zopet vse po onem redu, po katerem so bile knjige natisnene. Za naslovnim nadpisom sem povedal, od kod da je Volkmer snov zajemal, ali koga je posnemal, oziroma, kdo da je že pred njim o istem predmetu pisal, in kje da je Volkmerjeva pesem prepisana ali natisnena.
Štev. 1. Sinica ali kaštigana prevzetnost.
Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 1—4. Murkovo izdanje št. 3., str. 6—8.
1.	Sinica na košati * Bukvi tam	sedi, * No dugi čas si krati * S svojini
vižami: * Zdaj pejti se navoli,	* Zmekne	bukoyco	* Iz veje, no na stoli *
Terdno kluva v njo.
2.	En jastreb obletava * Boršte, da bi rad * Si froštukla priprava; * Kajti ’ma velk’ glad * On sliši, da gdo kluka, * Misli: gdo si ti ? * Na bukvo dol poluka, * Vtiča zagledi.
3.	Pečenka si ti moja, * Tak si	mož guči,	* Kak	bukevea je tvoja; * Ne
sem sit, kak ti. * Peroti vkup	nabira *	K bukvi	dol vstreli; * Pa goša
’mu zapira * Stezo k vtičeki.
4.	Sinica, y goši skrita, * Glasno se smeji: * Si, jastreb: se našita? * Sedi dol no spi! * Iz moj’ga perja stelo * Boš prav mehko ’mea: * Dopuna si si želo, * Kak si 'meti htea.
5.	Krez toti špot sinice * »Jastreb se jezi, * On razpre porotnice, * Hitro odleti. * Siničji špot, kak kisli * Hren, 'mu stopi v nos, * Leteč na višo misli, * Kak bo vtiči kos.
6.	Ne dauč od bukve verta * Oreh veverea: * Lupina je prederta, * Jedro jesti 'ma; * Ja, ja! pa oreh smukne * Veverci spod nog * Sinica se za-sukne * Trikrat na okrog.
7.	Zleti, no oreh zgrabi: * Jastreb vidi to, * Na njeni špot ne žabi, * Smert to njena bo. * Sedeč na velkem hrasti, * Z verha se spusti, * No strašno s klunom hlasti; * Jeza v njem gori.
8.	Sinico zgrabi, gnavi, * Terga no vmori: * Zdaj, zdaj, čemerno pravi, * Zdaj se mi smeji, * Zdaj prišlo je na mojo, * Kak sem reka pred; * Sinica! Meso tvojo * Gnes bo moja jed.
9.	Sinica k svoji škodi * Nas vuči čednost. * Brez straha ti ne bodi, * Misli na slabost. * Je keri bia z nesreče * Bešen pervokrat, * Jaz bom, naj to ne reče, * Bešen vsakokrat.
— 14 —
Štev. 2. Br um d a*) ali po verzen i rat.
Po Vollem, rokopisu „Zmes", str. 5—6. Murkovo izdanje; str. 79. štev. 51. Rokopis Jakoba Kosarja, (roj. 1814. leta v Slabtineih, f v Gradcu 1846.) štev. 68.
1.	Ne lažem, ne! da enkrat pozna sem * Visoke časti vrednega človeka, * Ker je, da jaz resnico vam povem, * Od velke zob-bolezni skoro steka.
2.	Gelüst je z robeom skoz ovito ’mea, * Kak so povite v mrazi stare babe :
*	Zdaj zob je spota, zdaj sam sebe klea, * Zdaj regeta glih, kak. v kaluži žabe.
3.	Je bolečina henjala en čas, * Dve brumdi si na zobi je nastava, * No z njimi igra: toti glas * Naj lepši je, si misli njegva glava.
4.	Kak mesec, da je pun, rad obtemni, * Tak zapusti brumdaša vsa ljubezen
*	Do brumd, či ga zob drugoč boli, * No si ne zna odpraviti bolezen.
5.	Jaz pridem enkrat, no dam njemi rat: * Ci češ od zob-bolezni rešen biti,
*	Tak vrzi brumde proč, moj lubi brat! * Je ne bol brumd, kak zobi, se znebiti ?
6.	Železo zobi je kaj drevi gož; * Gož drevi skorjo gloje, no odere, * Ne nači vzeme brumda zobi loš. * Ne bodi, lubi brat, ne bodi druge vere!
7.	Smeječ mi pravi: guči, brat, kaj češ, * Jaz brumde glas več, kak zobi, lubim. * Tak gvišno ja ti denog to ne veš, * Da z brumdami si moje zobi gubim.
Štev. 3. Kositva ali prazen strah.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 7—11. Ova smešnica še ni bila nikde natisnena; prepisano sem jo našel edino le v Košarjevcj zbirki, in sicer pod številom 67. Vol k m er nam v zabavljivej pripovesti pravi, kako se je Kranjcem na Ogrskem godilo, kder so upali veselega življenja pa bogatega plačila, a — nekaj je vmes prišlo. V „Zvonu“ od leta 1882. na str. 259. se bere tale mičen pogovor med Mihom Premcem, njegovim očetom in pa tovaršem Jurijem. „Vi še ne veste, kaj se pravi živeti“ reče nekega popoludne Miha oblastno očetu in Juriju. „Ce se najeste soka pa zabeljene kaše, pa že mislite, da se vam dobro godi; kaj ne? Doli pa na Hrvatskem, najslabše, kar smo jedli, bili so žganci. In kaki žganci! Kar plavali so v masti. A tam jih malo drugače delajo, kakor pri nas. Tukaj jih kuhate, kakor krompir in na skledo za osem mlatičev prideta dva ocvirka; tam pa kar kotel na ogenj, noter pa^masla cel lonec, v maslo pa žgancev namečejo. Kadar so ocvrti, pa na mizo, gledajo pa tako lepo iz maščobe, kakor žabe iz mlake.“
„Kakor žabe, praviš ?“ čudi se Premec.
„Naj me vzame, kdor hoče“ zatrjuje Miha, „če jih nismo ravno tako iz sklede lovili, kakor žabe. Pa to je samo jed; a denarja, Jurij, tega smo pa imeli! Da se ne bom nič lagal, do krajcarja ne vem povedati, razumeš, ampak v okroglem številu: kakor rezanice ga je bilo“. Tako „Zvon“.
Mislim, da ga ne bom razdrl edinstva našega razcepljenega naroda, če to zabavljico med svet poženem. Vsaj nam Štajercem in Korošcem kranjska narodna pesen tudi ne prizanaša, pa jej le nič ne zamerimo, če poje: „Turku pisal je Adame * Siska vrli gospodare: * Nočem z lepo se podati, * Nočem tudi glave dati; * Hočem rajše se braniti, * Siski poglavar se biti: * Se mi
*) Maultrommel.
— 15 —
bodete kesali, * Kranjcev niste še poznali“. * — Kaj mi jame zdaj Adame, * Siska vrli poglavare? * — Piše liste, da povelje, * Nest je reče v tri dežele: * V Štajersko, Koroško, Kanjsko, * Lepo zbornico Ljubljansko, * Da je prišel turški blisek, * Da nam hoče vzeti Sisek. * Štajerci so list prebrali, * Grenko kislo se držali, * Tresli vsi se ’n omag’vali, * Ker Turčina so se bali. * List bel tud’ Korošci brali, * Z enim glasom pa vsi d’jali: * S Turkom noe’mo se yojsk’vati, * Kaše vrele ne pihati. * Turek ima vel’ke hlače, * Dolge, dolge pa mustace; * Bi vratove naše vgledal, * Kdo ve, kaj bi nam povedal?“. — Torej brez zamere!
1.	Je strašno dosti travnikov * Na Vogerskem kositi, * Gospočke telko delavcev * Ne morejo dobiti: * Plačilo velko vsakemi * Oblubio našteti; * Pa Voger se rad ne pusti * Za kosca gornajeti.
2.	Kositi, pravi, žmetno je, * S kosoj si kaj zadevam; * Posebno či ne vreže vse, x Pritisnem z n j oj, da zevam: * Zapstoin je večkrat moja moč., * Da trava se potukne, * No kosa krez njo videoč, * Kak gladke sani, smukne.
3.	Z vodi ra kamen	vzemom jaz, * No z njim koso nabrusim; * Pa	da me
le en kratki čas	* Če bogat’ drugo skusim: * Z ratiša 'zbijem dol	koso, *
No njo pred soboj tiram, * Položeno na babico, * S klepačem prav obiram.
4.	Se mi zadosti tenka zdi, * Drugoč si njo nasadim, * No s kamnom, da prav zazvoni, * Njo gor no dol pogladim. * Pri vsem tem, da zdaj travnika * Kak britva brado brije, * Tak kosec le težavo ’ma, * Pot žarki ga polije.
5.	Kositva kai je, Voger ve, * On rai če v klado iti, * Rai petdeset kerbačov če * Prenesti, kak kositi. * Na Krainsko se natepe glas, * Da vogerska dežela * Bi rada za kositve čas * Od onod ludi mela.
6.	Šest Krainci ene vole so, * Priazno vkup gučio: * Tovarši! dol na Vo-gersko * Nas ludi hnet’ želio, * Gor! poidmo, lubi brateči! * Zakai doma perhnimo? * Na Vogerskem so penezi, * Tam v mošne kai dobimo.
7.	En vsaki že gre	po koso, * Na rame si njo dene; * Pa	v hrami	vsi se
jočejo; * Otroci bol, kak žene; * Pa to njim ne naredi	strah, *	To-to
njim v serci sterže, * Turk Kraincom s sabloi na en mah * Med noge glavo verze.
8.	Dežela Turska soseda * Je vogerski deželi; * Pa kai že je, či pride ta?
*	Ga bomo gorprijeli. * Kak pridejo na Vogersko, * Za kosce se vun dajo,
*	No k časi njim je vkazano, * Gde vkup kositi majo.
9.	Kruh, sir, Špeh si naložio, * Še velki verč pun vina. * Juhe! po stezi krikajo, * O slatka košenina! * En druge mi napijejo, * Kak dugo z verča teče; * Zdaj prazen je, na poti bo: * Proč v germ z njim! se reče.
10.	Vsi v raižo se nastavio * No začnejo kositi, * Pol vure še nej’ minolo, * Od straha so pobiti; * En strašni no neznani hrup * Od germa sem se čuje, * Prestrašeni kričio vkup, * Turk, — Turk gre, on nas vbuje!
*) Opomnja k 4. kiti, 5. vrsti: „Brije travnika“. Tu in še večkrat obrazi Volkmer tožibiik neživih stvari po izgledu živih, kar je seveda napačno, pa se v pannonskem narečju na Štajerkem in pa na Hrvatskem pogostem čuje. Primeri Valjavce ve „Narodne pripov-jedke“ zbrane v in okoli Varaždina, str. 146: „Pak je bil jeden kralj pak je imao tri sine i jednoga trsa na vrtu kaj je saku vuru j e dno vedro vina nosil“, ali stran 150: „Ostavil je jednoga lista vu kišti“ itd.
16
i i. Vsi kosci dirjajo skakom, * Da nobi Turk k njim prišo, * No njim, kak vbogim Krainčekom, * Na glavi skroža liso. * En sam, na Krainskem zrejeni * Od štajarskega roda, * Si misli: Turk tak bluzi ne, * Za lepi vere je škoda.
12.	On gre, no segne ta z rokoi, * Da 'z germa vere potegne; * Pa glei! kai le? Seršen, oi! oi! * Iz verea vun pobegne. * Tovarši, vas je Krainzov pet, * No vsi, kak zaic, bežite; * Seršen je v paznem verči vjet, * Seršena se bojite ?
13.	Tak dostikrat se zdai zgodi, * Da prazni strah nas nori. * Na dilah se en duh zglasi, * Či so podgane gori. * Ker čeden je, ne verje to, * Kai strah mu da verjeti; * Skoz jasno pamet iška bo * To pravo razodeti.
Štev. 4. Žena ali m ožja pokorščina.
Po Volk. rokopisu „Zmes“, str. 12. Prepisal njo je Košar, v 2. zvezku, štev. 13. Nenatisnena.
Negda je babo pretepa en ded; * Tota je rekla, gda dobla je žlak: * Vudri me, yudri, ferdamana para! * Dedec jo boga, no mahe ne špara * Zdehna pa milo pred vsakem je tak: * Nai ti bo, babče 1 kak koli češ ’met.
Štev. 5. Lipa ali s 1 a t k a krčma.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. IS—17. Murkovo izdanje, stran 128, štev. 8. Jak. Košar, štev. 69. Miklošič, berilo za VIII. razred, str. 63. Drob-tince 1853, str. 121.
1.	Pusti, lipa, da zapoje * Tvoi priatnik pesme svoje; * Pesme so lubezni guč. * Pevcu kerv, kak vsaki reče, * V serčne kamre žgeča teče, * Kak če v serce priti žuč ?
2.	Lipa, ti spiš celo zimo * Se ne gibleš, gda grem mimo: * Krivec včasi te zbudi; * Pa da žvengli1) se zglasi o * Snežne muhe v te letio, * Kečeš: Lipa, le še spi!
3.	Kader pa mladletje pride * Zimi rečeš, da odide, * Sonce sneg no led tali; * Kader krivca jug premaga, * No oblake z megle žaga, * No s toplotoi podredi.
4.	Kader viže vsak’ te svoje * Po leseh veselo poje * Detel, kos no levica: * Kader doli na dvoriši * Se kokošji smeh zasliši, * Da na gnezdi jaice Tna.
5.	Te si oči gorodpiraš * No toploto v’ se požiraš * Te se mertva gorzbudiš * Či z oblakov rosa kaple, * Zemla spije njene kaple * Te od nje se podrediš.
6.	Tota mati te nadaja, * S slatkoi mezgoi te napaja, * Piješ kelko piti češ (želiš): * Sita berst skoz oka rivaš * Z bersti cvet no listje šivaš * No košata to stojiš.
7.	Sladki duh iz tvoje cveti * Sopi no diši po sveti, * Vsa živad ’ga zasledi: * Muhe no posebno čele * Obletio te vesele * K vsaki rečeš: Sedi — pi!
8.	Pijejo, da so piane * Neka celo noč ostane * V kerčmi; k domi pot ne zna. * Veter ali dež se vleje * Vboga čela omedleje, * No na lipi konec da.
)) Eiszapfen. 2) Fink.
17
9.	Pa vok sliši	šomotanje, *	On no misli več na spanje, * Gre	po	noči niti
prest, * %	niti mreže si	napravi *	No po lipi gor nastavi:	*	Eno, dve,
tri, tudi šest.
10.	Cela sama	na se žabi, *	Verša1) njo	za nogo zgrabi, * Mili glas	s perotmi
da. * Pavolc, ker na lov	je stroga	Hitro teče dol iz brega	*	Z giftom
vbuje voznika.2)
11.	Lipa. ei das čeli pili, * Pavoki prereži niti * Da ne naide v slaji smert: * Škoda je za vsako čelo * Mi skoz njeno kunštno. delo * 'Mamo voisk no "mamo stert.
\Z. Lipa! kai sem tebi speja, * Sem iz moj’ga serca vzea, * Kader sem pod toboi sta. * Dugo let nam lipa! rasi * Naše čele srečno pasi; "x" Vsaka med nam piti da.
Štev. 6. J a i c e ali c a g 1 i v i m 1 a d e n č i č.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 18. Do sedaj nenatisnena.
L Že dugo — dugo v šolo grem, * Tak meni tam mladenčič pravi, "x" No tema le je v moji glavi; "x" Nigdar svetleši bom, kak sem.
2.	Kai ne? da jajce ne kokoš? "x" Pa jel’? Kokoš zna z jajca biti? "x" Mladenčič volo nai zgubiti; "x" No gvišno, kai še ne si, boš.
Štev. 7. Hrast ali žalostno ločenje.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“ str, 19 — 23. V Murkovem izdanju stran 141., štev 12. Jak. Košar je pesen prepisal pod štev. 70, in pristavil: „Hrast od enega kmeta podert zavoljo enega gospoda, kteri je pod njim pesmi zlagal. Zapojeno na den sv. Gerce 1813.“ Franc. Ks. Peserl jo je prepisal v H. zvezek svoje „Slovenke vesele“ na str. 29. z opomnjo: Derstenik se imenuje kraj ne daleč od župne cerkve Vrbanske pri Ptuju, kjer je ov hrast stal, čegavor senca je bilo najlubše bivališče našega pesnika.“ Kakor mi poroča č. g. Anton Dvu-zovič, se je Peserl rodil v Marburgu 8. decembra 1809. leta; posvečen je bil
28.	julija 1833. 1. V „Maria. Trost“ pri Gradcu je kaplanoval 1834—1837. Takrat je prišel v Ptuj, kjer je ostal do 1. 1841. Od te dobe pa do svoje smrti, 17. marca 1848. leta je bil nadarbenik v hiši „za uboge in onemogle“ v Gradcu. — Natisnena je pesen od hrasta tudi v „Drobtincah“ 1853, str. 122.
1.	Ti lep, visok, košati hrast * Se v Dersteniki8) paseš: * Ead da on tebi svojo mast, * Da njemi velki zraseš : * Že dosti let on te redi, * Ti z rasa si debeli, * Od te so njegvi sosedi * List, želod, skipek4) 'meli.
2.	Na tvojem seli tam stojiš, * Kak kral sedi na troni, * No nespre-meknen dol glediš, * Kak veter drevje goni. * Nevihte se ti ne bojiš. * Da drugo drevje stere; * Ci ti le z listini zasumiš * Se k časi proč pobere.
3.	Ce gromske strele silna moč * Te 'meti k svoji šali, * Njoi veržeš treske ta, rekoč: * To ’maš no se oskali. * Žge delavce od sonca luč, * Da nemrejo prebiti, * O poidmo, je vseh eden guč, * Ta k hrasti se hladiti.
‘) Netz. 0 Gefangener. 3) Derstenik - Verh, na kurent cirkva svetega Vrbana. (Opomnja Volkinurjeva). — Po spričevanju Matjašieevem sc svoje dni ova elegija ni smela natisniti — zavoljo Napoleona. 4j Knopper.
18
4.	Pod toboj t senci vsi v okrog * Dol sedejo na trati, * No zdelmejo: nam žegnai Bog * Kruh, mleko no šal a to! * Jaz sam, vi me žgalina1) ’ma, * Grem vun iz moje hižke: * Ti kličeš mene k sebi ta, x Kak kvokla svoje piske.
5.	Te vzemem palco no klobuk * Se bukve v nadre vlekncm, * No tečem hitro kak haiduk; * Pa včasi se poteknem. * Da pridem k tebi, pervo je, * Ponižno te pozdravim: * Dopusti meni, prosim te, * Da se krai te postavim.
6.	Jaz zmeknem z nadrah bukviee, * No začnem z njih kai brati; * Pa dugo ne, da petice * Navolio se stati "x" Zdai gor no dol po senci grem, * Si dosti spremišljujem * Kak nai hitre pa v liižki sem, * Si misli v kup spišujem.
7.	Te vidim, da z njih pesme so * Zašite na papiri, * Tak glasno se smejim krez to, * Da pokajo mehiri. * Veselje takso gostokrat * Pod toboi si naberem, * Nek misli, videoč me stat * Tam, da si glavo terem.
8.	Pa ne; en vsaki list od te "x' Mi v pamet misli seja, * Tak goste seja, kak bi nje * Z vejačoi mlateč veja. "x- Či roka vtegne pisati, * Kai pamet njoi narača, "x" Tak njena moija s pesmami * Se meni dobro plača.
• 9. Ti lubi hrast, ti meni si * Veselje neko dela! * O da priaznost naina bi * Se dugo let terpela! * Pa ravno zdai, da to želim * Na tihem eden reče: * Se ne boš več paidaša z njim. * Ah, serce mi trepeče!
10.	Povei, priatnik, zakai ne? * Povei, ne skri resnico, * Sem jaz ’mu štora gdo to ve? * Sem štora gda krivico? * To ne; pa nekaj drugo se * Je tote dni zgodilo: * Priatnik tvoj položen je * Gor materi na krilo.
11.	Kai	praviš? kai? moi hrast leži, * Je ne več	na koreni?	* 0 žalost krez
vse	žalosti! *	Serce se mi poveni. * Tvoi lepi	hrast, moj	vučenik, * Pri
kerem bia sem v šoli * Tvoi cir edini, Derstenik! * Leži tam v tvojem doli.
12.	Ah! prite hitro sosedi * Ta k vašem hrasti skočte * Bazjočte se k za-hvalnosti, * No s sozami ga moete; * Pod njim si bote listje ne, * Ne želod, skipek brali, * Ne hladii se, ne jeli, ne * Počivali ne spali.
IS. Hrast tvoi spomin nigdar ne bo * Iz moj’ga serca zbrisan * On v njem leži pregloboko * No ne’zbrisliv zapisan, * Gda koli z okom gleda bom * Ta, gde si ti prebiva, * Bom zdehna z glasnim kucanjom :2) * To to sem pesme šiva!
14.	Priatnik! zdai	od te slovo * Z zahvalnim sercom vzemem	* No pesem,
tebi	spojeno,	* Med hidi v svet poženem. *	Znabiti, da	Napoleon * V
njo vtekne svoje oči: * Tak konec ’ma, bo zdehna on, * Ker vupa svoji moči!
Štev. 8. Mr avl a ali podvueen človek.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 24. Nekako po La Fontaine, T. L fab.
L Gleim, Fab. u. Erz. str. 76. Murkovo izdanje štev, 2. str. 6.
Mravla ’ma po ieti delo, * Gril pa te praznuje; "x" Mravla mn po zimi
jelo, * Gril pa te gladuje. •' Mravla je ta delavni; * Gril pa je ta vtraglivi; *
Ker je le čedneši ? * Ker je le srečneži ? * Človek sodi, * Pa ne blodi! * Či
rad delaš, mravla si; * Či vtragluješ, gril si ti.
') Schwü'e. 9) Schluchzen,
19 —
Štev. 9. Čuješ ali najeti pes.
Po Vol k m. rokopisu „Zmes“, str. 25—29. Murkovo izdanje, štev. 60,
str. 94—97.
1.	čuješ') o ti lepi pes! * Pusti, da zapojem g n es * Tvoje vel’ke hvale. * Da si totih vreden ti, * To se meni terdno zdi, * Terdno brez vse šale.
2.	Od začetka tvojega * Naj ’ma pesem svojega, * To se najbolj šika. * (Ji mi morti2) moč sfali * Nov’ga kaj sešivati, * Tak bom staro flika.
3.	Psica ti je mati b’la: * Gdo bi lepšo z mal at’ zna, * Kak je ona bila? * Pes pa je tvoj oča bia, * Dlako si je gosto vmia, * Da se je svetlih.
4.	Slep si ti naroda se, * Slep si ziza neke dni, * Te si gorpogleda; T Gdo
je tvoja mamica, * K era tebi zizke da, * Te si še le zveda.	^
5.	Stegna si k’ n joj taeice; * Ona tvoje dlakice * Z’ gobcom je pogladl’a. * Vergla je kosti pred te, * Da bi tebe glodat’ nje * V’ mladih dnov navad’la.
6.	Zobci tečas zrasli so, * Materi je ljubo b’lo, * Mir bo odzdai mela. * Da si sam že jesti zna, * Materi slovo si da, * Kak je 'meti htela.
7.	Ločen zdai od matere, * Kak pač mladem’ pesi gre, * Iška si gospoda. * Neki ne smilenja mea, * Da bi tebe v’ službo vzea, * Te je ’z hiše ’zploda3).
8.	Toti, ker’ga zdai ti maš, * Gleda je na tvoj rovaš, * Ker’ga zadi nosiš: * Giba si ga sem no ta, * S’ tem si mu spoznati da, * Da za službo prosiš.
9.	Nasmehavajoč gospod * Pita je: „povei od kod * Si se sem natepa4)?“ * „Ne potep, sirota sem L * Keka si, „jaz služit’ čem; * Daite lukiv ’z žepa.“
10.	Ti, kak hišni pes najet, * Si za ketno ne pripet, * Ne si ’z službe vujša5) * Vsem pri hrami si štiman, * Mačka pa gledi na stran, * Tota se pohuiša.
11.	Či ti	gdo kos	mesa da, * Vzdigne rep gor, no gondra;	* Vse če sama
žreiti; * Špiči	herbet, no vstreli * V’ tebe, no obe oči	* S’ škrampli če
izdreti.	•'	’ "
12.	Motit’ se od nje ne daš, * Hitro vse poješ, kai maš, * Greš na tvojo delo, * Sedeš dol na hišni prag * Čohaš se, no greš na jag (= lov. Izd.)
*	Da te je serbelo.
13.	Da se nekih buh znebiš * Zapreš oči, no zaspiš * Lajaš v sneh no čuješ, *
Priti	’z luckih	hiš živad ; * Past’ se če na vaših trat, * Koneš, pa ne vbuješfi).
14.	Grejo ’z domi	kam gzspod, * češ ti njim posodit pot, *	Pleše vsaka noga.
*	Rečejo: Ti	boš doma, * Čuješ!	jaz ne nucam	psa; * Tak nijh	Čuješ boga.
15.	Nek’ se tebi	nasmeji, * Da ti	tak ožgani si,	* No po	vsem	ne beli *
Toti ne premislit zna, * Da si, kak prežoliea, * Leža na rošteli.
16.	čuješ, o ti lepi pes! * Mej za	dobro s’ tem za gnes, *	Kaj	sem. ti za-
goda7). * Či	jo padna hlod na	te, * Vari se,	ne vgrizni	me,	* Vgrizni
moj’ga hloda.
‘) Čuješ: pesje ime, (Huudaname). a) Morti: more biti, morde, (vielleicht). 3) Te je
spoda: te je spodil. 4) Sem se natepa: sem se natepel. 6) Si vujša: si ušel. "j Vbujti:
vbiti, (erschlagen), 7j Sem zagoda: sem zagodel.
— 20 -
Opoviba h kiti 13. Tu in še večkrat seje pevski duh Volkmerjev ponižal, ko je hotel šegav biti. To pa ni kaj eelo nenavadnega, nego se je pomen smešnega in zaničljivega v slovenščini tako tesno združil, da pomeni v njej beseda šega prvo in drugo. Glej Miklošičev slovar, str. 1139. Dobro bo, ako omenim, kako prizanesljivo sodijo Nemci o takih slabostih svojih starejih pisateljev. Hanns Jakob Christoffel von Grimmelshausen, rojen okoli leta 1625., umrl leta 1676. je spisal svojim rojakom leta 1669. roman šegav e vsebine, k oj ega so prav radi brali, ker je bil v svojej dobi najboljši. O njem piše „Bibliothek der deutschen Classiker“, lil. knjiga, str 276: „Seveda je tudi tukaj povsodi očitna surova zarobljenost, ki se je razširila po vsej Nemčiji po dolgoletnej vojski. Z očitnim veseljem se opisuje nesnaga umazanih kvant in neotesanosti. Manjka pač povsodi zdravega okusa za pravo obliko in lepoto. A zrno je pa zdravo“. To velja tudi o Volkmerju, in tako naj tudi bralec moje izdanje sodi v katerem nečem celih kit izpuščati, kakor je storil Murko — in upam, da mi bodo prizanesli tudi nežniši bralci. Volkmer je svoje rojake učil snažnosti, in je včasi moral nesnago kar naravnost imenovati. To velja o pesmi od tobaka in še bolje o hvali kuhinje. Vendar pa moram priznati, da se mi je nekokrat pero ustavljalo, kar se bo na pikah poznalo.
Štev, 10. Stari ali n e g d a š n o veselje.
Po Volk m, rokopisu „Zmes“ str. 30—31. Murkovo izdanje, str. 109, štey. 1.
1.	Ja žena no vino * Pri starih je b’lo * Veselje edino; * Vkupprišli gda so, * So v sraehi no v šali * Si kratli dug čas; * Pa grehi se bali * Postaviti kvas.
2.	Ta starši pelali * So svojo mladost, * Exempel njo1) dali * Krez vsako čednost: * Voišake častili * So s pesmami vsi * Da jeso prelili * Sovražnikov kri.
3.	Vsak’ k časti dežele * Svoi glažek je spia, * S podštenjom veseli; * Pa pian ne bia. * Napitnice vižo * So pejli vsi vkup, * Da strosa je lužo * Od pojenja hrup.
4.	Ob ponoči vzele * So konec gosti, * No ženke vesele, Kak moži so šli * Na dom si počivat’. * Nai starost živi, * Da tota nas vživat’ * Veselje vuči!
Štev. 11. P isker ali nora glava.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 32. Te številke nisem našel nikde na-tisnene, pa tudi prepisane ne.
Kmetica grdo lončara prekone, * Dare zamara, da p isker ’ma poč. * Nora! nej mislila v mesto gredoč, * Da ’ma skušava ti piskre, kak zvone.
Štev. 12. Vrabel ali nagla sodba.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 33. Murkovo izdanje str. 93. štev. 59.
1.	Vrabli mi proso pojejo, * K ero sem za kašo sejo: * Vrabel je škodlivi tat. * Gosance z drev vrabel zmekne, * No nje mladim v krofe vtekne: * Kai je bolšo? Kaša? Sad?
') Kita 2, vrsta 3: njo = nj.)j. Iz te pesni se jasno vidi, da je bil Volkmer v resnici „vesel pevec“, če tudi sam vina pil ni.
- 21
2.	Vnibel res poje ti kašo; * Pa skrbi za bolšo pašo: * Vrabel je en dober tat. * Z d rev on rop are odnese, * Da ti drevje sad pernese: * On za kašo gvera sad.
Štev. 13. Ter s ali priazni napitek.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 34 — 35. Murkovo izdanje, str. 110, štev. 2.
Kor.
Dežela hvale vredna si, * Da vino nam rodiš! * Ta mož, ker ters zasada je, * Ta nai živi! * No vsaka lepa veneerlea, * Da nam nabrano grozdje da, * Ta nai živi, no nai za Ion * Pun glažek vina ’ma !
Viža I.
Mi. kak’ bi v paradiži b’li * Pri vinskem tersi srno * Nai slaiši kušec slatki ni, * Od vina slaiši bo. * Jaz plešem, kak košuliea * Da k vreačini gre, * Či virt na mizo flaše da, * No vino vleje v nje.
Viža II.
Kai maram jaz za eeli svet * Gi v rokah glaž držim * Kak dugo je kai z njega vlet’. * Iz rok ga ne pustim : * Jaz pijem z njega, kak soldat, * Ker vseka no vstreli: * Je 'spit, kričim: inoi lubi brat, * Enkrat ga še nali.
Viža lil.
Ta zemla bi dolina bi a * Teh soz, rev no nedlog, * Či nebi vinska kap-liea * K nam prišla ’z božjih rok * O tota trošt je v žalosti, * Arenia za protin, * Ja! tota luč da pameti, * Želod dober mlin.
Pristavek k predi stoj e e ej številki. Stefan Modrinjak, ki se je rodil v Središču 23. decembra 1774. leta, in je umrl kot župnik pri sv. Miklavžu
8.	oktobra 1827. leta, je bil živ veseljak, ki se je držal trdno svojih besed: „Bog ni nikomu odločil	časa,	kedaj naj bode vesel, in kedaj se naj žalosti.
Veselimo se, kedar nam	je	do	tega, a žalost	in luga nam dojde vselej prerano
o hudem času. Zakaj bi	se	naj	torej še silili	z žalostjo? !u (Vraz: „Gusle i
tambura“ str. 155). On	je	več	Volkmerjevih	pesni prepisal, tu in tam je tudi
kaj predelal. V i zgled naj služi „Popevka pri vinskoj bratvi.“
Kor.
Naj cvete slovenski orsag * Gde vino nam rodi; * V njem zemlja, sunce, rosa, zrak * Terstji dobro godi. * Tak slatko vino, kakti med, * V goricah se zori * K ero Slovencem ide v tek * Serčno žalost mori. — Rep. Kor.
1.	Piano.
En ograd lep kak paradiž * Je vu Slovenskem kraji * Tu pije vino vsaka miš * Je vsaki v dobroj vaji * Ja sem tak vesel kakti vtič * Ki mlade sve spehava * Pri punoj ročki mene nič * Ne boli vamp nit’ glava. — Rep. Kor.
2.	Piano.
Kaj mi je skerp za celi svet * Za moje teže trude * Dog’ imam vina puno klet, * Mi zloga nič ne bude. * Gda žena z menom krega se, * Se serdit grem pod pipo, * Tam točim v grlo vinčece * Dog žabi m njeno hrupo (Zavoljo 5, vrste: pipo — se mora tukaj reči: hrupo.) Rep. Kor.
— 22 -
3.	Piano.
Ti svet bi pun. zločinstva bil *	Pun serditosti jala; * Ce nebi	človek vina
pil	* Gde smeh bi bil no šala ? * Z	njim se če mernik pomeri	* S svemi
suprotivniki * No vsaki skopee rad deli * Sve peneze prošniki. — Eep. Kor.
4.	Piano.
Pri vini vsaki z drugem rad *	Vu	pogodbi se zgliha: * ,,Bog	ti pomagaj
hibi	brat, * Mu reče, če gdo kiha	*	Vino gizdavca pon iz i * O komika spo-
kori; * Naj več se zakonov včini * Vu napitnoj komori. — Eep. Kor.
5.	Piano.
Vino nam	sfriša h m an ju kerv	* No lepo farba	lica.	* V trešliki kuri vse
prež drv * Da	nam je skoro hi ca.	* Če kaj na teli	boli	te * Napi se dobro
vina * To proti vsem betegom je * Najbolša medicina. — Eep. Kor. — Za to pesnijo sledi v Modrinjakovem rokopisu edina nemška:	Es lebe das gelobte
Land, * Das uns den Wein erzog * Der Winzer der ihn pflanzt, und band * Der Winzer lebe hoch! itd. Nemške stare pesmarice so mi premalo znane, in se torej ne upam soditi, ali se je v tem slučaju prevajalo iz nemščine v slovenščino, ali pa narobe.
Štev. 14. Kruh ali čl o večja hudobia.
Po Vollem, rokopisu „Zmes“, str. 3G —38. Murkovo izdanje, str. 90, št. 57. Jak. Košar, štev. 72, z opomnjo: Zapoj en o na den sv. Vida 1812.
1.	V paradiži	prvokrat * Guč je	bia od kruha: *	Bog je guča tistokrat *
Adami na	vuha. * Zemla kruh	dala bo, * Gi boš	rad	pova njo; * Koža pa
ti vsakokrat * Mokra bo, ne suha.
2.	Vsaki kruh rad	jesti če; *	Vsak pa delat’ neče: * Nekemi, da delo	zve,	*
Stopi mraz med	pleče:	*	Mene dregetec ’ma, "* Ne bom na delo	ša,	*
Drugi nai na delo gre, * Tak vtraglivee reče.
3.	Neki pravi: Bog pusti * Dosti kruha rasti * Ne potrebno delati * Kruh se rad da krasti. * Zato Bog telko da, * Da tat kai vzeti ’ma * Tote misli veri ti, * Ne so tebi k časti.
4.	Nek’ gledoč na	soseda,	*	Beče k svoji ženi: * Totemi Bog dosti	da	*
Kruha; pa ne meni: *	Kai	on tem delavci * V terga, da škertavei, *	Nevo-
šlivost nasnova * Tak še guče njemi.
5.	Neki dosti kruha ’ma, * No še več če 'meti: * Skopec misli sem no ta, * Odkod ga če vzeti. * Zapre kruh v miznico, * Da mu tam v miri bo; * Zena no družina pa * More glad terpeti.
6.	Stišnenc ne	misli,	da * Base	kruh na nivi; * Ne, da kruh,	ker je doma *
V miznici plesnivi;	* Zato, či	vidi stat * Sterea,’) ker mu je	brat, * Eeče:
Šterc boš dale ša, * No kak moreš, živi.
7.	Bog da rad	kruh	v.iakemi, *	Ker je kruha vreden; * Ker	pa kruha več
dobi, * Kak	ga je	potreben, *	Nai ga da tistem i, * Ker volki glad terpi. *
Nevošliv, skop, vtmglivi * Kruha je nevreden.
’) Štore = berač.
— 23 -
Ojpomnja. Ko sem to pesen prebral, sem se nehote spomnil besed Prešernovih :	„Horacij dulce et utilo veleva, * Kaj prida slis'jo ušesa naše rade ; *
Nam utile je zrno, dulce pleva." (Izdanje Jurčiča in Stritarja, str. 128). Raj n j Slomšek bi pa /nabiti rekel: „Zlati nauki — v glinastej posodi." Pa tudi to nekaj velja. Klinger sodi o dveh nemških pisateljih, ki se nista toliko odlikovala po lepoti oblik nego po koristnosti svojih spisov, tako le: „Geliert in Ru-bener sta več storila za oliko našega (nemškega) naroda ko naši največi učenjaki, in sicer ravno za to, ker nista stala tako visoko ko oni, in jima tudi ni mar bilo za ono genijalno visokost." Posebna sličnost se pa kaže med Volk-merjem in Rabenerjem. Oba sta bičala med narodom navadne bedarije in strasti, skopost, škrlljavost, zapravljivost, oderušlvo, zdivjanost in samopašnost, v katerej podobi se je koli prikazala. Pa tudi Geliert je hotel svoje rojake z basnimi Svojimi pred vsem podučevati, ne pa kratkočasiti.
Štev. 15. M o i s t r i e ali levi žep.
Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 39 — 51. Murkovo izdanje, str. 97, št. 61 z opomnjo izdateljevo:	„V fari sv. Urbana, gde so Volkmer duhoven po-
mogavec bili, je bil mož, kteri je skoro vsako delo za silo opraviti zastopil, Vsi ljudje so to vedili, ino ga zato radi okoli se imeli. Tudi Volkmer so ga enkrat na domlatke povabili, ino pri tej priložnosti za šalo s toj pesmoj počastili.“
1.	Pevcov duhi, kai vas je, * Prite, no v me dehnite, * Da se moi odtalil* Zima njemi branit če * Pejti, kai vsa fara ve, * Enem moži k časti.
2.	On pri mizi to sedi * No zadremlen nas gledi * No tobaka š(n?)ofa, * Prah tobačji v gut zleti, * Kašla, da ga konec ni; * Prah mu draži kiofa.
3.	Z vinom si naleje glaž,	* Reče:	Krof! to	vino maš	* Z njim si	prah
operi. * Vzeme svinsko amico,1) * Z	nje obere	meso vso, * Vrže kost za	dveri.
4.	Zdai gledi. kak z mele miš, * Kelko je na	mizi špiž,	* Šteje	no koštava:	*
Krapi so presoleni, * Močnik ne zabeleni,	* Župa v	mašči plava.
5.	Zelje ne oprano blo, * Meso že je skisnilo * Skisnile klobase * Kerv ’z kopuna, ’z pišenci * No ’z purana se cedi * Godla kebre pase.
6.	Tak sam soboi mož guči, * Kapica na stran visi * No sloni na sohi * Kühne dekla postoji * Odpre široko oči, * No smeji se kohi.
7.	Samo koh on neče bit’, * Polovnjake zna nabit’ * Pa za velko silo : * Pin-tari mu radi so, * Vejo, njegvo delo bo * Dobro za cedilo.
8.	Pismo njemi žlahla da, * Da. kak ona šaibe zna * V sterte glaže stav’ti *
On pa to, kai celo jo, *	Razdrobi na pisliee	* Da ’ma	več popravti.
9.	Za mesara se derži * či	se drugi	no dobi:	* Kunšlno	on ve klati; *	Pred,
kak kolo, segne v žep, * V kravo zadi vtekne čep, *	Da ga	ne poblati.
10.	Žena v kimpeti leži, * Otročičem kruh tali	* Pek on	k časi	grata; * Peč
zakuri, stavi kvas, * Ničke puni, krez cn čas. x" Kruh z loparom šlata.
11.	Neki čas krčmar je bia, * Lušt do krčme je zgubia, * Ne je ’mea kai piti; * Pivci vino ’zpili so * Mene žeja klala bo, * Dirja caingar skriti.
') amica = pleče? = Schvvoiusliamme.
- 24 -
12.	Padar je, ker briti ve,	*	To ime on 'meti če: *	To si on zasluži. *	S eer-
talom po bradi gre, *	Dlačje čisto skubi 'z nje,	*	Kak kmet praho	pluži.
13.	Da tak dobro briti ve, * To nobeden čudež ne, * Žlaifar je, Tna brusa * Blitvo z njim pogladi tak, * Da se ognot’ more dlak; * Včekne1) pač, kak kuža.
14.	Neg d a so iz Zoleburga, * Tudi iz Koroškega * prišli k nam rezari: * Nai pes ali maček bo, * Moisler, reče, sem za to * Bolši, kak vsi stari.
15.	Vučen	ne. kak Cimerman	* Denog žulov	puno dlan * K	priči virtom
kaže: * Jaz sem stesa dosti dog, * No na mizo verga z rok; * Prav guči, ne laže.
16.	Za zid ara da se vun ;	*	Vtiča ne naredi klim,	*	Tak ne guč zidara. *
Zida res je vsaki den	*	Za pl.. i no poleg st..,	*	Hort je tam ne	špara.
17.	Tišlar je, da nje mi par * Ne je bi a, no bo nigdar; * Zlištano popravi: * Kai je glatko bi o do zdaj, * To kosmato bo od zdaj, * Tak mu hoblič pravi.
18.	Vsako	delo njemi 'z rok	* Gre, kak 'z	junčje glave rog;	* Šlosarsko
nai bodo : * (Ji ne grata klučenea; * Tak pa gvišno klupica. * či se ne razkole.
19.	On še rad kovač bi bia, * (Ji se ne bi razpustia, * Da m a dosti Špeha. * Klamfar, ja! to more bit’, * Da si pondve zna zašit’; * Pondve so iz pleha,
20.	Pridni šošlar je ta čas,	*	G da do	njega pride glas,	* Da se erevel para. *
Vzorne s šilom drctico,	*	Z žajfoi	si navoši njo, *	Da si smolo špara.
21.	Znidarskega handverha	*	Zato se	vučit je ša, * Da	si z njim čas krati; *
či pri njem en čas sedi.	* Začne	poleg dremati, *	No na zadno spati.
22.	Se je mi sl a tkalec bit’.	*	Da bi, či se vterga nit, *	Prelje gerdo špota; *
Pa. či meha se najem, "* Kak kopun, to gvišno vem, * Gerdo bom piškota.
13.	Toto hvalo m a vsigdar,	*	Da	on kunštni je	lončar, *	On	brez šaibe
stavi, * Pisk er, kam ga meti če: * Ker, kai v njemi bo, ne ve! * Gnoi-šenca se pravi.
24.	Mlinar	ne je biti htea, *	Mir po noči ne	bi ’mea; * V	mlini ne je
spati; * Šrot pa denog ’ma doma * či kai	v njega sipat ’ma, * Mlin ne
sme postati.
25.	Bern en ar je tistokrat, *	Dare	mačka grata tat * No poje	pečenje.	*
Mačko hitro zgrabi v past, * No, da njo odvadi krast, * Beže z nje remene.
26.	Dugo misla je odkod * Vzea bo sedlo no homot, * či si osla spravi: * Ulačnjak no korito 'maš * S tem si osla obsedlaš : * Tak sedlar je pravi.
27.	Zalario v zimi zna, * Nos te konoplino ’ma * No od nje je plavi; * Dugo štrike spleta bo, * Toti časi sivi so; * časi pa erjavi.
28.	Gdo bi misla gda na to,	*	Da	si on naprava	bo, * Sam	za	se kučio?	*
Gleite! gleite 1 on ja v njoi	* Vozi za k urn z o	gnoi, * Tak	ve	kolario.
29.	Da se vidi bit pečar, raufankerar, voglenar, * S saiami se maže, * No brez žutih noht le je * Led rar, da skoz hlačice * Golo kožo kaže.
30.	Klobučar je tistokrat, * Gda klobukec more stat’ * Iti gor na kapo, * No kerznar je ’zvoleni, * Da ’ma nos zabrojeni, * No kosmato sapo.
') včekne = v gr i zn e = zwickt.
— 25 —
3!. Godec je, da krece1) ’ma, * F'okrivaö, da gladi psa, * Žlivnak, gda se liže, * No kočevar, štaeunar, * Sitar, rešetar, metlar, * Je, da kupce striže.3)
32.	Da se njemi nos ofna, * Z njega žganje dol kapla, * Žganjar more biti. * V lici kotlovina evre, * Tak kotlar on gvišno je: * Nemre to taiti.
33.	Enkrat je pernesa z grab * V kešici prav lepih žab: * Ene so ble žute:
*	Žena vidi no kriči: * Mož! ti zali ribič si; * Vlova si nam rute.
34.	Drugokrat je s puk.šoi ša * Gledat’ jel’ kai strelat zna: * Že ’zpusti ko-kota. * Zavee dirja vun skoz plot: * čakat! jaz ti bom gospod! * Jager padne ’z plota.
35.	Da brodnara ne odkod, * Sam gre, kak brodnar. na brod, * Hitro v ladjo skoči, * Tota mu ne ve šego, * Se potoni dol na dno * Dobro ga namoči.
36.	Da ciglar zastopni je, * No prav dobre eigle žge, * Dnžni smo verjeti: * Toto čast mu vsaki da, * Ker je njega vida gda * Kluice ’z lese vzeti.
37.	Eno skoro žaba sem: *	Pazte, da vam to povem, * Drakslar je	pregnani ;
*	Hacel si je ’zdraksla,	* Z njim si štore kalat’ zna	* Dare je	piani.
38.	Škoda, da se nej vueia, * On bi gvišno dober bia * Malar no pildhauar, No urmohar, no bukvar, * Goldšmid, drukar, no pivar * Strikar no fal-hauar.
39.	Še bi ’mea naš možek bit’ * Nagel - baken - cirkelšmid * Girtlar no wais-garbar, * Pirštenbindar, štamiear, * Kampelmohar, lebeeltar, * Seifensiedar. farbar.
40.	Še šnirmokar no čižmar * Hebar, vahtar no vratar, * No kai več je tega,
*	Ja! vse to bi biti moa, * On si to napre je vzea * Dare so je zlega.
41.	Pa či on vse to bi zna * Beržčas bi ob pamet ša * Da je ne prav zdravi;
*	Tudi bi prebogat bia,	* Či bi se ba to vueia: * V	zlatih tak	že plava.
42.	Eu’ga samo se je bau, *	V serci ga je oigen žgan, *	Gda na to	je misla:
Kai ? či bom k soldatom vzet’'? * Omedli! če župo ’met’, * Nai bo kak lite kisla.
43.	Zdai, kak rihtar, visokost * Velko kaže, no dužnost * ’Ma, da druge viža:
*	On za se bogate ’ma; * Drugemi pa šterce da, * Tak se mož poniža.
44.	Zato je povišani * Kak verboltar, krez reči, * Kere ’ma graišina; * Več pa tudi ma skrbi, * Več kak vsi verboltari, * Kaiti šerga nima.
45.	Vsakem časi mautnari * So častiti ludi b’li, * Onti zdaj ne menje: * Takšna čast se njemi da, * Od vseh ludi, da on ’ma * Mautnarsko smilenje.
46.	Razvi tega gostokrat * Komisar je ’z serca rad * Gde se zakon šiva; * Srečen denog malogda, * Da obesi kozleka, * To ga v srci griva.
47.	Ker kai več od njega zna, * Skoro naj na znanje da; * Pesem šla bo dale: * Meni pa se trdno zdi, * Da še dosti njoi tali! * Mož je ja puri hvale.
48.	Tole, kere sem zapeja, * Sem iz lev’ga žepa vzea, * Tam ma on moistrie; *' Pride pa en pametni, * No si odpre prav oči, * Vidi fretarie.
Štev. 16. čele ali jesenska g r o z o v i t n o s t.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 52 — 53. Murkovo izdanje, str. 56, štev. 37. Jak. Košar, štev. 48.
') krece = srab? 2; kupce sir.že = betrügt die Käufer.
26 —
1.	O vi sirote, v bege čele! * Smilenje velko z vami 'mam! * Kak srečno virstvo ste vi 'mele! * Bog sam je tisto žegna vam. * Pa tudi hitro no veselo, Gda koli den je bia zato, x' Letele ste na vašo delo * Po taužen-tih no ne po sto.
2.	Prestane') hrame ste si stavle, * No dosti hiž na šest voglov * Za vaš prihodui rod napravle. * Kak čudovit je toti pov! * Kak nai hitre se jaica V.pova, * Že červek reje kredi 'ma * Iz njega 'zrase čela nova, * Čez mali čas se že zgodnja.
3.	S kem več se družba vam pogmera, * S tem več si spravlate blaga. * Kai tola v zimi ne pocera, * To vi rt za svoj dobiček 'ma- * Pa neki virt. kak gaic, glad uje, * Bogactvo vso od vas če 'met', * Vjesen nesmileno yas vbuje, * Oda, da ma več penez šet.2)
4.	O starši! Čele vas vučio, * Kak hudo se vam zgodlo bo, * Či vas otroci oslepio, * No njim 'z rok d ate virstvo vso. * Nai čakajo, da pride zima, * Po zimi — ja te erbi so; * Vr jeseni pa nobeden nima * Oblast vam vzeti 'z rok blago.
Štev. 17. Lisica ali kisla jagoda.
Po Volk m. rokopisu „Zrnec“, str. 54. 55. Slično snov nam podajo Phiidrus, ki je bil rob rimskega cesarja Augusta, pozneje od njega oproščen. Isto snov je posnel Gabriel Faerno, rojen v Italiji, (umrl je v Bi mu 1. 1561), pa Albrecht von Haller, Nemec, ki se je rodil 1. 1708; umrl pa je 1. 1777. Murkovo iz-danje, str. 39, štev. 23. Prepisala sta njo Jakob Košar, štev. 53, pa Frane Peserl, str. 17.
L Lisici se ogerdlo je * mesene špiže jesti; * Po verhi medla vlači se, * Opeša — more sesti.
2.	Na sepi3) žuti grozd visi, * Bol žuti nemre biti: * Lisica ga en čas gledi, * Očuti lušt si priti.
3.	Obira z grozdja jagode, * Pri vsaki tak zdihava: "x" To slaja krez vse slaje je! * Le zobli, no boš zdrava.
4.	Zdaj v grabi čuje lajat psa, * Se stegne, jagra vidi: * O kisla si mi, jagoda! * Lisica pusti — idil
5.	Ta pripovest nas to vuei: * Vsak greh ma svojo slajo; * Pa to ta dugo ne terpi, * Vsi grešniki to znajo.
6.	či prea ne, tak tistokrat, 'x' Gda smert skoz dveri luka: * Še bol, či ta pred nje gre stat, * Nje za rokave cuka.
Štev. 18. Vuk ali gerdi Ion.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 56—57. Primeri: Phiidrus, I. 8; Faerno V. 24. Murkovo izdanje, str. 40, štev. 24. Jak. Košar, štev. 50.
1.	Vuk je tam svinsko herbtiše obira, * No jo nabrano prenaglo požira, * Z mesom košica mu prišla je v gut. * Toti naurazen debelo oteča, 'x' No bolečina, kak ogen, ga peče: * Skoro bi 'mea biti sam na se hud.
') Prestane = prostrane. 2, šet = šlet 3) Sep. m = der Oberschlag.
— 27 —
2.	Gre pomočnika si iskat v težavi, * Pride do šterka, no z joeom ’mu pravi: * Lubi priatnik! posodi mi klim, * Jaz ti rad plačam, kai koli češ 'meti * K časi za moijo ti lun čem našteti, * Ci mi kost z guta veš spraviti vun.
3.	Odpre vuk lape, šterk s klunom v nje segne, * Srečno košico iz guta potegne, * Beče: Vuk! zdai mi plačilo naštei. * Vuk odgovori: šterk! sreča je tvoja; * Ne sem ti glave odgrizna no poja, * S totim plačilom za dobro gnes 'mei.
4.	Ti, nezahvalni ! 'maš vučjo spodobo, x' Da na se vzemeš od njega hudobo. * No tak dobrotnikom plačaš, kak on * Dobro za dobro si mea njim storiti, * Pa zadovolni stem morejo biti * Da njim nič hudega storiš za Ion.
Štev. 19. Osel ali razkrita s k a z 1 i v o s t.1)
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 58—59. Primeri: Faerno, V. 2. Murkovo izdanje, str. 38, štev. 22. Jak. Košar, štev. 49.
1.	Osel, gosto tepen od gospoda, * Je iz stale vniša, no se v boršti skria: * To jaz ne bom : tak je nori soda, * Telkokrat pretepen, kak sem dozdai bia.
2.	Njegov sled gospodi stezo kaže. * Cakai! reče, da ga v boršti zagledi, * čakai, naj se tebi koža maže, * Da boš veda, odkod z domi si.
3.	Prevzetnjak gospodi še klubuje : * Skače, vrintne, no hiti k gospodi prit; * Strašno, kak en pravi leb, erjuje, * Ci je glih le z njegvoi kožoi bia pokrit,
4.	Smeh gospoda ’ma: ti leb češ bili? * Jezno reče, no se s paleoi pogrozi : * Nemreš — nemreš tvoja vuha skriti, * Zato te nakurim, da še osel si.
5.	To se pravi tistem, ker se Štirna, * Da že njegva glava vso zastopnost ’ma; * Pa zastopnost taksi gvišno nima, * Da njo Bog nigdar prevzetnem! ne da.
Štev. 20. Matica ali nori rat.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 60. Murkovo izdanje, str. 43, štev. 28. Jak. Košar, štev. 53.
1.	Matica! tebe žegna Bog: * Vidimo, dosti 'maš otrok. * Družbica velka biti če: * Kak bo kai? v hrami prostor ne.
2.	Matica! da že stara si, "x Beči da2) k mladi družbici: * Čelike! da mi staro smo, * Pustmo že mladim virstvo vso.
3.	Vandraimo na en drugi krai, * Verte mi, tam nas ne bo krai: *Spovaimo si tam en novi hram, * No z nebes pride žegen k nam.
4.	Henjaito! nori je vaš guč; * Dražite nam naš žarki žuč * Mente, mi stare čele smo * Nore, kak pri vas starši so.
Štev. 21. Vuk ali skazi iva pokora.
Po Volkm. Bokopisu „Zmes“, str. 61—62, Primeri: Aesop, basen 144. Aesop se je rodil v Mali Aziji okoli leta 620. pred Kristom. Tudi on je bil iz prva rob, kakor Phiidius; pozneje je bil prijatelj Krosov; umrl je 1. 560. pr. Kr. Phädrus, 1. 8. Lessingove basni, IT. knjiga, štev. 4. Gotthold Ephraim Lessing, rodil seje na Nemškem 1. 1729, umrl pa je 1. 1781. Basni njegove so začele izhajati 1. 1753. „Basne od Ignjatie Civitia“ 1814, str. 39. Murko, str. 51, št. 33.
*) SkazlivOst = Verstellung. 2) Beči da! — Sprich doch!
- 28 -
1.	En vuk, na smert bolem", * Spregleda svojo vest, * Kak junec zbira v šeni, * Da k jaslam pride jest, * Ah! grešno, tak on zdehne, * Ja grešno sem živea * To mene v serce peline, * Da grešnik bit’ sem htea.
2.	Ah! kolko hndobie	x	Sem štora moje dni; * Ne čuda! da mi gnie * Serce
od žalosti; *	Pa toti	trošt smem ’meti, *	Sera ne	hudobnik cel; * 'Mam
tudi — 'mam našteti * Prav dosti dobrih del.
•3. Enkrat je jagnec zaiša, * Ne veda k ovcam prit', "x" V germovji sem ga naiša, * No pusta k ovcam it’. * Drugoč so ovce pravle, * Da sem en gerdi tat, * Sem nesa neke navle1) * Več takših spotov rad.
4.	Je ne se fantuvati2) priložnost lepa b’la, * No vse špotarke klati, * De ne b'lo kredi psa? Posluša guč lisica, * Katera prišla je * Potroštat svoj’ga strica, * Ker vmreit pripravla se.
5.	O vuk! lisica	reče,	*	Je res, kaj ti gučiš,	* No z	repom ga šegeče * Pod
bradoi, slatka	miš!	x	Uda kost jo tečla v	gerli, *	No šterk te vračit ša *
Kai ne? te bia si verli, * Te ne si ovce kla?
Štev. 22. Vuk ali s k a z 1 i v o s m i 1 e n j e.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 63—64. Primeri Lessingovo basen: „Der Schäfer und der Wolf“. Murkovo izdanje, str. 44., stey. 29. Jakob Košar, štev. 56.
1.	Negda jo kuga med ovcami vstala, * No je ovčari po3) ovce pobrala, * Da je le neke na pašo 'mea gnat’. * Vuk je to zveda, no ša je k pastiri * Nizko pred njim je pripogna vse štiri "x" K priči, da on je priatnik, ne tat.
2.	Zdaj se zravna zgor no z glavoi nakima: * Lubi priatnik moj jezik moč nima, * Da bi on tebi vso žalost odkria! * Oči mi bodo od jokanja slepe * Zguba si ovce, no ovce tak lepe, * Takših pa tudi ti vreden si bia.
3.	Težko je resen b’lo ovce zgubiti; * Serce pa začno mi ležišo bili, * Da sem potroštani, zabim na nje. "x" Vuk jaz sem dužen zahvalo ti dati, * Da me tak lepo veš pomilovati, * Smilečno gvišno je tvojo serce.
4.	Takso — ja, takšo 'ma, reče na stran * Ovčji pes, keremi vuk jo bia znan, * No zdai ovčara, zdaj vuka gledi, * On se razjoče pri tvoji nevoli * Vsigdar prav britko; pa inda nikoli, * Kak da on s toboi red škodo trpi.
Štev. 23. Vrana ali preoblečeni kmet.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 65—67. Slično snov nam podajeta Aesop, pa Phädrus, I. 3. Primeri še: Gleim „Der Babe und die Pfauen“, pa Lessing „Die Pfauen und die Krähe“. Murkovo izdanje, str. 45, štev. 30. Jak. Košar štev. 57.
1.	Vrana svojo pokrivalo * Si za špot derži, * Pavjo se je njoi dopalo x" Toto 'met želi.
2.	Pav se miši, perje ferka "x" Gosto z njega ta; * Vrana pa krai njega šterka
*	Glih, kak petlarca.
3.	Vsako pero gor pobira, * Kero se sveitli, * No si znjim svoi kožuh čira,
*	Da se no černi.
') Navel. m = Heuhaufen. 2) fantuvati ae = Hache nehmen. 3) po ovce = pol ovec.
- 29 -
4.	Misli: lepša sem, kak vrane: * Vrane zapusti, * No za svoje nove Špane
*	Pave si 'zvoli.
5.	K lotim, nora! se pridruži; * Pa kak slabi dim * Vetri za guračo1) služi, * Tak sirota njim.
6.	Za poroti njo lovio, * Vlečejo med so, * Vsi so njoi na glas smejijo, * Norca 'majo 'z nje.
7.	En njo mika 'z tofga kraja, * Drugi 'z drugega: * Zdai se začno velka svaja, * Kakša še nej b’la.
8.	Kak se roi na vejo vsiple 'x" Pavi tak na njo, 'x' Deklič so njoi perje ’zpiple,
*	Ne jo mira blo.
9.	Njo sperotmi zngradio, * Da njim vuili če, * S klonom terdno v njo vsadio * Kak ker nai bol ve.
10.	Vso oskubleno ’zpustio: * K vranam gre nazai; x' Tote njo od se splodijo.2)
*	Kam če iti zdai ?
11.	Spot no škodo 'maš, mi veri, * Gi ti kmetički * Češ, da tebi Žnidar zmeri :l Gvant, kak mestni ki.
12.	V gvanti se, kak mestnik kažeš; * V zaderžanji nej: "x" S penezi štaeuue mažeš. * Lažem jaz? povoi! —,
Štev. 24. Celica ali mladenstlivo pitanje.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, sir. 08. Primeri: Gleim „Die Gärtnerin und die Spinne“. Murkovo izdanje, str. 42, štev. 26. Jakob Košar, štev. 54. Erane Peserl, str. 18.
Ena mlada celica * Obletava ogreda, * Ziza 'z rožic slajo. * Ena mala gartnarca * Pita: veš ti celica, * Da gift rože majo? * Vem, da vsaka rožica * Tudi gift, kak sinjo ’ma; * Jaz le zizam slajo. * Veš pa tudi, gartnarca! * Da španie, kam boš šla, "x" Gift no slajo 'majo? * Greli jo gift, o gartnarca! x' Samo tugent slajo ’ma: * Pusti gift, pij slajo!
Štev. 25. Ovca ali prava dobrotlivost.
Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 09 — 70. Primeri: Lessing, „Die Wohl-thaten“, 111. knj. 13 štev. Murkovo izdanje, str. 52, štev. 34. Jak. Košar, št. 58.
1.	Si vekšega dobrotnika	* Gda vida med živadi,	*	Kak nas? je čela pitala *
Človeka. Po navadi *	Je toti lice si zakria,	*	Gda kol’ je pri čelnjaki
bia, * No s čelami govora, * Tak tudi zdaj je štora.
2.	Ja čela! ne zameri mi, * Zivad dobrotliveša, * Kak ti, se meni ovca zdi, * Da nam je potrebneša: * Ti stert daš; ovca vono da, * Kai človek bol potrebno ’ma, * Da slaje se napije, * Al’ s suknom se pokrije?
3.	Še češ en drugi uržoh	čut’, * Zakai te menje	štimam. * Kak ovco, no
zakai sem hud, * No	jezo de1'1) to imam? *	Glei, ovca terpežlivo zna *
Deržati, da se strižli da; * Pa ti nam stert ponuješ * No z žalcom nas kušuješ,
4.	Kak ovca; ne kak čela. ti * Dobrotnik moreš biti: * Nai sitega nafulati;‘) * Kai lačnega nasiti. * Ci se veselo nasmejiš, * Da tvoje dare razdeliš. * Tak ; ker si prosi dati, * Se nima darov bati.
‘) garača = igrača. a) splodijo = izpodijo. 3) de = do, 4) nafulati = polniti.
30 —
Po Volkm. rokopisu „Zmes,,, str. 71—72. Primeri Lessingovo basen : „Die Eiche und das Schwein“. Murkovo izdanje, str. 37, štev. 21. Jak. Košar, štev. 47. Franc Peserl str. 35.
1.	Pri enem	velkem hrasti,	*	Ker	lepi sad rodi, * Prašiček ve se pasti,	*
No dobro	se redi. * S čelustmi želod žveee, * Pred’, kak ga je požrea	*
Z očmi za drugim teče; * Se rad bi tofga mea.
2.	Prašiček!	nezahvalni *	Si,	reče	njemi hrast, * Resničen je, ne šalni	*
Guč; gde	je moja čast?	*	Pod	menoj želod zbiraš, * Te dobro z njim
redim; * Ti oko no odpiraš, * Me ne poglednoš z njim.
3.	Prašiček rova, kroli, * Posluša, no zadnič, * Se sukajoč okoli, * To reče; drugo nič: * Ež!') tožiš so, da tebi * Sem nezahvalen bia? * Sem zna, da želod sebi * Sem 'z tvojih ve2) lovia?
4.	Bog mizo nam pokrie, * Z dobrotoi nas redi, * Vsem, kai gdo je no pije, * Svoj žegen podeli: * Ker na njega ne gleda, * Pid mizi da sedi * Bi njemi rad poveda: * Ne človek; suka si.
Štev. 27. Leb ali odano paidaštvo.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 73 — 74. Phiidrus I. 11. Primeri tudi Lessingovih basni, H. knjigo, štev. 7: „Der Löwe mit dem Esel“. Murkovo izdanje, str. 42, štev. 27. Jakob Košar, štev. 52.
1.	En leb, ta kral vseh zvier če jagat’ it’ * Jaz sam, si misli malo bom oprava; * En drugi mi k pomoči more prit’. * On gre, no k sreči osla si vdinjava, * Ker z močnim glasom vatraši vsako zvier, * Da tota k skritim mrežam naide tir.
2.	Širit greta v boršt, priazni mata guč, * No slišita, da ’z jauše k njim regeče * Jezična sraka, no iz punih plue * prav gerde špote na obadva meče; — * Ai, lep paidaž! (š? Izdatelj.) Leb ne je tebe sram, * Da z oslom greš? rai hodi sam!
3.	Leb z merzlim sercom k sraki reče: Vtič * Tvoi spluizki jezik zdai sem, zdai ta zablodi; * Pa jaz ti to povem no drugo nič: * Špot, ker’ga na me veržeš, malo škodi, * V paidaštvo mojo vsaki priti sme, * Ker meni k nuci biti ve no če.
4.	Vsi velki no visoki ravno to * Si mislio, kaj sraki leb je prava * S podložnimi paidažtvo dosti bo * Nam noter verglo, či se njim odava: * Nam nej’ za to, jel’ gdo štimanje ’ma; * Za to nam je, jel’ se nam nucat’ da.
Štev. 28. Osel ali noro štimanje.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 75 — 76. Phiidrus, 1. 11. Lafontaine L 103. Gleim: „Der Esel mit der Löwenhaut“. Lessing, 11.: „Der Esel mit dem Löwen“. Murkovo izdanje, štev. 25, str. 41. Jak. Košar, štev. 51.
‘) Eš! ali i-ž! Volkmer je pisal z bohoričico, in večkrat zanemarjal razliko med ž in š. Rokopis Volkmorjev in Murkov prepis kaže: ež. Iz starinske oblike: jeso! = glej! bi pa pričakovali eš! 'O \č = vej.
— 31
1.	Ö.,el, ti tak glasno heržeš * Kak da jagav trobi v rog, * Ci na rame vuha veržeš * Poidi z menoi v loti log! * Bodi mi namesto roga! * Reče leb, no osel boga.
2.	On sam sebe veiko Štirna, * Da, kak jager, z lobom gre; * Drugi pride proti njima, * No na znanca zdere se: * Dobro jutro! Brat! češ piti? * Poidi! grema ta k’ koriti.
3.	tirob si, grob! on odgovori. * Zakai grob? ga pita ta; * Misliš morti, o ti nori! * Da si več, kak bia si gda? * Osel bia si, osel bodi * Tudi, če leb s toboi hodi!
4.	To si ti za navuk vzemi, * Ker pri velkih kai valaš; * Le se zato ne prevzemi, * Da ti pri njih gnado maš. * Mei vseh velkih dopadenje, * Človek si; nič več, nič menje.
Štev. 29. Želod ali popravi ena pamet.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 77 — 79. La Fontaine, T. II. fab. 173. Gleim, Fab. 142. Murkovo izdanje, štev. 31, str. 47. V „Drobtineah" 1848, str. 191: „Kmet pod hrastam", od Fr. Kosarja. Jak. Košar, štev. 28.
1.	Ja! sonce na podne stoji, * No že se kmeti zeha, * Da z delom se je pleha, * Obedvati si poželi. * Gre truden v senco ta pod hrast * Na zemlo dol se sede, * ’Z kanjera je, ne z ’klede:1) * Pa pred da Bogi dužno čast.
2.	Sit, dremoto občuti prit’. * Od mladih let navajen, * Da vsigdar bia je svajen, * Ci vse, kak on če, nej’ h’tlo bit’, * Skoz — skoz kai pogovarjat’ ’ma: * Gospocki, da pravici, * Al’ farji, da resnici * Spodobo drugo dati zna.
3.	Že dugo let cesarove * Zapovedi obira; * Zdai z Bogom se prepira: * V naturi vse na opak gre. * Lezoč pretegnen, leča se, * Te roke križom dene, * Oči na hrast požene, * Rekoč: tvoi sad je ne za me.
4.	En lešnjak to no tam visi: * Se toti sad vda tebi? * Zakai ti rumpe2) ne bi * Bodla, da tak košati si? * Pa škoda! da jaz kaj gučim ; * Vsak kmet je glih živadi; * Gospode z gučom svadi, * No že se reče: v kaiho z njim!
5.	Tam — tam nai njegva šola bo; * Tam luč se bo vužgala, * Da pamet bo spoznala, * Kai cirkva, kai dežela so. * Pri moji kečki !3) ne tak nor * Je kmet, kak neki meni. * Ci glih jem kruh ovseni, * Le reč spre-glednem dol no gor.
6.	Je to kocen? Se tikvi uda? * En vsaki nai prešlima, * Jel’ neka tikva nima * Šest funtov, no nai menje dva? x" Predertih kelko njih leži * Na natoni, no perhnio, * Da čreva ’z njih visio. * Guči, no dremle, no zaspi.
7.	K nesreči krivec piše zdai! * En želod se omokne, * Na čeli kmeta včekne; * On šlata žlak! zajavče — jai! * Tak mali sad! tak velki žlak !'x" Bi želod telko vaga, * Kak tikva, jaz bi ’zcaga. * Nai bo kak, Bog je stvora, tak!
') klede = sklede. 2) Die grosse Zwerge!birno. 3; Kopfhaar, Zopf.
— 32 —
Po Vollem, rokopisu „Zmes“, str. 80 83. „Der Hund“, basen spisana od
Gollerta. Christian Fürelitegott Geliert se jo rodil na Nemškem 1. 1715, in je umrl 1. 1769. Basni j ego v e .so bile natisnene 1746 —1748. Murkovo izdanje, štev. 1, str. 3. Jak. Košar, štev. 28. Ker tukaj prvokrat Gellerla imenujem, so mi zdi primerno pristaviti sodbo, katero je o njem slavni nemški kritik Hetlner izrekel, in sicer njo zapišem sem ravno zavoljo tega, ker se po mojih mislih njegove besede tudi Volkmerju celo prilegajo. Hettner torej piše; „Gellertove basni, posebno pa smešne pripovedi, so še sedaj zanimljive. Da si se je Geliert nekaj ravnal po tujih izgledih, kar jo oeividno in cesar tudi no taji, so vendar vsi njegovi občutki in vsi nazori o življenju celo domači, da kar nehote srdce prevzemejo. Včasi je seveda koristnega podueevanja k oj preveč; vendar pa je silno mikavno jegovo natančno opazovanje, živo opisovanje, nedosegljivo lepo pripovedovanje in poštena, ljubezniva, otročje dobrohotna, dostojna in večidel prav zabavljiva nagajivost, s katero človeške slabosti in pogreške slika.“
1.	Derži, ker je y neki noči	* Ne zatisna svoje oči,	*	Da je zvesti	varih
bi a, * Ker jo z natona1)	prašiče, * Vuke, t bore	no	lisice * S	svojim
lajanjem spodia.
2.	Derži, k er’ga so se bali *	Tati, da so kredi stali	*	No že hteli	vdreti
v hram, * Toti Derži, pes lubleni, * Grata zdai	na	smrt boleni;	* On
nevarnost spozna sam.
3.	Sosedi arenie^dajo: * Olje, žaifo, kai pač 'majo; * Oejo, da bi grata zdrav. * Pucka2) rala: v merzli vodi * Kopali ga; Moička hodi, * Vzemi tisti velki škaf!
4.	Babe zadi se gučio: * Pes bolen jo skoz šatrio3) * Gvišno! on obrani je!
*	Z mastivo od treh sv in’ ga mažte, * S treska mi od stare kašte * Trikrat ga okadite.
5.	V ves celo so prišli glasi, * Da se Derži hudo kvasi : * Brati vsi k njem dirjajo. * Backo, njegov zvest priatnik, * Stopi k ujemi, kak en ratuik. * Oblizava mu brado.
6.	G do se bo zdai z menoi gura? * Stokrat si nesrečna v ura ! * G do bi včera mi sla to! * Včera sma še ja g deržala, * Petlare iz vesi gnala: * Nekim je to ljubo blo.
7.	O moi Backo! Derži zdehne * Glei! kak smert me v serce pehne: * Rop jaz njeni skoro bom. * Uržoh smerti je arcnia: * O da lote neb’ ba pia!
*	Zdai 'mam it’ v en drugi dom.
8.	Slatko bi mi blo zaspati, * Bi košice smea obrati, * Kere si pokopa sem:
*	Grenka smert mi more biti * Tot’ga šaca niti vziti, * Niti s soboi vzeti smem.
9.	Backo! či ti lubiš mene, * Nai te moja prošnja gene: * Idi hilro iskat nje; * Ahtai pa, da gde ne zaideš: * Eno tam pri lipi nai deš, "x" Druga tam pri gumni je.
10.	Vari, da mi nič spremekneš, * Ali v hipe kai ne vtekneš! * To ne stori, hibi brat! * Backo v eni sapi teče, * Naide, pride, k ujemi reče: * To 'maš tvoje skerbi sad !
') Holzlegstätte. 2) Qtiacksalberin. 3) Zauberei.
DOMOZNANSKI ODDELEK
- 33
11.	De rži z nosom podihaya * Šaca, pa, ah! patine glava: * Zdehne: nai le to leži! * Vm erjem jaz, ostane tebi; * Pred nai ga vzeti k sebi: * Ja po smerti te ga vži!
12.	O, bi meni stregla sreča, * Da to lepo kost od pleča, * Kero sem ...........
pa ne povem, * G de sem njo pokopa. Blodi * Pamet, no gre, gdo ve, kodi. * Preveč, preveč guča sem.
13.	Tel ko, Backo! ti še pravim, * Od bolezni či ozdravim, * Nai bo zutra, ali gnes, * Kost si čema zvesto talat’, * Ti dobiš ta vekši falat. * Ja! dobiš .... to vmerje pes.
14.	Skopec	skop ostane v smerti, * Grob pred njim leži odperti,	* On pa le
na šac	gledi. *	B ritk o njegvo je življenje, * Njegva	smert	še bol; nej
menje: * Gdo mu bo nevošlivi ?
Štev. 31. Oča ali lastni sin.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 84. Jakob Košar, II. zvezek, štev. 24. Dozdaj nenatisnjena.
Zakai	se jočeš ?	skrbni oča Valentin! * Da le tvoi	lastni	sin okradna
je?	* Pa ti	ja moreš	znat, (le spomni se) * Kai skopost si	rodi?	* Tatvina je
njen sin.
Štev. 32. Medved ali š (k) o d 1 i v a zamera.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 85—87. Murkovo izdanje, štev. 32. str. 49. Jak. Košar, štev. 30.
1.	Medveda vstraši jagrov rog, * Boršt more zapustiti: * Napreže svojih štirih nog, * Hiti na pole priti; * Prebiva tam en dugi čas, * No da je ne b"lo čuti * Od jagerskega roga glas. * Nazai se verne k huti.
2.	Skerb perva je, da pride ta, * Hrast gledat' od vseh strani, * Ker v svojem dupli stan mu da * Gde vetrom se obrani; * Pa dare pride na to stran * Do dveri svoj’ga kota, * Zagledne puno gnezdo vran, * Mrmra, no mater špota.
3.	Gdo tebi je, falaidriga P) * Dopusta to zgodnjati? * Otivov2) tvojih cvie ne da * Počivati no spati; * Še blato mi dolpadlo bo * Od njih na mojo čelo; * Pober’ se proč ; ne bodi to, * Si iši drugo selo !
4.	Se medved prav ne sklene gue, * Že vusta odpre vrana: * Kai ? Mer m rek , kai ti vužge žuč? * Ne vošiš mojim stana? * Starin! Prayico, kero 'maš * Do hrasta, jaz 'mam tudi, * či, stari nore! še to ne znaš, * Tak pital mlade ludi.
5.	Pa medved, ne navajeni * Poslušat’ ženske guče, * Popadne hrasta s tacami * Se gor na vejo suče; * Do gnezda pride, no zmemra, * Da vrane vidi gole, "* Zdai vzdigne taco gor, no da * En žlak, no vse pokole.
6.	Pa mati vrana odleti * Samičje jeze sita; * No lukna, v keri medved spi, * Je jagri že odkrita. * On s puško i gre, krai njega psi, * Kak vrana je odkrila. * Medveda naide, no vstreli, * No troti, kam je čila.
7.	Brez škode ne je zamera * Nai mala je al velka, * Njoi škoda je pri-merjena * K el k’ ona; tota telka. * Ker tebi k nuei bit’ ne ve, * Ve telko, da ti škodi. * Ker puške krugli vuiti če, * Se čedno vgene žodi.3)
‘) Vlačuga. Bastard. 3) Sold = Krieg.
. ;ä.V •
— 34
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 88—89. Faerno, basni, II. knjiga. Lessing, basni, II. knjiga, štev. 16: „Der Geizige“, po 59. Aesopovej basni. Murkovo izdanje, str. 92 — 93, štev. 58. Jak. Košar, štev. 60.
1.	O jaz nesrečni! tak se toži * En skopec perta drugem moži, * Namesto zlatov kamen 'mam. * Glej! totega namesto zlatov * Je tat, najgerši tat vseh tatov! * Položa v’mojo Skrinjo tam.
2.	Moi lubi sosed! ovi pravi, * Zakai ti zguba serce gnavi, * Da ti se zlatov ne si vžia ? * Le misli: Kamen je, kak zlati, * Tvoi šae, ker v skrinji ’ma ležati; * Božneši ne boš, kak si bia.
3.	Jaz, resen, ne bom s tem božneši, * Pa neje tat s tem bogateši ? * Tak skopec misli, no kriči! * Kai ? drugi je s tem bogateši — * To meni serce opla (— ob tla. Izdatelj.) treši, * S tem bogateši, kak si ti!
4.	Ne, ne ! to nemrem jaz prenesti * Štrik-štrik še gnes si morem splesti, * Ja! z njim si čem življenje vzet’, * To človek glej! to skopost zrela Tak sebi, kak vsem drugim dela: * Vse ona, nič sme drugi ’met’.
Štev. 34. Zakon ali čudovita gl i Irin ga.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str, 90—93. Jak. Košar, štev. 33. Ni natisnjena. Pesen se še sedaj v Lotraergu poje. Glej „Babico“ v hrvatskem prevodu Ljubice Mafikove, II. str. 319: „Oj slasti od Boga * Nada sve bračna je sloga“. . .
1.	O čudovita glihinga, * Gde mož no žena eno sta! * On vuši iše; ona buhe, * On kebre kole, ona muhe, * On vile zgrabi, ona grable, * On srake
straši, ona vrable, * On kozo pase, ona kravo, * On zobi toži, ona glavo.* O čudovita itd.
2.	On praho orje, ona seja, * On snope mlati, ona veja, * On štrene želita, ona p ere, * On grozdje zoble, ona bere, * On platno zlaga, ona pleha, * On trayo piple, ona meha.1) * O čudovita glihinga, * Gde mož no žena eno sta !
3.	On bob prebira, ona lečo, * On kapo gleda, ona pečo, * On Špeh razpuša, ona mašo, * On grah zabeli, ona kašo, * On stol popravki, ona stere, * On vino serka, ona žere, * O čudovita itd.
4.	On zelje trebi, ona rible, * On laite snaži, ona kible, * On črevle blati, ona maže, * On norca pravi, ona kaže, * On šalo goni, ona smeha, * On v kerčmi karta, ona Špeha (gleda. Izdatelj.) * O čudovita itd.
5.	On peč zakuri, ona kuha, * On krabce peče, ona kruha, * On jajce tučka, ona praži, * On mačko gladi, ona draži, * On vilee nuea, ona žlico, * On dete varje, ona psico. * O čudovita glihinga, * Gde mož no žena eno sta.
6.	On cviren prede, ona suče, * On perper kroži, ona tu če * On oigen pluje, ona iskre, * On ročke sprazni, ona piskre, * On srakce (— srajce. Izdatelj.) terga, ona flika, * On kerple2) veže, ona štrika. * O čudovita itd.
’) Moos. 2) Futternetz.
- 35 —
7.	On glešt	zapravi, ona	špara,	* On sukno šiva, ona	para,	* On breskvo
štima, ona gruško, * On škaf nabie, ona puško, * On kuhlo skara,1) ona pili, * On v griži javee, ona cvili. * O čudovita itd.
8.	On rozge veže, ona bika, * On ličje nuea, ona štrike, * On krampe brusi, ona Strigle, * On kolje špiči, ona igle, * On tenko prede, ona kodlo, * On je klobase, ona godlo. * O čudovita glihinga, * Gde mož no žena eno sta.
9.	On štore	kala, ona treske, *	On sveče vužge, ona treske,	* On gobe peče,
ona ribe,	* On metlo	veže,	ona šibe, * On pismo	bere,	ona piše, * On
mošno skrie, ona iše, * O čudovita itd.
10.	On žge tobaka, ona šnofa, * On brado skubi, ona krofa, * On žveglo piska, ona skače, * On kitlo nosi, ona hlače, * On prapori terga, ona rožo, * On paleo kaže, ona	kožo.	* O čudovita glihinga	* Gde sveti zakon
takšo ’ma!
Štev. 35. T e r d n o v e c ali dober rat.
Po Volkm. rokopisu „Zmes“, str. 94. Jak. Košar, štev. 33. Ni natisnjena. Nore! meniš, da ti nevošlivi sem? * Ne! gvišno ne! le grabi, sterži deri * Vse vkup, vse ’mei; pa to ti ratat čem: * Vse skerbno vari, nič ne vži no vmeri!
Štev. 36. Pes ali nagla jeza.
Po Volkm. rokopisu	„Zmes", str.	95—96. Aesop,	fab.	25. Phaedrus, II.
3,	govori samo o vraštvu.	Lessing, II.	20 : „Der Mann	und	der Hund“. Mur-
kovo izdanje, štev. 39. str. 59 — 60. Jak. Košar, štev. 31.
1.	En viri če podvučiti psa * Na zadnih nogah stati, * Ker le na štirih stati zna, * Kak nekda njegva mati. * On ’z virtovih rog vuiti če, * No da on nači vuit’ ne ve, * Tak virta včekne v bedro.
2.	Virt, jezen, reče: čakai	pes! * Plačilo	ti čem	dati;	*	Ti	ne boš, ne boš
več od gnes * Na štirih moga stati:	* On	hitro	vuišag	vzdigne psa *
No tresi njega dol na tla, * Da k časi tam strepeče.
8.	Na bedri pa od dne	do dne * Se	rana več razširi	* Gde prea samo dve
so b’le, * So lukne	zdai že štiri.	* Arcnia, kero	’ma	doma, Za rano
čisto nič vala: * Pusti si priti padra.
4.	Zdai padar pride, spregledi, * No s perstmi šlata rano: * Priatnik! Si v nevarnosti, * To ne bo lehko djano; *Pa naša kunšt še denog ’ma * En mitel, ker te zvračit’ zna * Tak reče njemi k trošti.
5.	En falat kruha vzemi v	dlan * No ga na rano derži,	*	Oberni ga na
drugo stran * No psovi	ga ta verži, *	Da ga	poje.	Či	ne	bo to * Ti rano
kčasi zvračilo, * Ne vem . . . To z ramam megne.
6.	Nesrečna jeza! virt kriči, * Ti nekega si norla, * Da zgina je od žalosti:* To si ti meni storla. * Zahvalim, padar! za tvoi rat, * Pomagat nemreš, kak bi rad ; * Glej! z jeze psa sem vbuja.
Štev. 37. Sivec ali srečna podložno st.
Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 97 — 102. John Gay, roj. na Angležkem 1. 1688, umrl v Londonu 1. 1732; svoje „Fahles“ je izdal 1. 1726. Johann
Stumpfmachen.
— 36 -
Gleim; Fabeln. Murkovo izdanje, štev. 14, str. 23—28. Jak. Košar, štev. 36 Ahaeel: Koroške in štajerske pesmi, 111. natis, str. 139 — 145. Volk mer je vso basen prav srečno podomačil.
1.	Ha! ha! en mladi žrebec herže, * Stoječ v sredini med koinmi, * Vso štiri bistro vuišak verze, * No k drugim koinjom tak guči: * V začetki, ja! nas je natura "x" Postavk proste sem na svet, " No človek bi se z nami gura? * Je on to smea od prvih let?
2.	Predstarši naši so hodili, * Gde, gda,	no kak	je keri	h te a * Zelene	kenne
so se vžili: * Njim toto je gdo branit’	smea?	* Od	njih nebeden	ne je
sluza, * Nebeden ne naprežen bia, 'x' Nebeden vlača, ali pluža, * Nebeden z gaižloi žlak dobia.
3.	No mi, ah mi! pfui! sram nas bodi! * Smo hlapci? ne! Smo vozniki1)! * Nas sedlo no homot oglodi, * No smo za to še tepeni? * No komi—komi smo pokorni? * Človeki! kai pa človek je? * Je človek, al’ smo mi ti go mi ? * Vas, brati prosim: Sodite!
4.	Mi smo tak lepi od nature, * Tak lep	je človek ne,	kak mi; * On	gerdo
gre po dveh, kak pure; * Po noči vidi kai z	očmi?	* Se zemlja,	da na
njo on stopi, * Tak močno stresi, kak da mi? * Gda njemi duh iz nosa sopi, * Kak se iz našega kadi?
5.	Pogledmo se, kak nas vse čira — * Vse — vuha, grive, glava hod? * No človek — toti nas regi ra * Zdai toti je krez nas gospod! * On nam na herbet sedit ide, * Da s kom se bojuvati ’ma, * No, oi premaga, nazai pride, * Vso čast le sebi, nam ne da.
6.	Čast, kero	’ma, mi njemi damo, * Ja!	njemi, da	njo nima sam;	* Ker
Ion pa mi	od njega 'mamo? *	Kak on	dobrote plača nam? * Za	štrainge
k plugi nas priveže, * Al’ z nami vozi k verhi gnoi, * Še z gaižloi poka, no se zreže: * Prekleta merha, ne postoi!
7.	Obrati, rešte se hlapčie ! * Naš pervi stan je prosti bia; "x" Pa človek, ja, pun ciganie! * Pod se nas je v oblast dobia, * Kak lehko bi, či vkup deržimo, * Nam z njegvih rok se rešit blo! * Pravico tak nazai dobimo : * Kai mente? Vse muči na to.
8.	Vsi koinji	beršejo z nogami :i!	Od velke	jeze krez	en čas: * Oi meniš, da
bo bolše z	nami, * Se puntat’	čem o, je	vseh glas.	* En sam —	en sivec
— glavo trosi, * Se vun 'zkašla iz starih pluč, * Zdai frca, da "ma muhe v nosi. * Napre se riva, začne guč.
9.	Ja! res je, res! kai žrebec reče, * Da je naš rod bia negda prost; * Pa čas, ker bia je, zdaj ne teče, * Do njega je en dugi most: * Nevarno je po totem iti: * Pod nami se podreti zna. .* Vam puntaria most če biti ? Ah! vse nesreče tota ’ma.
10.	Mi velko moč v kopitah 'mamo: * Vse z njimi opla veržemo; "x" Pa, paibi! Moč či 'mate samo, * Vas tota k čili spravla bo? * Zaneste se na njo, kak čete, * Zastopnost tota vam fali, * No toto človek ’ma, kak vete, * On zato je gospod; ne vi.
11.	Gdo pova, no popravi stale * Za vašo stanje, no da vas * Gde ne bi hudobije klale, * Ne vuk, ne toča, sneg no mraz ? * Gdo v zimi vas pred
Arrestanten.
- 37 -
gladom brani, * G da tota ženilo vso vmori? * Gdo nam za žejo vodo shrani, * Gda vse potoke led vsuši ?
12.	Gdo? gdo vas snaži? gdo vas vrači, * Gda blatni, al’ nezdravi ste? * Gdo vam pomaga, gda vas klači * Nesreča, nai je, kakša je? * Gdo vam tak lepi oves pova? "x" Gdo ’z trave vam seno suši? * Pojete staro kermo, nova * Pred vami v jaslah že leži.
13.	Zapstoin vi rejo ne dobite, * Za njo res date vašo moč; * Pa kero moč pri njoi zgubite, * Poverne ona vam drugoč: * Kai sama moč vam nemre dati * To vam človečja pamet da, * Skoz njo vas človek zna raynati, * Kak svojo moč vsak nucat’ ’ma.
14.	Stimanje vašo je prevzetno, * Da človek moč od vas dobi: * Ja on (verjeti ne je žmetno1):) * Vam vekšo da, kak njemi vi.* Gast, kero on 'ma, z vami taja, * Da gde on je, vi tudi ste * Stan njegov hiža, vaš je stala; * Pa ste pod strehoi, kak on je.
15.	Za svoj poeinek ’ma nedelo, * Kai? nimate vi tudi njo? * On vas ne pela te na delo, * No reče: gnes počitek bo! * On vam postreže, vi pa delo * Opravit’ 'mate, kak želi. * Je ne živlenje to veselo? * Ne bote, brati, puntari!
16.	O toti guč je koinjom segna * V serce, no že je krotko b’lo, * En vsaki noge je pretegna, * K znamenji, da prisegli so, * Cloveki tak pokorni biti, * Da njim, no njemi k nuei bo, * No terdno v glavo si zabiti, * Kak puntari nesrečni so.
17.	Podložnik! v serce si zapiši * Kai stari sivec te vuči: * Prost biti ti nig-dar ne iši; * Ci išeš, tak nesrečni si, * Gospodi ne je samo vola, * Da njemi k dobrem služa bi: * On ve, da Bog ga je izvola, * Za tvojo dobro da skerbi.
Štev. 38. Pese m od k m e s t v a.
Po Volkm. knjižici: „Hvala kmetičkega stana ino tobačie trave“ tiskanej
1.	1807. V Murkovem izdanji sega od stran 137 — 140. Nekaj predelana se
najde v Ahacelnovih „Koroških in štajerskih pesmih“, v tretjem natisu, str.
52—59. Na koncu je opomba: „Iz stare predelana“. Napev se najde na str.
9.	pod štev. XXL V Cvetkovem prepisu je tej pesni pristavljena letnica 1795.
L. L. je še leta 1880. to pesem v Lotmergu pevala in mi povedala, da je
lepa pesen jako priljubljena.
1.	Vsi stani na sveti potrebni nam so; * Pred vsemi pa kmetstvo, gospod-stvo, rneštvo; * Gospodstvo nas viža, to kmetsvo redi, * To meštvo nas stezo k nebesam vtiči. * Gospodstvo, no meštvo jaz z misli pustim * Le samo to kmetstvo posebno častim, * Podštenja je vreden to kmetički stan,
*	Da se en’mi kmeti prigliha Bog sam.
2.	Moj oča nebeški je vinski gradnik; * Tak reka je Jezus naš božji srednik.
*	Gdo drugi, kak Jezus, je sejavec bia, * Ker naj bolšo seme je sejat hitia? * Da Bog tak poviša tö kmetički stan, * Tak njegvo potrebnost odkriti če nam. * O kaj bi začeli na sveti ludje, * Gi ne blo bi kmeta ker dela za nje!
*) Schwer.
— 38 -
3.	Vsa	druga	moistria bi bila	za nič: * Gide	naišli bi rejo zveir, človek no
vtič? * Od	tote moistrie en	vsaki živi; *	Kaj koli gdo nuea, od kmeta
dobi: * Kruh, vino pripova, živino zredi, * Pripravlja še druge potrebne reci; * En brumni, no skrbni kmet naide vsigdar: * Za vsako siroto pri-pravleni dar.
4.	Vsi	moistri	ne delajo telko,	kak kmet; *	Zdaj orje, zdaj seja, zdaj silje
gre	žet’, *	Zdaj mlati, zdaj	veja, zdaj kleple koso, * Zdaj reže z njoj travo
suši z nje seno, * Zdaj kopa v gorici, zdaj preša nien sad, '* Zdaj gre vun na gmaino živino si zvat’, * Da junčke napaja, si vleče vodo, * Zivad si zdaj vrača, da ne’de v škodo.
5.	Zdaj konjom polaga pripravleno reiz, * Zdaj pali si iše za ecog en leis * Zdaj seka, zdaj teše, zdaj verta, hiti * Popravlat, kaj plugi, no kolam fali * Živino napreže, na foringo gre, "x" Blago si nalaga, odide za dne, * Bič poči, kojn skoči, kolo podleti: * Oi voz se je zverna, vse v grabi leži.
6.	On kola zdigava, da herbet praši, * Se sede na konja, no v Gradec leti: Blago na plač verze, no vzdigne svoj Ion, * Se prea, kak hamer pet vdari na zvon. * Gre k šmaidlari kupit’ železo za plug, * Se rad bi si sprava en novi klobuk, * Pa zmisli, da v zapečki nega soli; * Dve grudi si kupi, da nima za tri.
7.	Pripela se lačen, no žejen nazaj, * No prosi: O žena! le jesti mi daj; * Po piti si sam grem, da nimam dauč v klet * Sei veš, da brez vina ne-žmahna je jed. * Prav sit no erdeči, kak kuhani rak, * Si segne po škatlo, no šnofa tobak. * Zdaj pela si derva, zdaj stelo za gnoj. * Zdaj pali se vozi v toplice z ženoj.
8.	Zdaj nive podvaža, zdaj plote gradi, * Zdaj črešne vceplava, zdaj yerbie sadi. * Hram se ’mu podira, če novega met’. "x" Težake vdinjava, gre pe-neze štet’, * Zdaj štibro, zdaj gorno plačuje, zdaj gre * Na furšpon. zdaj pa na cesarske steze; * Zdaj šribara pela na šacingo vun, * Zdaj svojim gre sukne kupovat’ v štacun.
9.	Zdaj teče k kovači, zdaj nese na mlin, "x" Naredi na den neko taužent stopin, * Cel den je na nogah, nigdar ne sedi, * Kak te, dare v. peti si terna gledi. * Večer si dol leže na slamo, no spi: * Se prea kak den je, kokot ga biidi; * Družini vkažuje, kaj delati ’ma; * Ti poidi na nivo; ti bodi doma.
10.	Kmet celi den dela, je denog vesea; * Zna, da bo stem sebe, no druge
živea; * Tak duša, kak telo se razveseli,	Ci on svojo delo gorofra Bogi.
* Ja z dušoj no s telom bi priša v nebo, * O da bi le v kedni nedele ne b’lo! * Cel keden je neki kmet greha čertia; * V nedelo pa z njim je na pitni porat (=z brat.) bia.
11.	V nedelo s tovaršmi je v kerčmo ša pit; * Nej’henja, da mobra (= mokra. Pisat.) je bila vsa nit; * Je karte tam žmika do belega dne, * Te šeli se k domi je vleka z kerčme. * Se eno ’mu zapre pred nosom nebo, * O da bi le toga pri kmeti ne b’lo! * Da s fortlni nori rad druge ludi ; * S tem dušo zapase, no nebo zgubi.
12.	Ne vsaki, le neki kmet je tak pregnan, * Da nori pri handli hitre, kak cigan; * En drugi gospoda podraitati če; * En treti družini lun vtergati
- 39 —
ve; * Na foringo vinsko en šterti ei gre, * V navane počele naleje vode; En peti pa farmeštva vodi za nos; Obeča, kaj dužen je, plačati skoz.
13.	O kmet lubeznivi! Podštenja ti dam * Le naj se ti k spoti napraviti sam
*	Krivičen no pian le bodi nigdar, * Tak ima boš pri nas podštenje vsigdar, * Pohlebno (= pohlevno. Pis.) te prosim, moj zvbleni brat, * Odo koli si, pridnega kmeta, mej rad: * En pridni je vreden sto centov zlata!
*	Ja v zobe mi pluni, či menje vala.
Štev. 39. Druga pesem od tobaka.
Po Volkm. knjižici: „Hvala kmetičkega stana ino tobačie trave", tiskanej
leta 1807. V Murkovem izdanju sega pod štev. 9. od str. 130. do 136., a
sedma kita je čisto izpuščena.
1.	O tobak, ti žlahtna trava, * Slaiša, kak najslaiši med! "x" Pusti, da gre moja glava, "x" Tvoje velke hvale štet; * Pusti, da nje v pesmo spravi, * No skoz pesmo drugim pravi! * Ker bo’ pesem v rokah mea, * Bo ’z nje tvoje hvale štea.
2.	Gdo pa sem jas, da čem poti * Tvoje hvale? o tobak! * Odkod čem besede vzeti, "x' Ker že v mislah sem sirmak? 'x' O! to mene močno vstraši; * Pa še bol me to poplaši: * Kaj? či pesem pri ludeh * Mi naredi spot no smeh?
3.	To še meni trošt podava, * Da mogočen je tvoj duh; * Ker le kolčkaj ga koštava, * Je pri smehi slep no gluh: * Pun od njega čem začeti, * Kaj namena sem, zapötij: * Naj se celi sveit smei, * či le ti boš hvaleni.
4.	Bog je tebe resen stvara "x" Te, da druge zeliša; "x' Pa le pozno je zamara * človek duha tvojega: 'x' On pač, kak en slepi, sodi; * Zato dostokrat zablodi : * Na spodobo on gledi; 'x" Pa spodoba oslepi.
5.	Ti, Nikoci! ti si zveda * Prvi tote trave moč: * Ti si šeli nam poveda, * Ode za noše je pomoč: "x' Ti si nieno pero vtrga, * Gleda, no med zobi verga, * Zveka, no pereta duh "x" Beče, da je ne lapuh.
6.	čedni mož si dale misli, * Kaj bi tota trava b’la: 'x" Zmah je sladek, ne je kisli: x' Ti boš z menoj k domi šla. x' On naterga celo breme, "x" No doma njo sušit’ dene; * Suha se na prah zdrobi, * Drobni prah mu v nos zleti.
7.	Ze ga y nosi prah šegeče, * Keime trikrat na ves glas: * Z nosa ....
...... teče "x" .................... klas; * Da mu...............segne, *
Robca z nadrah vunpotegne, * No si z njim obriše nos, * Kak si kluna brusi kos.
8.	O kak čiste! o kak jasne * Mam jas misli! on kriči, * Zdaj vem, kaj ta
trava hasne: "x" Ona pamet rezvedri. * Kaj za cono čem njoj dati? * O! tobak se	more zvati, * Da	Tabago se	veli	*• Tisti kraj, ker njo	rodi.
9.	Tak je moč	v neznani travi *	Naiša toti	čedni	mož: * Naj mu ali	vsaki
pravi: * Vsigdar mi v spomini boš: * Kelkokrat moj nos bo kehna * Telkokrat bom v srci zdehna: * O Nikoci tauženkrat "x" Sem ti dvižen hvalo dat’.
10.	Kaj bi ludi	le začeli, "x" či tobaka ne bi	b’lo?	* O nedložno bi živeli, *
Kak poprei	živeli so. * Kak	nežmahna	je ne	župa, "x" či s soljoj	se ne
poštupa! * Tak nešmahni bi bili 'x' Njihovi živlenja dni.
— 40 —
11.	Kaj je sol	ne/.malini hrani, * To	rloveki je tobak; * Motli bi se mu mo-
žani, * Ja	še grata bi ne mak; *	Pa s tobakom	si popravi, * Kaj pogub-
leno je v glavi; * Toti pamet nasoli, * Da čednejši žmah dobi.
12.	če tobak to pamet z vrači, * O to truplo še hitre: * Naj gdo reče, či je nači; * Brez tobaka zdravja ne. * Flusi vuha oglušio, * Od njih zobi razbolio, * Temne grabijo oči, * No še nos nedušlivi.
13.	Gde tobak	je, ne so flusi, * No či so, so dugo	ne, * Z jim se resen nos
pognusi; *	Pa ker zdravi biti če,	* Nemre lep	ob enem biti, * Eno more
ta pustiti, * Či lepoto si zvoli * Naj si zdravja ne želi.
14.	Gdo bi reka, da prežene * Žejo ino glad tobak"? * Naj ga le za kraicar vzeme, * No bo vida, da je tak. * čeden si, či vino šparaš, * No za beli kruh ne maraš; * Le tobak si sipli v nos, * No boš sit, no moker skoz.
15.	Či se komi delo vnoža, * Kušaj mu tobaka dat’, * K deli se mu napne
koža, * K deli ga ne treba zval’, * či od truda v cirkvi dremleš, * K čemi škatlo z	žepa jemlješ‘?	*	Jeli, da	se	odemiš, * No k molitvi
lušt dobiš.
16.	Či te žena huido Spota, 'x' Lubi moj! povej, zakaj * Vsakega natekneš kota? * Išeš paleo? ali kaj? * O! ne palco; le tobaka; * Z njim se vgasne jeza vsaka: * Naj me Spota, kak me če, * Da mi le tobak ne je.
17.	Kaj tobak	še ve	storiti, *	Je	mogočno, da to ve? * Ja on gvišno ve
odkriti, *	Gdo	nam dober	je.	gdo ne; * Ofnaj škatlo, reči k ujemi; *
Lnbi brat,	tobak	si vzemi!	*	Či ga vzeme, ti je brat; * či pa ne, te
nima rad.
18.	či tobak nam to	ovadi, *	Gdo nas lubi. gdo čerti, '■ Naj nas te nikar
ne svadi,	* Či	nam dobri	ne	so vsi; * Tudi on ga ne sovraži, * Ker
ga v svoji faifi praži, * On to volno zatrpi, * On ne mrmra, ne kriči.
19.	On si misli; naj sovraži, *	Sej bo že svoj Ion	prijea; *	Naj me le pogostem praži, * Odkod bo	te sline vzea? * On te bolše	od	se biča: *
Kaj te majo vboge pluča? * To je ne nebeden smeh, t i mu vsehne plučni meh.
20.	To je pač ne za	terpeti, * Či	tak	skop gdo	biti ve; * Lastno škatlo
noče meti, * Le iz lučke šnofat če. * Skopec! naj ti nos segnili, 'v Da se ti tak penez mili! * Jas	tobaka ti ne dam :	* Poidi! kupi	si ga sam!
21.	Kupi si ga; pa v štaeuni, *	Gde cesarski odlar	je; * Ne	pa	tam v ger-
movji vuni: * O	le toga vari se! *	Tam ne	je	tobak podšleni "x" Ker ga
kupi, veri meni,	* Ne da Bogi,	kaj	mu gre,	*	Ne cesari; komi te ?
22.	On le ludi obogati, * Či še ludi rečti smem; * Bol bom reka, da so
tati, *, Keri pridejo to sem, * Da bi nam tobak odah * Kerega so indi vkrali; * Či podšteni bi bili, * Ne bi z	njim se skrivali.
23.	Keri ga od njih kupuje,	* Je,	kak oni so, en tat; * Zato se	boji,	ko
čuje: * Tam cesarski gre soldat. * Pred Soldatom ti trepečeš ? ^ Da me ne bi zgraba, rečeš? * Či soldati vuiti veš, * Kak pa Bogi vuiti češ.
24.	To je ne tobaka vkrasti,	* Či	ga inam kupit grem: *	Cesar	nima	te
oblasti * Svojega odavat’	vsem.	* O ti čedni! tiho bodi!	"x" Z	menoj	k
svetem Pavli bodi! * On	bo naj	vučiti zna, * Gdo oblast	cesari	da.
- 41
25.	Cuješ, kaj on nama pravi ? x" Daj cesari (lužno čast! * Meč ma v rokah, pamet v glavi; * Bog je njemi da oblast; * Dobrim on pravico vtala: * S liuidimi se ne bo šala; * či se ogneš niegvih rok, * Meniš te ne vidi Bog?
26.	Tvoje hvale smo prešteli, * O tobak, ti žlahtna stvar! * Kaj za Ion zdaj bomo meli? * Bodi ti nam Ion vsigdar! * Vsako leto nam obrodi! * Nič ti naj nikol ne škodi! * Basi! cveti! zori se! * Boka božja žegnaj te!
27.	Snofat te vsigdar želimo; * Pa le z rok cesarovih: * Drugi naj kraj nas gre mimo, * Da iz rok je tatovih. * Ker pa tebe s faife pluva, * Ali s škatloj od se suva, * Tisti pač ne ve, kak mi, * Kelke hvale vreden si!
Štev. 40. Veverica ali p o t e r p 1 i v i f 1 i s.')
Po Murku, str. 8. do 10., štev. 4. Pfeffel: „Fabeln u. poet. Erzählg.“ 130.
Gottlieb Konrad Pfeffel je bil rojen 1736. 1. in je umrl 1809. 1. Basni njegove
so bile natisnene 1. 1783.
1.	Glej! ena mala veverca, * Na mamikovem zizki * Visijoča še, je slišala, * Od ker’ga sada zgrizki * Se mamiki dopadnejo, * Da slajši kakor cuker so. * No toti sad je oreh.
2.	Kak leto gorjemalo je, * Tak njena žela k sadi : * Kak toti začne zorit’ se, * Od zizka se odvadi: * Da oreh se njoj slajši zdi, * Kak mleko, kero pit’ dobi x" Od svoje mam’ke zizka.
3.	En zreli oreh padne zdaj * Na zemlo dol iz dreva, * No veverca kriči: „Gaj, čaj!“ — * Od vel’ke žele zeva, * Iz veje skoči dol na tla, * Pre-verže z nog’eam’ listeka, * No k sreči oreh najde.
4.	Nastavi zobce na-njega, * Lupino z njega scesi. * „Fuj, fuj!“ zmerči, ga verze ta, * „Ti oreh sladek ne si! * En osel je, ker tebe je: * Noriti mene mam’ka če, * Jaz šenkam njoj to slajo.“
5.	„Pa čakaj, kaj gde znotraj je?“ * Lupino z njega zdere : * Lušina pride, vgrizne v njo. * Si skoro zobce stere. * „O, kižlek2) je! jas ne bi rad * Htel norček biti tretjokrat:“ * Potoči oreh v grabo.
6.	Kak mali norček si guči, * Posluša mam’ka skrita. * Iz germa skoči, k njem’ hiti; * Da pride, tak ga pita: * „„Zakaj se jeziš no merčiš? * Zabstonj ti mamiko kriviš:““ * Dol v grabo gre po oreh.
7.	Pred njim ga store, reče k njem’: * »„Glej, kak sam sebe noriš. * Le poterpliyi, kak sem jaz, * Ti bodi, kda kaj storiš. * En sreden fiis no nevtrudnost * Pernese delavci sladkost, * Pa jeza nič kak brijo3).
Štev. 4L Zavček4) ali nemogoča jeza.
Po Murku, str. 10,— 11., štev. 5. J. Košar, štev. 35.
L Dva lepa mlada zavčeka, * En ludski5) no domači, * Pod črešnjoj vkup ležala sta, * Kak soseda, ne nači6). "x" Zdaj spati se navolita: * Obadva hitro vstaneta, * No mata vkup guračo7).
') Štev. 40—80 so zvesto po Murkovem izdanju ponatisnene, to je, Murkovih obliki
p. vzel mesto Volkmevjeve vzea nisem popravljal. 2) Kižlek: kremen = Kieselstein.
3) Brija = die Bittere. 4) Zavček = zajček, Häschen. 5) Ludski = ptuj, fremd. 6) Ntlč,
= inako, inači; nenači = nicht anders- ’) Garača = igrača.
- 42 -
2.	En slcaee sem, te drugi ta, * Zdaj greta vkup na bliže: * Tot’ ov’ga verže dol na tla, * Ov totega obliže. * Na enkrat ludski, kak vužgan, * Gor-skoči, dirja ta na stran, * No svoje vuha špici.
3.	On vidi en’ga jagra stat’, * Ker s puškoj na-nj’ga čila, * Kak da bi njega vstrelil rad: * Ta b’la je njeg’va sila. * S’romacek pae nej’1) vedil to,
*	Da jagri tudi z kamnja so. * Nareti, kak je toti.
4.	To zdaj zamara3) njegov Špan. * No pita: „Kaj je tebi, * Brat! da bežiš na ovo stran?" * „„Gdo,“" pravi, „„bežal ne bi? * Ne vidiš v senci jagra stat? * On meri, že bi vstrelil rad, * Glej! puško ma nabito.““
5.	„Je nor, ker jagra se boji," * Domači ov’ga trošta, * „On, kaj jaz pomnim, tu stoji: * Kokot še le ne rošta. * On je podoben tistemi, * Ker jezo ma, pa ne moči: * On ee, no nem’re vbiti.*
Štev. 42. Metul ali gizdava vtraglivost.
Po Murku, str. 11. — 15., štev. 6. Razširjena po Pfeffelnovi:	„Der
Schmetterling und die Biene", 380.
1.	Kak sonce božji stolee mala, * Da nam vse färbe kazat’ ma: * Tak tote je natura dala * Metuli, da se štimat’ zna. * Metul en takšni, ves blis-keči. * Na tuliki sprestert cepi, * No z ojstrim okom v njo gledeči 'x' Kosmato pčelo zagledi.
2.	Z perotrni glasno zaškrebeee, * Naseršen kak čemerni jež; * Neznano k peeli zašepeče : * „Povej, kaj ti to meti češ ? * Se ti podstopiš k meni priti? * Ti gerdi gnus, vseh stvari smet, 'x' Ti z menoj češ v tovarštvi biti? * Gnus, misli, kaj si bila pred!"
3.	„Iz praha rojena si bila, * Se zdaj prašnati kožuh maš; * Sirota da bi se redila, * Od hiš do hiše kruh petlaš. * Nobeno moč maš v perotnicij "x" Skoz lezeš, malogda letiš; * Prebivaš noč no den v temnici, * Tam vmrla boš, gde zdaj živiš.“
4.	Gospod zdaj gartnara pokliče: * „O prid’te hitro k meni sem! * Vse rože tota stvar natiče,3) * Kaj iše, pravit’ vam ne vem; * Pa prosim, šinjak njoj zasuc’te, * Da enkrat konec vzela bo, 'x' No merho ta na gnoj zalučTe, * Gde druge vse nesnage so.“
5.	Še dugo gartnar guč posluša, * Navoli sega, tak s-hrupf: * „Metul! tvoj krič me bo ogluša: * Kaj praviš? Kaj? Zasukal bi "x" Tvoj šinjak? To čem storiti, * Že dugo mi je vola b’la; * Priložnost čakal sem dobiti. * Prav lepo zdaj tvoj krič mi da,“
6.	„Gizdavo pisani vtraglivec, * Odkod si hvale vzeti češ? * Ti veera skot-njeni4) vozgrivec, * Ti, ti se tel’ko štimat’ smeš? * Iz gosance si vun prismukal: * O lepo mater si ti mel! 'x' Iz njenih črev je tvoja suknja, * Od nje, kaj si no maš, si vzel.“
7.	Vtraglivec, to je tvojo delo, "x" Da v lufti sem no ta letiš; * Za svoje gnide išeš selo, * Na vsaki list en kup spustiš. * Iz njih se gosance zvalijo, * Nam gartnarom k škodljivosti; * Od rož no trav nam nič pustijo,
*	Vse služi jim k požrešnosti.“
‘) Nej’ = ne je, ni. 2) Zamavati = bemerken. 3) Natikovati = preiskovati, durchstöbern. 4) Skotnjeni = rojen.
— 43 -
8.	„Gizdavee ! je to vredno hvale, * Da lepe porotnice maš? * Ja, tote tebi
moč so dale, *	Da v Inigi iv se	voziti	znaš. * Pa komi tvoja vožnja hasne,
No komi ti kaj	k nuci si? *	Vso tvojo čast en dežek	vgasne: * No z
pčele špot si delaš ti?1*
9.	Ci komi žlahtni rod štimanje * [Jaz to ne vupam rečti] div, * Dobiti vupam
odpušanje, * Či	rečem: Pčela	takšno	ma. * Kralice hči	se imenuje; * Ci
tudi takšna ne	bi b’la, * Tak	njeno	delo nam vkažuje,	* Da več je kak
hči kralovska.
10.	Sam flis no sama kunšt je ona, * Skazfivo se nikdar svetli; * Svetloba,
kera jo poloua, * Se	z njenih lepih	del	svetli. * Pri	svojem deli,	dare1)
pova, * Se stare viže	skoz derži;	* Z	navade ne,	le	da se nova	* Ced-
nejša nem’re zmisliti.
11.	Skoz njeno skerb visoki hrami * Stojijo, kerim glihe ni; * Stojijo navlaž skriti v slami, * Da ne bi lehko najti b’li. * Do vrha z blagom so naphani, * Kaj v kerega se phati da, * Nobeden kotič nej’ navani: * To malo truda ne košta.
12.	Se pred, kak sonce gorpoluka, * Že pčela hrame popusti; * Vesela se v okrog zasuka, * Od rož do rožic it’ hiti: * Si dosti šacov vkup nabere
*	Brez tega, da kaj skod’la bi; * Nič rož, nič trav z nogam’ ne vtere, * To njeg’vo vsake mi pusti.
13.	Kaj zbira, to za se ne zbira, * Za celo gmajno zbira vse; * Grenčica,
kero z rož požira. *	Se skuha v	njoj,	no slaja je.	*	„Gaj — čaj	metul!
boš koštal slajo! * On skoči, ga	že	v	rokah ma;	*	Zdaj vidil boš, kaj
pčele znajo, * K pčelnjaki ta boš z menoj ša.“
14.	Metul se brani, kel’ko more, * Po sili mu ’z rok vujti če; * Zabstonjje: on mu vujt’ ne more, * Deržati njega čedno ve. * Skoz luknieo ga v koš porine, * Da vidi pčele delati; * Pa celi roj se dol narine, * Metul nje čuje kričati:
15.	Proč — proč gizdavee! pojdi dale! * Vtraglivec pri nas nič vela; * Flis, kere da, so prave hvale —, * Ne, kere stan no Žnidar da. * Me ne živimo, da živimo; * Za delo me živimo to: * Ne, da za se z njim kaj dobimo,
*	Z njim tudi drugim k haski smo,"
16.	Ker si življenja ne perpravi, * No le od ludskega živi, * Kres to še vtragliv no gizdavi * Poštenje drugim počerni, * Življenja ne je vreden meti; * Je vreden, da se vbije tat! * Od svoj’ga nima kaj živeti, * Tak smrt mu voši vsaki rad.
Štev. 43. Orel ali krivična pravica.
Po Murku, str. 15. do 16., štev. 7. J. Košar, 2. zvezek, štev. 11.
L Negda ptičov ropanje * So, kak pri nas vohernije, * Preveč se pogmerale.
*	Tožba prišla je do krala: * Orla pamet je spoznala, * Da krivica vel’ka je.
2.	On pusti goloba priti. * Beče: „Ti maš k ptičom iti, * Mojo volo vka-
zati. * B,eci: Kral če, moji ljubi! * Da se predno pero skubi * Iz perotnie kraliča2).“
‘) Dare = kader. 2) Kralič = steržek, Zaunkönig.
— 44 —
3.	Strah	goloba je, trepeče; * Vest ga sili, zato	reče:	* „„Kral, zapoved
ojstro	daš! * Kralič ptič je naj	drobnejši, *	VeVki	so ja škodlivejši: *
Tote tak kaštigat’ znaš.““
4.	„Kaj,	terdglavec! kaj ti praviš? * Ti se krali proti	staviš? * Kak sem
rekel,	tak naj bo. * To bi moji	časti skod'lo,	* či se ne bi toto zgod’lo,
*	Kaj je tebi vkazano.“
5.	More bit kaštigan mali, * Da se bodo veTki bali * No čednejši gratali. * Pravoe1) je: Obesi tata! * Zakaj’ gohifar gratal; * Vujšel bi ba2) štrikeci.
Štev. 44. Kokoš ali norjena čednost.3)
Po Murku, str. 17.	do 18. štev, 8. J. Košar,	2. zvezek,	štev. 12.
1.	Kokoš je ena gmajn	živad, * Nič menje kak štimana;	* Pa	štimavka pregnana * Štimanje ve	si sama dat’: * Gda koli	jajce	znese,	* Tak svojo
gnezdo zapusti, * Iz	stale dol na dvor zleti, *	No z	soboj	krič pernese.
2.	Nek’ njeni krič za smeh derži; * Pa ona se le krega, * Da gospodinje
nega4): * Njoj jajce če odrajtati,	* Da nebi jo norila	* No	djala menje
jajc pod njo, * Te, dare ona kvokla bo * No mlade si	zvalila.
3.	Skoz tako skerb nam mislit’ da, * Da je živad nijedna, * Kak ona je,
tak čedna, * Da svoje jajca šteti	zna. * To gospodinjo	vstraši,	* Ne	vupa
vzeti jajc od nje, * Da ’z njih bi	spraz’la si cvertje: *	Ostane	raj pri	kaši.
4.	Kokoš zadosti čedna ne, * Njo gospodinja nori; * Pa vižo, kak to stori,
*	To še le krez tri tjedne zve. * Sedi kak skerbna mati, * Da ’z jajc si pišance zvali; * Pa kaj, či bodo pajnkarti5)? * To zdaj še nem’re znati.
5.	V treh tjednih pišanci * Okoli nje cvičijo; "x" Nje kliče, k njoj bežijo. * O kak to mater veseli! * Iz gnezde se gorvzdigne, * Gre z njimi v hrami sem no ta, * Gde vidi mačko ali psa, * Skriči, s perotmi žligne.6)
6.	Mladina neče v hiši bit’ * Nje pela na dvoriše, * Tam červeke jim iše; * Pa le želijo k vodi prit’. "x" Kak mlako zagledijo, "x" Na enkrat kotajo se v njo, * Po mlaki lepo plavajo, * No kvokli se smejijo.
7.	Kokoš za čedno se derži, * No sama sebe nori; * Zdaj še le ve na dvori.
*	Da reče so, ne pišanci. 'x' Tak štimavee gizdavi "x' Sam sebi pamet oslepi:
*	Sem čeden bol, kak drugi vsi!“ * On k svoji škodi pravi.
Štev. 45. Mu ha ali gi z d a v duh.
Po Murku, str. 18. — 19., štev. 9. Po mislih in nauku je podobna Faer-novi, v „Joh. Gabr. Seidl-s ges. Schriften“ V. 29. J. Košar, 2. zv. štev. 15.
1.	Muha si sede na rogle jeleni. * Eeče: „Prijatnik! na znanje daj meni, * či jaz prevel’ka sem teža za te?“ * ,,„Ež jo!““ tak reče k njoj jelen: „„Ti luba! * Si ti na sveti ? 0 kel’ka bi zguba, * Oi ne bi bila, to bila za me!““
2.	To, kaj je jelen povedal zdaj muhi, * Sme se povedat’ gizdavemi duhi, s Ki se ’z vust nekega pojba kadi; * Sreča, da mati je tebe rodila, * Sicer med nami beseda bi bila: * Sveti en štimavee gvišno tali.“
*) Pravoe = govorica. 2) Ba = bi bil. s) Čed-nost = Verständigkeit. 4) Nega = ne je, ni. s) Pajnkart = Bastard. 6) Žligniti = (mit den Flügeln) schlagen.
- 45 —
Štev. 46. Lisica ali plačan p r i 1 i z a v e c.
Po Murku, str. 19. — 20., štev. 10. Nekaj po Gleimu „Dev Fuchs und
der Rabe“ 96, bolje pa po Lessingov! prosi. 11. 15.: „Der Rabe und der Fuchs“.
Lessing se sklicuje na Aesop. fab. 205. pa na Phädra L 13. Slično ima Faern
111.	v „J. G. Seidl-s ges. Sehr.“ V. 46. J. Košar, 2. zv. št. 19.
1.	En gartnar, da mačke bi ‘z ograda spravil, * .le z giftom poštupano meso nastavil, Da mačkam sedmino odslužiti če.. * En stari vran, "z boršta kres ograd leteči, * Zagledne kos mesa na gredi, no žgeči * Od žel ga z škrempli gorvzdigniti ve.
2.	Leti z njim na verh en’ga star’ga jagnjeda1); * Pa ravno v poželeni vuri obeda * Prišluta lisica, no vrana vgledi. * Guč začne zdaj prasni no hvale ne špara: * „Pozdravleni bodi, ptič naš’ga cesara! * Od negda moj vekki dobrotnik si ti.“
3.	„„Za koga ti mene deržiš, o listza? "x' Povej! pa povej mi to, kaj je resnica; * Navajeni ne sem poslušati laž.““ * Lisica se kašla, no začne lagati: * „Na pitanje tvojo čem odgovor dati, * Da do me tak vel’ko zavu-panje maš.“
4.	„Za koga jaz tebe deržim, o lubleni ? * Al’ ne si te orel, ker vsaki den k meni * Poslan od cesara na jägnjed letiš * Sem, z njeg’vimi špižami mene rediti? * Kaj ne, da zato zdaj mogel sem priti? * Za me ja cesarov dar v škremplih deržiš!“
5.	Zdaj ne eno malo vran	sam sebe štima, * No	z glavoj lisici gizdavo na-
kima, Kak da bi htel	rečti: Resnico guči. *	Ja, da bi lisica v tej	veri
ostala, 'x' No njega za osla cesara deržala, * Kos mesa spusti dol, no proč odleti.
Štev. 47. Junec ali v b o g i hlapec.
Po Murku, str. 20. — 21., štev. 11. J. Košar,	2. zvezek, št. 17.
L	En mladi junec staremi	* Se z mokrim okom	toži: „Živad nobena,	kak
smo mi, * Je v tak nesrečni koži.“ „„Brat!““ pita stari mladega, * „„Kaj tebe v	serci peče? * Povej, da trošt se tebi da, "x" No	konec	bo nesreče.““
2.	„Glej!	včera skoz do večera "x" Sem v mojem jarmi	teča,	* No toti do
kervavega * Natisnil mi je pleča. * ’Z oranja prišel sem na dvor, * Virt nič nej’ rekel k meni, * Kak, da je ofnal jarem gor: * Zdaj v štalo se poženi!“
3.	„Dnes, da sem vun na pašo ša, * Sem slabi se poteknil, * No stopil, gde je detel’ca. •x" No tam dve betvi2) zmeknil. * O da bi ba, brat! slišal, kak * Virt grdo je preklinjal: * Ta nesti te je mogel vrag, * Da ogon si na-slinil!“
4.	„„Premalo virte poznaš, brat!““ * Je rekel junec stari; * „„Pa to bi ja ti mogel znat , * Da so posebne stvari. * Kaj koli jim opravimo, * To za dužnost deržijo; * Vse drugo pa kaštigajo * Kak našo hudobijo.““
5.	To ne so junci kmetički: * Jaz mojo glavo stavim;	* To	b’li so hlapci
virtovi:	* Ja, ja! tak je, kak pravim. * Nek' virt za	junce	hlapce ma, *
') Jagnjeti = Schwarzpappel. 2) Betvo = Grashalm. MUZE ^-
- 46 —
On z delom nje obsili, * No nje, kak junce, kleti zna, * Ci so’ kaj pregrešili.
Štev. 48. Metni ino gosenica ali 1 a go d en1) račun.
Po Murku, str. 21. — 22., št. 12. J. Košar, 2. zvezek, štev. 19.
1.	En lepi pisani metul po ogradi leti, * Tam vidi eno tianco stat’ posebna se mu zdi. * Da drugih takšnih ne b’lo tam, tak njoj se približava; * Gledeči, da jo gosenea gladovno ogrizava, * Od nepovolnosti nagnan se močno razjezi, * Na takšno vižo gosence požertnost posvari: * „Norica! nepremišleno požereš flanco vkraj. * Prej, kak se spremenila boš, boš mela žreti kaj ? * Posuš’la se bo flanea, či vse perje boš požerla; * Od glada prej, kak pride čas spremenjenja, boš vmerla. * Ne vidiš, da od takšnih flaue nobena druga to * Ne rase v totem ogradi? Kam iti češ po njo?“ * „„Nore! jezno reče gosenea k metuli, kaj gučiš? * Ti celi den od rož do rož letiš, * No denog, či blizo njih, nobene se dotekneš; * Ne vupaš vzeti kaj od njih, raj’ le hitro se odmekneš. * Ne veš, da zjutraj sončna luč drugoč gor prišla bo, * Zegrevajoea rožice? Pa ti več ne boš to. * Oba, metul no gosenea, resnico pravita: * Zapravlavec no skopee prav računiti ne zna. * Te pervi pravi: Malo let na sveti mam živeti, * Zakaj bi šparal ? V starosti glad ne bom mel terpeti. * Te drugi pravi: Dosti let na sveti bom živel, * Ne smem zdaj vziti; v starosti nič ne bi vžiti mel.
Štev. 49. Pes ali pod vu če ni skope i.
Po Murku, str. 22—23, štev. 13. Phaedrus, I. 4. Faernus v „Seidl. ges.
Sehr.“ V. 34. J. Košar, 2. zv. štev. 18.
1.	En pes, krez dugo berv bežeč, * Kos mesa v lapah ma; * Iz bervi v potok dolgledeč, * Zagledne v vodi psa: * On meni, da po vodi * Z falatom mesa hodi * En drugi pes.
2.	Ne misli:	Voda špegel je, *	Sam sebe	vidim v njem’. * Le	misli: Obogatit’ se *	Zdaj z ludskoj škodoj čem.	* Kaj misli, tudi stori ;	* Pa gerdo
sebe nori * Nečedni pes.
3.	Iz bervi hitro se spusti, * No v potok se poda: * En kos se mu premalo zdi, * Je bolši meti dva. * Kak dugi je, se stegne, * Da ovega dosegne * Gladovni pes.
4.	On gvišno	meni, da še ma,	* Kaj ovemi je vzel: * Pa kaj	je vzel, je
senca bla,	* Ma tel’ko, kak	je mel. *	Ne tel’ko, sem zapravil	* Še mojo :
tak je pravil * Kaštigan pes.
5.	če zgrabit ludski kos za se, * No svoj’ga se znebi; * S stermenom plava na-dno gre, * Spremine pred očmi; * če znal bi ga dobiti, * Pa tudi se zaliti * Nesrečni pes.
6.	Nigdar je ne te skopi sit, * Da več še skoz želi: * Da neče zadovolen bit, * Še to, kaj ma, zgubi. * Za vašo poželenje * Vam, skopei podvu-čenje * Da toti pes.
‘) Lagoden = hud, gering, schlecht.
- 47 —
Štev. 50. V ur a ali resničen g u e.
Po Murku, str. 28 —3U, št. 15. J. Košar, 3. zv. št. 25. F. Peserl, str. 7.
1.	Jaz prosim, vura turnovska * Je k sončni vuri rekla: * Povej "mi vuro, sesterka, * Katera je pretekla? * Da megla skrije sončno luč, * Favšlivka začne toti guč: * Ce ovi hvalo vzeti, * No sama hvalo meti.
2 Jaz prave vure zdaj ne vem, * Tak tota k ovi reče; * Pa zakaj, ti jo pravit čem, * Naj megla	le preteče; * Moj cajgar	vuro kazat’	zna, * Gda
sonce mu svetlobo da; *	Ci megla sonce skrije,	*	Tak senca	ga pokrije.
3.	Smiljenje, sestra! z toboj mam, * Tak ova reče dale; * Nobeno hvalo
sonci dam, * Sem sama vredna hvale. * Naj sonce sveti ali ne, * Moj cajgar vure kazat’ ve; *	Po dnevi no po noči,	*	Od vur do	vuro skoči
4.	Nič druga treba, kak da	gdo * Enkrat na den	v me segne *	Z rokoj po
po mojo vreteno, * No z njim kolce1) nategne: * Te štir’ no dvajsti ur
leti; * Ker cajgar gledat’ zamudi, * Naj vuho si nasloni, * Zna žlake štet na zvoni.
5.	Ti sestra,	kak se	meni zdi,	* Ti nem’reš vure šteti; *	Da v	tebi nič se
ne glasi,	* Tak	nem’res glasa meti. * Pa čuj, kak jaz	vem vure	štet’, *
Čuj: edna, dve, tri, štiri, pet: * Pet vur moj cajgar kaže, * Tak ja moj glas ne laže.
6.	Pa v tem, ki ova to guči, * Se megle razkadijo; * Jezere, morje, ribniki, * Potoki se svetlijo, * Da sonce vzdigne svoj pogled. * Tri tirtelce na pet, ne pet, * Od cajg’ra senca kaže: * Gdo zdaj od naj dyu laže?
7.	Tak sončna reče k turnovski, * No k guči to pristavi: * Jaz, keVko vur
mam kazati, * Znam, da mi sonce pravi. * Ti vsakemi daš odgovor, * Ker tebe	pita; pa	je nor, *	či tebi če verjeti, * Da znaš mu	laž	našteti.
8.	Jaz tiho	sem, no	ne gučim,	* Gda sonce se mi skriva,	* Da	ne	bi bila,
se bojim, * Lazliv’ga guča kriva ; * Pa gda gučim, resničen guč * Je moj, da mam od sonca luč: * Na njo se znam zanesti, * Dane zna laži presti,
9.	Ne bodi, človek! turnovska, * Pa sončna vura bodi; * Negvišho stezo ova ma, * Po pravi poti hodi. * Gde poželenje kaže pot, * Tam malogda je gvišen hod; * Tvoj pot naj bo pri luči: * Kaj pamet pravi, guči!
Štev. 51. Pastirinka ali slepi starši.
Po Murku,	str. 30—31,	štev. 16. J. Košar, štev. 27.
1.	Pastirinka2)	se skerbi, *	Da	si mlade gorzredi. * Celi	den jim rejo iše,	*
Mladi pa le, klune više * Stegnejoč, na glas kričijo, * K znamenji, da glad terpijo; * Vboga leče sem no ta,	Da jim le kaj nesti ma.
2.	Orel, ptičji kral, leteč, * Na podložnike gledeč, * V muži3) pastirinko vidi. * Mati! reče, k meni pridi, * Mam ti nekaj razzodeti; * Dobro si maš v pamet vzeti * Navuk, ker’ga tebi dam, * Da smilenje s toboj mam.
3.	Pusti mlade, kere maš!	*	Škoda, da jim rejo daš:	*	Meniš, da si	ti
zvalila *	Svoje jajca,?	Nje	je spila * Kukovca, no	y	gnezdo svoje	*
Djala je, gde b’le so tvoje: * či ti mlade gor zrediš, * Gvišno smert za Ion dobiš.
') Kolce: malo kolo, Käderchen. 2) Pastirinka: tresorepka, pliska, Bachstelze.
3) Muza: mocvina, berečina, Sumpf.
— 48
4.	Pa lubezen materna * Orla bogat’ ne je ht’la. * Že sedijo vsi na germi, *
Slepa mati le nje kermi: * Enem’, keri naj bol zine, * V klun en vel’ki terv porine; * Cerv se mu premali zdi, * Z eervom mater v krof tisi.
5.	Starši, navuk lep za vas! * Boise ne bo za en las * Vam, ei kukovce zredite : * Z p as tiri n k oj Ion dobite. * To je staršov gmajn bolezen, *
Slepa do otrok lubezen: * Pridne lubit" je čednost, * Pa hudobne — — je norost.
Štev. 52. B a k ali prazen guč.
Po Murku, str. 32, št. 17. Mosehos, grški pesnik iz Syrakusa, ki je živel v 3. veku pred Kristusom, je spisal nekaj sličnega. Prevod se najde v „Herders Werke“ izdanje Heyne-a, 10. zv. str. 272. Janez Gottfried Herder se je rodil 1744 in je umrl 1803. Zbrana dela njegova so bila natisnena 1805 —1820. J.
Košar, štev. 59. F. Peserl, str. 12.
1.	Pri Pesenei1) en stari rak * Ob enem skoz je predgal tak: * Vi mladi! enkrat čedni bod’te, * Naprej no ne skoz navzrit hod’te.
2.	Ti mladi rekli so na to: * Pokoršino mi dužni smo; * Pa kak vas oča bogat’ čemo, * Da, kak naprej se gre, ne vemo?
3.	O lubi oča, vete kaj? * Da bogali vas bomo raj’, * Tak hod’te vi naprej pred nami, * Mi gvišno bomo šli za vami.
4.	Tam navuk je le prazen guč, * Gde ne gori eksempla luč: * češ druge v dobrem podvučiti, * Tak moreš dobro sam storiti.
Štev. 53. Boke ali potrebno p a j d a š t v o.
Po Murku, str. 32 — 33, štev. 18. J. Košar, štev. 63. F. Peserl, str. 11.
1.	Ta prava roka če * Ti levi špot naprav’ti, * No pita2;, jeli ve * Kak ona čerke stav’ti.
2.	Ta leva se poda * Ta k mizi, no tam piše; * Pa gdo, kaj piše, zna * Z očmi prebrati ? Niše.
3.	Zdaj tota pita: Maš, * Ti prava! tel’ko moči, * Da persni jopič znaš *
Zaknaflat3) brez pomoči ?	v
4.	O ja, to dobro znam ! * No začne vkupknatiati; * Le dugo mojo'1) mam *
Si k totem deli dati.
5.	O sestre, lub’te se! * Tak glava reče k njima; * Kelje pajdaštva je: *
En m a, te drugi nima.
6.	Kaj ena vaj ne ve, * To druga ma storiti; * Natura zato dve * Vaj htela je svtariti.
Štev. 54. Vuk ali nedopuščena sodba.
Po Murku, str. 33—35, št. 19. J. Košar, št. 64. F. Peserl, str. 13.
1.	Nesreča se namer’la je: * En vuk je v jamo padna5). * Živadi prid’te, reš’te me! * Ah, mojih vur bo zadna * O prid’te, prid’te! prosim vas, *
No rešte me iz ječe. * Tak vbogi vuk kriči na glas, * No toči suze žgeče.
2.	Na toti krič pritekla sta * Dva: Tiger no lisica. * Te pervi stopi k jami ta, * No vidi svoj’ga strica: * Stric, tebi se plačilo da! * Tak trošta toti v uka: * Le misli, kel’ko ovc si kla! * To b’lo je k jami smuka0).
') Peseaca: Pessnitz (ein kleiner Fluss). 5) Pitati: bavati, prašati, fragen. 3) Zaknaflati: zapreči, zuknöpfeln. 4) Moja: trud, Mühe. 5) Padna: padnil padel. 6) Smuka: Eine Vorrichtung zum Dahingleiten, hier troprisch so viel als : vuržah da si v jamo padel.
8.	O kak nedužne pros’le so: x Vuk, pusti nas živeti! * Počakaj, da odraserno:
* Te znaš nas z črede vzeti. * Pa da si ne smilenja mel, * Ne malik ovc se šona1), * No skoz razbojnik biti htel, * Si najšel v jami Iona.
4.	Ja, tak je gvišno, zdaj sferfra * Lisica, no še pravi: * Predvčerašnim je ovco vkra, Cirkvcni tat je pravi. * Kmet cirkvi je obljubil dat’ * Jo, (ne je to krivica?) :: No ravno toto vkral je tat: * Ja, v nebi je pravica.
5.	Pober’ta se oba od me! "x" Je gerdo vuk zakričal; * Vi gerdo me raznašate, * En vsaki vam bo spričal. * Vi pravite, no resen je, * Da nebo je pravično, " Pa vi gučite kletvice * Krez me: to je krivično.
6.	Vi z menoj čete k sodbi it’2): * Ste vredni tote časti? * Sodniki moji čete bit’: * No nimate oblasti. "x" O keri druge sodit’ če, * Ne sme sam greha meti; * Pa gdo med vami rečti sme: "x' Jaz ne sem v greh zajeti?
Štev. 55. Thor ali prazen glaž.
Po Murku, str. 35. do 36., štev. 20. Phaedrus, I. 22, samo da se pri
njem dihur ponaša, da je človeku toliko nadležne miši lovil. J. Košar, štev. 66.
F. Peserl, str. 15.
1.	En thor3) po noči skrivoma * Je v golobinjak splezil; 'x'	Pa	da	je zorja
počila, "x" Jo hitro z njega lezil. * Na štegah yirta srečal	je,	x'	Ker htel
je gledat iti; * Jel’ v golobinjaki je vse, "x" Kak mčlo bi tam biti.
2.	Da thor je služil tam gosti4,) * Ne mogel še je znati, "x"	No	da	se malo
den bliši, * Nej’ vidil thora stati. "x" Pa toti misli: Virt že	zna,	"x"	Kaj sem
krivice storil; * Oči napete na-me ma: ‘x" Vujt’ nem’rem — bom govoril.
3.	„Virt Bog vam dobro jutro daj! * Ste gvišno zgoda vstali? "x" Ste toto noč ne vel’ko kaj, * Kak tudi jaz ne spali, * Oi lih ne grem golobov klat, * Kak moji drugi Špani5).“ * Tak se spričava gerdi tat; * Pa verje virt cigani ?
4.	„„Ha, ha! si tu““, kriči na glas * Virt: „„prišel si v pešice? * Sem, hlapci! sem, jaz, nucam vas: "x" Pernes’te sem batiče! * Pretep’te tata, keri nam Golobe kunštno kole; * Pretep’te ga, da reče sam * Si stepsti z dlačja mole.““
5.	Vsi hlapci k virti tečejo, * Ma vsaki y rokah bavto3), * Čemerno k thori rečejo: * Zdaj boš nam plačal mavto! * Še zdaj bi vbogi thor živel, * Ci ne bi ba pregučal; * Pa grozovitno smert je mel, * Da v temi ne je mučal.
6.	En človek, či pravičen je, x' Ne reče: Sem pravičen! * S pravičnostjo le štima se, * Ker ve, da je krivičen. "x" En prazen glaž ma veTki glas, * Pa pun noben’ga nima: " En prazen glaž, tak vidim jaz, * Je, ker sam sebe štima.
Štev. 56. P a v u k ali kratka večnost.
Po Murku, str. 53. do 54., štev. 35. J. Košar, štev. 37.
1.	Na steni pavuk sedejoči, "x" Skoz svoj’ga grada oknico * Po stranjskem červa gledajoči, * Ker prede žlahtno židico. * Od gizdosti se napihava, * Da kunštno prest’ no tkati zrni: "x" Zdaj sem, zdaj hi po nitih plava, * No k novim nove sline da.
‘) Sonati sc koga = za koga marati. Jemand beachten; ne si so šona = ne si se
šona!. 2) K^sodbi iti s kom = soditi koga. 3) Thor == dihur, Iltis. 4) Gosti služiti = Tafel
geben. 6) Špan = tovarš, Gefährte. °) Bavta = prav velika palica, drog, Knüttel.
4
2.	Červ, ker’ga si je pustil priti * Gospod, kak eno ludsko stvar, * Si misli: Kaj to more biti, * Da pavuk nima mir nigdar ? * Ne vupa skoro, denog pita: * „Prijatnik, ne zameri mi! * Kunst tvoja meni je zakrita, * Jaz prosim, meni jo odkri.“
3.	„„Ti nezastopni!““ odgovori * čemerno pavuk červeki: * „„Kaj pitaš? Kaj ? Ne veš, ti nori! * Da mi pri deli spaka si ? * Kunst moja se ne da spoznati, * Zadosti je, da jaz jo znam : * Oi mojo delo le češ znati, * Glej! mušelin za večnost tkam.““
4.	Prevzetnost tota hitro skisne, * Pohlevnost slajo skoz derži; * Gizdavec komaj vusta stisne, * Že za grobost svoj Ion dobi. * Ometih1) dekla si poiše, * No že je ne več viditi, * Z njim pavučino z sten obriše, * No pavuka, no večnosti.
5.	Nobena kunšt nej’ hvale vredna, * Naj vel’ka je, kak koli če, * Oi sveti reč je ne potrebna, * Katero ona delaP ve. * Zasluži vučenik si hvalo, * Ker mladost y gizdi podvuči ? * En kunšten mojster gl ih tak malo, * Ker gizdo z delom podredi.
Štev. 57. Vuk ali odvzeta služba.
Po Murku, str. 55. do 56., štev. 36. Basne od Ignatije Čivida, 1. 1844, str. 19.
Jz	službe proterani	kurjak“. Izvirnik je znabiti	Belkovičev. J.	Košar, štev. 44.
1.	Vuk je v	boršti	glasno ula'), * Da ga je	lisica čula: :|:	Gledat gre, kaj
mu fall. * Vidi ga pod grobom stati, * Glavo z prodnimi čohati, * Z zobmi strašno škripati.
2.	Vstrasi se ga, že če vujti, * Misli: On če mene vbujti2), * Zato dola takši krič; * Pa da ulit’ le ne henja, * Stopi k njemi iz smilenja, * Se nakloni, suče bič.
3.	„Stric! kaj tvoja je nesreča, * Kera tebe tel’ko peče? * Le povej, ti k trošti sem." * „„Glej! šest celih let sem služil * Levi, no si to zaslužil, * Da pred njega prit’ ne smem."“
4.	„„Misli, kak sem	bil častiti, * Lačen nigdar, vsikdar siti, *	Da sem prilijem v službi bil.	* Vsi podložni so se bali, * Da jih	ne bi	tožil krali, *
Mite3) sem, kak vodo pil.““
5.	„„Zdaj je	konec vsega toga, * Da bi jaz le	zvedit’ moga,	* Zakaj se kres
me jezi?	* Jaz	sem ujemi zvesto služil, *	Nič se pri-nje	m ne zadužil, *
Denog me od se spodi.“"
6.	„„Star, donucan no dreveni, * Krulav, gluh, slep, ves potreni, * Morem zdaj iz službe it’! * Beci, reci, o tetica ! * Jeli je ne to krivica, * Vekša, kak je nern’re bit’?““
7.	„Stric! kak gvišno sem lisica, * Vel’ka tebi je krivica, * Pa pri vsem tem srečen si. * Lev te ne je k sebi vlekel, * Ne ti tvoje kože slekel, * K priči tvoje zvestosti."
8.	To se pravi vam,	služeči! * Vi od jeze ste goreči, *	Dare	virt vam da
slovo; * Beče: Ste b’li v službi zvesti? * Beče: Ja, pri	moji	vesti! * Tiho
ste: tak nači bo. * 4
*) Ometih = omelo, Burstwisch. 2) Uliti = heulen; ula = ulil. 3J Vbujti = vbiti.
4) Mita = Potlkup, Bestechung.
Štev. 58. Papiga ali bogata nevesta.
Po Murku, str. 57. do 59. štev. 38. J. Košar, 2. zv., štev. 20. Peserl, št, 22., poda samo prvo polovico.
1.	Mestniki v keremi pri mizi sedijo, x No si zdaj eno zdaj drugo gučijo, "* Kaj je ker v pomnoži shranjeno m el. * Eden med njimi ba naj štimanejši,
*	Vidoma tudi te naj vueenejši, * Gueat’ za kratek čas tak je začel.
2.	Ptič je papiga, lep, nucni, veseli, * Lastni svoj dom ma v Zinaski deželi,
*	V barkah krez morje pripela k nam. * VePki gospodi, či čejo ga meti,
*	Morejo penez prav dosti našteti: * Dvajsti križakov') m a ceno en sam.
3.	Nič jih ne griva, kaj za-njega dajo; * Šale no smehe z njim dostikrat majo, * Da njim na pitanje odgovor da. * Njegova glava, kak ogon vso seme, * Vsako besedo brez truda gorpreme, * No njegov jezik jo gučati zna.
4.	Hrami navajen, kam koli vun-ide, * K svojemi domi (pa prazen ne) pride,
*	V kluni pernese štimane reči: * Kamčeke žlahtne no perstane zlate: * S tem on naredi gospode bogate: * Srečen, ker totega ptiča dobi!
5.	Zadi pri peči en kmet sedejoči, * Z vustmi no z očmi guč poslušajoči, * Zdehne: Zdaj vodo je dobil moj mlin. * Junce bom odal, bom kupil papigo, * Kmetičkem’ deli pokazal bom figo: * Tak bo, kak gvišno sem kmetički sin!
6.	Kaj si naprej je vzel, to je kmet štora. * Njeg’va papiga leti vun iz dvora,
No krez en mali čas pride nazaj. * V kluni pernese kos dragega kamna;
*	V streho ga vtekne, no že se moč plamna * Vsiple kres hrame, vsi v ognji so: jaj!
7.	Kaj je podobno b’lo d rage mi kamni, * Priprava b’lo je k širok emi planini:
*	En na pol m er t vi, pol živi voglen, * Kmet je h tel gratati velik bogateč : * Draga papiga bo zvesti moj škratec: * Zdaj jo štore2) vbogi brez strehe no sten.
8.	Skopee bogato nevesto češ meti? * Češ ti papigo za ženo si vzeti? * Vzemi si, vzemi! boš kratek čas meh * Gučala dosti bo, delala malo; * Sprazdnila mošnjo bo, kasto, klet, Stalo; * Boš pogorejec, kak biti si h tel.
Štev. 59. Pogorejec ali smešno f a n tu va n j e.3)
Po Murku, str. 61. do 62. štev. 40. J. Košar, 2. zv. št, 21.
1.	Serca ne zgubiti, * či nesreča perleti: * Ona zna oditi, * či jo sreča nasledi. * Nič je obstojočno, * Vse se hitro spremeni: * Nič je ne-mogočno, * Vse se lehko zaterpi.
2.	Najde te nadloga, * No nedužen jo terpiš: * Misli, da od Boga * K tvojem haski jo dobiš. * Rad na se jo vzemi, * Menje tebe tlač’la bo; * Volo spuni njemi, * K haski si napravi jo.
3.	Enkrat je v deželi * Hudi mraz po zimi bil, * Sneg no led debeli, * Zemlo je no vodo skril. * V enem vbožnem hrami * Je en brumen kmet živel, * No ležeč na slami * Merz el život si je grel.
4.	Kaj z en strah ! Po noči "x" En hudobnik vužge hram. * Hitro kmet gor-skoči, * Brani; pa kak če on sam? * Njegov krič dozvatP) * Dugo ne-m’re sosede, * Da so v kratkem spati * Šli na svoje postele.
*) Križak = Kronenthaler. 2) Šterc = vbožec, Bettler. 3) Fantuvanje, fantuvati se = mašovanje, mašovati se, Rache nehmen, sich rächen. 4) Dozvati = deklicah, errufqn.
4*
5.	Zdaj so tu k	pomoči,	* Ogenj čejo vgasiiiti; * čejo nje g’vi	moči * Svojo
proti staviti,	* Pa zabstonj so trudi, :1: Ogenj vgasnit’ se ne	da: * Gagajo
že ludi, * En za drugim proč je ša.
6.	Kmet se sam	navoli:	* V nemar žgati hram pusti; * Nič se	več ne moli1),
*	Da bi mu	pomagat’	šli. * Koke križom dene, * Tiho v ogenj ta gledi;
*	Zdehne: „Da le mene * Lubi Bog, naj hram zgori!
7.	K ognji bliže stopi, * Vusta k smehi naravna; * Reče: „Da, ti skopi! * Vgasniti se ne si da, * Nečem klaguvati; * Pa da hramič si mi vzel, čem se fantuvati: * Glej! pri tebi bom se grel.“
Štev. 60. Krulavee ino slepec ali srečno pajdaštvo.
Po Murku, str. 63. do 64., štev. 41. Geliert, basni: „Der Blinde und der Lahme.“ J. Košar, 2. zv., štev. 22.
1.	Nameri se. da najde slepi *	Na	stezi en’ga vajvoda; *	Pa žile	njeg’vih
nog so v sklepi * Sasukane	kak	tertica2). * Pun trošta	slepi si	obeča, *
Po stezi da ga vodil bo; *	„O,	reče, ti si moja sreča!	* Glej!	to maš
pal’co, prejmi jo.“
2.	„„Kaj ? jaz bi tebe m el pelati? * Ne vidiš pač, da krulav sem: * Na mojih nogah nem’rem stati, * Kak tebe jaz pelati čem? * Pa ti se vidiš močen biti, * Da tak široke pleča maš; * Ti vsako težo znaš nositi, * či k nošnji svoje pleča daš.““
3.	„či meniš, tak me gorposadi, * Skakom bom tekel kak tekar, * No tebi kazal sled pri lasi. * Da ’z steze zajšel boš nigdar. * Tak tvoje noge bodo moje, * Jaz virt bom gratal močnih nog; * No moje oči bodo tvoje, * Ti virt boš gratal svetlih ok.“
4.	Zdaj slepec krulavca posadi * Na svoje rame, no z njim gre, * Kam toti mu vkažuje zadi, * Da m a postaviti noge. * K dvem opravcama3) vkup-zapeta * Obojno srečno spelata; * Pa svojo speljat’, moč odvzeta * Obema je zabranila.
5.	Ti nimaš to, kaj drugi majo, * No tisto maš, kaj njim tali : * Kaj drugi majo, tebi dajo, * Kaj njim fali, to daš njim ti. * Iz tote nepopunomosti
*	Pajdaštvo zrase med ludmi, * Z pajdaštva zyirajo dužnosti * Človečije prijaznosti.
6.	či ovem d ari neb’ talili, * Katere Bog je meni dal, * No ne bi bil pod-veržen sili, * Da mene kaj bi prosit’ šel: * Tak samo bi na se ov gledal,
*	No samo sebi dobro htel, * Se ne bi trudil, da bi zvedi!, * Zivlenje kakšo bi jaz m el.
7.	Ne reci: „Meni je krivica, * Da nimam jaz, no drugi ma: * Bog, ker v sam-sebi je pravica, * Bog tebi v terga, drugim da. * No ravno to, kaj drugim vtala, * Ja! ravno to je gmajn blago, * Od ker’ga mi dobimo tala,
*	či le pajdašni4) z njimi smo.“
*) Moliti se = zlo prositi, flehen. 2) Tertica = Wiede. 3) Opravca = opravilo, Verrichtung. 4) Pajdašen = gesellig.
Štev. 61. Mesar ali prisilen stric.
Po Murku, str. 65 do 66., štev. 42. J. Košar, 3. zv., štev. 26. Peserl, str. 9.
1.	En kmet bogato virstvo ma: * Pa komi bo on toto da, * Da žlahte nej’ nobene ? * Bolen se vrže v postelo, * Zivlenja skoro konec bo, * Bo šel v grob svoje žene.
2.	To	sliši v mesti en mesar, * Ker kmete	noril1) je vsigdar,	* Sam sebe
pa	še bole. * On hitro se na pot poda,	* K bolenem’ kmeti pride ta, *
Kak da bi iskal vole.
3.	En	kratek guč priložnost da * Odkriti,	da si žlahta2) sta,	* No se za
strice mata. * Za dnes, mesar si misli, bo * Zadosti: vzeme	zdaj slovo: *
Boke si strica data.
4.	Z bolenim neče boljše bit’, * Mesari se ne vnoža3) prit’: * Pogostem ga obiše. * Zdaj dosti troštov mu zguči, * Zdaj kaže, da je žalostni, * Si suze z oci briše.
5.	En čas sedi pri posteli, * Po hiši sem no ta gledi, * No vidi psa ležati.
*	Pokliče ga, pes skoči k njem’: * Podoben vuki je po vsem, * Tak vel’ki no košati.
6.	Mesar z rok oj pogladi psa, * Z njim vel’ko dopadenja m a, * No reče tak k bolenem’: * Stric! tvoj pes lepo kožo ma, * Z nje žlahtna bi odevka b’la * Da sedlo z n joj odenem.
7.	Pober se proč od me, cigan! * Boleni skeče; tat pregnan * Si bil, no ne boš načiš. * Zdaj vem, zakaj me gladil si: * Od negda si tak vučeni,
*	Da nas za noše vlačiš.
Štev. 62. Fige ali luba tu ge n t.
Po Murku, str. 66, do 68., štev. 43. J. Košar, štev. 61.
1.	Sin kraka Davida, kak pojbič Salomon, * Ker je po oči erbal Izraelski tron, * Sedi en den pred dvermi kralovskega grada; * Pred seboj ma za že/o, ne za silo glada, * En korpec fig. * O kak je totem’ sadi rad!
*	Vse — vse bi htel za eno samo figo dat’.
2.	Iz korp’ca eno vzeme, z luštom jo gledi, * Jo v vusta vtekne, no se sladko nasmeji. * Pa ravno zdaj, da je, en šterček k ujemi stopi, * Od glada splehan omedli, no komaj sopi, * On prosi kraliča za malo almoštvo, * Da z n j oj živlenje si za dnes nategnil bo.
3.	Te kralič segne v žepe, iše no gledi, * Ci v kerem gde en droben penez skrit teči: * „Glej,“ reče, „šterček! jaz ti nimam dnes kaj dati, * Pa zjutra pridi; zjutra dam, da boš bogati.“ * Šterček se nakloni kraliči, no gre * Od njega proč; v nebesa vzdigne gor roke.
4.	„„Kak?““ oča. ker na sina ’z okna dol gledi, * No njegov guč posluša, jezno zakriči: „„Kak? zjutra češ pomagat’ ? Tak gučijo skopi: * Bo zjutra živ, da smert že dnes iz njega sopi: * Zdaj kčasi fige talaj, pol od njih mu daj! "* Pomoč ne nuca zjutra, on jo nuca zdaj.““
') Noriti = golufati, vkaniti. 2) Zlahta si biti = v rodi si biti, verwandt sein.
3) Vnoža se mi = fällt mir schwer,
5.	Strah kratica premaga, ga dregetec ma: * Odšteje polovico fig za štereeka,
*	Pomekne se, rekoč: „Češ tu kraj1) mene sesti, * Tak sedi dol, no začni svoje fige jesti.“ * O kak en navuk \ vust očeta Davida * Popravi hitro serce sina skopega !
6.	Te mali šterček z luštom je našteti sad; * Si gerlo z njim namoči no prežene glad. * Zahvalna suza v njeg’vem oki zdaj trepeče, * On z kuš-eom vlije jo na roko, no te reče: * „O kralič! naj ti plača Izraelski Bog, Da mene si odrešil dnes od smertnih rok.“
7.	Na to zamukne2) kralič, tih je, ne guči; * Pa v serci zdaj občuti slajo milosti. * Od nje pijani svoje fige jesti žabi, "x" Vse šterčeki v žep verze, kak je vkup nagrabi: * Vesel na njeg’ve persa se nasloni ta, * ’Z prijaznosti mu v lice sladke kušce da.
8.	Te človek, kak en pojb, to tugent se vuči, * Da pamet njemi pravi: To ti dužen si! * Pa či on tugent stori, no se z njoj zaroči, * Te še le mu lepota njena sveti v oči: * Dobi do nje ljubezni več od dne do dne, * Nič nem’re njeg’vo serce ločiti od nje.
Štev. 63. Duh ali štirje navuki.
Po Murku, str. 68. do 69., štev. 44. Lessing, Fabeln, III. 3: „Der Geist des Salomo.“ J. Košar, štev. 62.
1.	En stari no donucan kmet * Gre sejat, da bi mel kaj žet; * Pa, dare orje njivo, * Pod hrastom v senci vidi stat’ * človeka, ker je star ne mlad, Da brado ma vso sivo.
2.	Prestrašen sliši toti glas: * „Ne boj se, „Salomon sem jaz! * Povej, kaj delaš, stari?“ * „„či Salomon, kak praviš, si, * Zakaj, „kaj delaš“ pitaš ti? "x" To — to, kaj gvišne stvari.““
3.	„,,V mladletji moj’ga mladenstva * Si rekel: Pojdi k mravli ta! * Od nje se maš vučiti. * Jaz bogal sem, kak je dužnost; * Od mravle tliš no šparavnost * Se skerbel sem dobiti.““
4.	„Dva navuka si gorprijel: "x" O da bi bil vse štiri vzel!“ * Duh njemi odgovori. * „Se enkrat pojdi k mravli ta, * Od nje si vzemi zadna dva, * Le bogaj no to stori."
5.	„Zdaj v zimi tvoje starosti * Nič žmetnega3) ne delaj ti, * Kak mravla si počivaj. * No kaj ti dala je dužnost, :t: To je: Tvoj tliš no šparavnost,
*	Z veselim sercom vživaj.“
Štev 64. Špartanarca ali slovenska mati.
Po Murku, str, 69. — 70., štev. 45. Nekaj podobnega se bere v „Herders Werke“, 10. zvezek, str. 83, izdanja Heyne-jevega, kar je pa zopet po stari grški pesni posneto. J. Košar, štev. 65. Nekaj spremenjena se nahaja v berilu za narodne šole.
1.	Sparta je mesto v lakonski deželi, * V keri so ludi k bojuvanji zreli; * Dugi no močni no serčni vsi so. * Boji navajeni nimajo mira; * K svaji priložnost od sosedov zvira: * Nesti krivice bi žmetno jim b’lo.
*) Kraj = zraven. 2) Zamakniti == zamolkniti, verstummen. 3) Žmeten = težek, schwer.
2.	Ene špartanarce sinek pobegne x' Z vojske, da smrtni strah v serce mu segne, * Pride na dom, no ma v roki svoj meč. * Z rok mu špartanarea naglo meč zdere, * No mu z njim persa čemerno predere, * Beče: „Zdaj nem’reä pobegniti več.“
d. Zdelme sin slabi od kervi prelite: * „„Mene, o mati! vi mene vmorite, * Ker vaš ljubleni sin bil sem ysigdar.““ * Ona pa lepo zna odgovoriti: * „Lažeš, hudobnik! moj sin ti češ biti ? * Vujšel od vojske sin moj nej’ nigdar.“
4. Mati slovenska! se nič ne sramuješ, * Ci ti šp artanarco hvaliti čuješ? * Nači gučiš ti, kak ona guči. * Tvojega sina dežela 'če vzeti * K svoji obrambi; ti nečeš to meti, * Kečeš: „Sin! vujdi, kak veš, no se skri.“
Štev. 65. Mijolka1) ali nesrečna laž.
Po Murku, str. 70. — 72., št. 46. J. Košar, št. 74, s pristavkom: 9. septembra 1831. F. Peserl, str. 19.
1.	En jezik, keri laže, * Človeka pela v smert: * En grob je njeg’vo gerlo, * Grob na stezaj2) odpert. * Duh sveti sam to pravi: * Je njemi ne verjeti? * Neverni denog čejo * Yidliye priče meti.
2.	Tak ena nora mati * Zredi si deklico, * No meni, v toti hčeri * Vsa njena sreča bo. * Nameri se, da to ta * Mijolk’no ročko stere : * Kak da bi šlo za glavo, * Tak se cartlivka dere.
3.	Iz hiše mati teče, * No pita, kaj bi b’lo: "x" „Mijolko sem jaz sterla, * Nigdar več cela bo! * Kaj bo, či oča zvejo, * Bom od njih gvišno bita: * Kam, mati! kam čem iti, * Da bom pred žlakom skrita ?“
4.	,,„0 lubo dete! reci, * Da mačka vergla je * Mijolkico iz lište :3) * No tak bo dobro vse.““. * Tak, tak se hibo dete * Navad’lo je lagati, * G da koli se je kakšne * Kaštige melo bati.
5.	Da deklica je vekša * No starša gratala, * Prebrisana jo tudi * Bol na vso hudo bla: * Je zmeknila jed, maslo, * Špeh, neki pint pšenice; * Odala, kup’la peče4), * No pantleke, no špice.
6.	Vse tiho no tak skrito, * Da niše ne je znal: * Kak gdo v klet, v kuhnjo, v kašto * Brez klučov krast’ je šel. * So starši jo poduž’li, * Je znala jim tajiti: * Laži je k’redi mela, * Kriv drug je mogel biti.
7.	Zapelana od samcov5), * [Ne!	toti le od nje * Zapelani so bili	*	Skoz
sladke lažice] "x" Za mater pred,	kak ženo, * Se sama je spoznala;	*	Kak
toti špot bi skrila, * Je z soboj rat deržala,
8.	Njen’ rat jo je napela, * Da dete v ogradi * Pokopano na gredi * Je skrila pred ludmi. * Mesarov pes pa najšel * Je, kaj je ona skrila; * No kaj je vlekel ’z grede, * Krez njo je priča bila.
9.	Gorvjeta od gosposke, * No k	sodbi pelana, * Nej’ mogla reč tajiti; *
Prepričana je b’la. * Sodniki so	spoznali, * Za glavo glavo dati:	*	„Kaj
gde je k sodbi rekla * Lažlivke stara mati?
*) Mijolka = eine Art Krug ans Steingut. 2) Na stezaj odprt = angelweit offen.
3) Lista = Gestelle. 4) Peea = weisses Kopftuch. 6) Samec = lediger Mann.
Štev. 66. Žlak ali g v er a no posojil o.1)
Po Murku, str. 73. — 74., štev. 47. J. Košar, štev. 40.
1.	En oea m el je sina, * Ker zabil je, da m a oče; * Ne človek, ne! živina
*	Je dala njemi kerv v serce: * Kak kamen b’lo je suho, * Neobčutlivo, gluho.
2.	Otroki ne podoben, * En vražie v mesi' je on bil; * Kak toti, tak hudoben
*	Pokoršino od se zgubil! * Očeta je conaval2), "* Preklel, hudiči zdaval.
3.	Enkrat se vzdigne oča, * Hudobnika kaštigat’ če: * Kak blisk je toti skoča, * Pripravi k žlaki si roke; * Očeta tresi v glavo, * Da kčasi ma kervavo.
4.	Nesrečen oča vstane, * Besede ene ne zguči, * Si bolečino rane * Z ponižnim’ mislam’ zaduši, * Si odpre malo his’ko, * V njo noter stopi friško.
5.	Na kol’na tam poklekne, * K molitvi vzdigne svojih rok: * Moleč se ne potekne, * On tam je, gde je njegov Bog: * Besede razglasuje, * Da žena vsako čuje.
6.	„Ah I“ moli, „Bog pravičen, * No v tvojih sodbah čudežni * Si! Da sem bil krivičen, * Zdaj plačaš mi po vrednosti: * Da storil som krivico, * Si storil ti pravico.“
7.	„„Povej, mož!““ žena pita, * Kaj je pregreha tvoja b’la, * Daje tak dugo skrita * Dnes še le ti na pamet šla?““ * „Ah, luba moja žena! reče, * No život ves trepeče.
8.	„Glej! jaz sem mojo pravo * Gorvzdignil negda kres oče, * No trešil jih na glavo, * Da kerv jo z curkom tekla ’z nje: “ Sem mislil te na greha?
*	Ne! sem napil se smeha.“
9.	„Pa moj’ga sina šaka3), * Ah, kak me v serci zaboli! * Me spomni zdaj na žlaka, * Ker meni tak da misliti: * Kak oči si namera, * Tak tebi sin je g vera.“
Štev. 67. Nož ali pri merjena kaštiga.
Po Murku, str. 75., štev. 48. J. Košar, štev. 41.
1.	En pojb mesari nož je vkral, * Nož vel’k je bil, ne mali; * Z mesnice z njim domu je šel, * Če skriti ga na stali: * Za lato nož on visoko * Porine v streho globoko.
2.	Krez neke dni mu pride hi št, * Klopotec si napravit’: * Klopotec, ker ma močen rušt, * Da vredno bo ga stavit’: * Za toto delo nož on ma, * Gre po-njega na streho ta.
3.	Nož v strehi visoko teči, * No nima tu stolico4); * Pa on si zna pomagati, * Poiše si rajico: * Z n j oj segnil bi do slemena, * či taksa bi potrebna b’la.
4.	Pa tečas, da na nož gledi, * Nož smukne dol do lica, * Na čeli kožo na-vrazi, * Požene v oko špica: * Pogled je proč, se ne pusti * Od kunštnih možov zvračiti,
5.	Ci tudi ne bi brati b’lo, * Tak denog je verjeti, * Da Judi to si skus’li so; * Od njih je priča vzeti: * „S kem koli človek pregreši, * Kaštigo tudi z tem dobi.“
') dvorano posojilo = das rückerstattete Lehen. 2) Conavati = beschimpfen, Spitznamen geben.	3) Šaka = pest, Faust. 4) Stolica = velik stol, klop.
Štev. 68. Pravda ali turska pravica.
Po Murku, str. 76,— 77., štev. 49. J. Košar, štev. 42.
1.	Smirna, mesto starih let, * Imenitno zdaj, kak pred * Turskem Čari je podložno. * Štajarec to tuje zdaj, * Bečo: „Čem tu biti raj’; * Tam živeti je nadložno.“
2.	Pa nadloga, kruh no Bog, * Kak je širok naš okrog, * Se povsodi na-njem najde: * Či le človek prav živi, * Se pravično zaderži, * No od njenih stez ne zajde.
3.	V toto mesto prideta * Pravdati se dva moža: * Vbožen en, no en bogati,
*	Hram si toti posvoji; "* Ovi reče: „Tvoj je ni! * Maš ga meni dati.‘f
4.	Bogat	pismi	ma no prič, * Vbožni pismi, druga nič; * V	sodno hišo	prit’
hitita.	* Ov	preteče1) totega, * Pet sto zlatov moži da: *	Za sodnika	lepa
mita !2)
5.	Mošnjo vtekne v žep sodnik. * Ov si misli: Kak dužnik * Meni hram boš zdaj obsoda, * Sodba se začeti če, * Vbožen pismi da napre, * Njemi dane od gospoda.
6.	Samo	pismi	so kak nič * Tam, gde nega drugih prič!	* Tak bogati k
sodbi	pravi,	* Svoje pismi kažejoč, * Priče k sebi kličejoč, * Pred	sod-
nika nje postavi.
7 „Moje pismi kažejo, * Priče saj ne lažejo, * Da hram lastno meni sliši. * Da bi ovi priče mol, Hram mu ne bi vzeti hlel; * Hram, sodnik! na me prepiši.“
8.	Toti tiho vlečejoč * Mošnjo ’z žepa, nasmejoč * Bečeknjemi: „O bogati,
*	Ti se gerdo noril si! * Prič ma ovi več kak ti; V mošnji so ja pet sto zlati,““
9.	„„Tote on za pričo ma, "x" Da si nje za mito da: * To nje maš nazaj, no hodi! "x" Hram se z mitoj ne dobi, * Sodba to ne dopusti: * Vbožni! ti virt hrama bodi!““
10.	Štajarec! povej mi zdaj, 'x' Gde bi ti htel biti raj’, * Dare ti terpiš krivico? * V Stajari se mita da, * V Turskem mita ne vala, * Tam zabstonj dobiš pravico,
Štev. 69. Natura ali otročja lubezen.
Po Murku, str. 78. — 79., štev. 50. J. Košar, štev. 45.
J. Kina je cesarstvo vel’ko, 'x Ležejočo na poldne; * Srebra ma no zlata tel’ko, * Da se z nogam’ po-njem gre. * Denog je zapoved dana, * Kakše ne b’lo čuti gda: "x" Cesar sam jo je oznana, x" Da jo vsak Ki-nezar zna.
2.	„Ker iz kaše bo premeknil "x" Od deželskih dač en groš, * Bok obe bo v klado vteknil, * Da mu ji odreže nož.“ * Padnil je v kaštigo toto * En deželskih dač pisar, * Ker je v kašo, ež sramoto! * Segnil, no ‘z nje zmeknil dar.
') Preteči koga = Jemand zuvorkommen. 2) Mita = podkup, Bestechung.
3.	Zjutra še bi m el zgubiti * Svojih rok; pa starša hči * Teče pred cesara priti: * Pride, no z njim tak guči: * ,„,Oča moj se je zadužil, * Tvoja dekla spozna to, * No kaštigo si zaslužil, * Ead se njoj podvergel bo.“'"'
4.	„„Cesar, glej! on roke svoje * Pošle; [no so njene b’le] * Njeg’ve so, so ne več moje: * Jaz pod nož položim nje. * NemTe svojih se znebiti,
*	Menje nucnih tebi da; * S svoj’mi ma cel hram rediti, * Šest otrok no dedeka.““
5.	Cesar, to slišeč, se vsmili, * No kaštigo odpusti * Oči, da se njemi mili
*	Njeg’va lubezniva hči. * Otrok! v serce si zapiši, * Kaj je stor’la tota hči; * Krič nature svoje sliši: * „Lubi starše I“ tak kriči.
Štev. 70. Zlat ali pridno vbožtvo.
Po Murku, str. 80. — 82., štev. 52. J. Košar, štev. 73.
1.	Na hudobije vbožtvo * Človeka napelava: '* En vučenik je negda "x" V svojih pismah prava. "x" Pa najdejo se vbožni, * No denog pridni so: * Je ali ne vse resen, * Kaj v pismah brali smo.
2.	En dobrotlivi Hercog, * Iz kralovskega roda, "x" Podložnikom k pomoči * Dežele je obhoda. * Da prišel je v Benetke, * Je v ošterijo šel; "x" No že je šereg1) štercov * Pred totim hramom stal.
3.	Nobeden ne je prazen * Od njeg’vih d ver odišel, * No Hercog „Bog vam lonaj!“ * Več tavžentkrat je slišal. * Enkrat je šel po gasi, * En pojb za njim hiti, * Za almoštvo ga prosi, * Na odgovor dobi:
4.	„Glej, lubo božjo dete! 'x" Jaz nimam zdaj drobiša, x' Pa čakaj v ostenji! Bom skoro nazaj priša.* * Pojb reče: „„Dajte tolar, * Jaz vam ga izme-nim; * Tam. gde se kruh odava, * Drobiša že dobim.““
5.	„Ja?“ Hercog se nasmeje: "x" V žep hitro noter segne, * En svetel zlat, kak zvezda, * Iz mošnje vun potegne, * Eekoč: „To maš, no zmeni!“ * No zlat mu v roke da; * Si misli: Gdo ve, jeli * Bom vidil tebe gda?
6.	Pojb že pri vratah čaka, * No da je Hercog prišel, * Kriči: „„Gospod, to mate * Za celi zlat drobiša!““ * Zavzeti Hercog pojbi * Se nasmeji na glas, * Eekoč: „Si kaj obderžal?" * „„Ne, reče, ne za-’n las!““
7.	Drobiš iz rok mu vzeme, * No ga pred njim prešteje; * No da nej’ nič falilo, * Se pojbič sladko smeje; "x" Pa ne zabstonj: se trošta * Dobiti almoštvo, * No Ion za svojo zvestost: "x" No tak je tudi b'lo.
8.	Da ne je mel več staršev, * Od vseh zapušen šterček, * Tak njega k sebi vzeme * Dobrote puni Hercog: * Pusti ga v šole iti, * Zastopnost v njih dobi: * En zvesti no zastopni, * Kaj men’te, se zgubi?
9.	Ne. Da je velik zrasel, * No šole vse opravil, "x" Je Hercog njega kčasi * V deželske službe spravil. * Kak zvesti no zastopni * Služevnik skoz je mel * Od Hercogov lubezen, * Kak dugo je živel.
‘) Šereg = truma, Schaar.
Štev. 71. Mladeneie ali nepovolen n a v u k.
Po Murku, str. 83. — 84, štev. 53.
1.	Kaj v mojih letali mam začeti,“ — * Mladenom pita starčeka, * Ker je veselo mimo ša, — * „Da bom povolno mel živeti?“ * „„Jaz,““ reče stari k mlademi, * „„Več mitelnov ne vem, kak tri: * Či češ, si znaš od me nje vzeti.““
2.	To pervo če potrebno	biti, * Ker zdravo pamet v	glavi m a,	* No tisto
k dobrem’ nucat zna:	* Popunoma se vse vučiti,	* Da, či	se enkrat v
stan poda, * V kater’ga Bog je njega zva, * Dužnosti svoje zna storiti.““
3.	„„Pa nej zadosti, samo	znati * Dužnosti stana svojega: * To	drugo je,
da flis še ma. * Ne sme na tergi vtragliv stati: *	Bog njemi je	dve roki
dal, * Da z njimi dela, kaj on zna; * Je gerdo, či pusti moč spati.““
4.	„„To tretjo [no to je to	predno]: * Obojno mu bo	k ničemi, * či v serci
andoht ne gori: * Ne	sme moliti bit’ posledno.	* Ker moli,	lehko se
vuči; " Ker moli, k deli moč dobi: * Je ne Boga moliti vredno?““
5.	„Vučiti, delati, moliti	— * So mitelni, pa ne za	me. * Mi	maš dati le-
žiše?“ * „„Pač, en še je, ne smem ga skriti: *	Kak osel zrasi, no boš
mel * Živeti dobro, kak si htel: * Svet tudi osle m a rediti.““
Štev. 72. Škarnice ali vtragliv a grivi n ga.
Po Murku, str. 81. — 8G., štev. 54.
1.	„Ti dete!“ reče mati k njemi, * „Poslušaj, kaj ti zdaj povem: * Jaz tebi ojstro prepovem, * Ne nož, ne yil’ce v roke vzemi!“ „„Pa skarn’ee, mati! smem ja vzeti?““ * „No! kaj navrazi,1) nej’ za te: * Maš druge reči, vzemi nje, "* Či češ guračo kako meti.“
2.	To dete boga. Pa zdaj žela * Z njim začne en nevaren žod.2) * O za-pelavne želo hod, * Po kel’ko vajnkih3) toti pela! — * „„Pa, či bi vil’ce tu ležale, * Bi,““ dete misli, „„znal bit’ slep: * Pa skarn’ee, o ti norček lep! * Kak meni ne bi se dopale!““
3.	„Glej, glej! s kem le so gde povite? * Kudeči pantelc ’z njih visi: * Nič
lepšga ne je, kak ste vi, * Kak čisto srebro	se svetlite *	O kaj	že je,
či eno malo * Si z njimi včesnem kožico: *	Nesreča tol’ka	ne bo	to,	*
To hitro se bo celit’ dalo.““
4.	„„Pa kaj, to nem’re se zgoditi; * Zakaj či gl ih še dete sem, * Tak denog pamet nucat’ vem: * Brez škode si vem nagoditi, * Brez škode zvupam skarn’ee vzeti, * Na stran gda mati gled’la bo. * Pa ne; mi deca dužni smo * Pokorš’no staršom : Bog če meti.““
5.	„„Ne, ne! jaz sem dete noro, * Jaz škarn’ce samo gledat’ čem: * Do-
pusfte, da vas kušnit’ smem; * To, škarnee! to dopusfte	skoro.	—	*
Nigdar se noža sem doteknil; * Pa vas se čem.““ — Že segne ta:	—	*
„„Ja, či od me bi pamet šla, * Bi roke hitro proč odmeknil.““
’) Navraziti = raniti, leicht verwunden. 2) Žod = žold, vojska, Krieg. 3) Vajnk = ovink, Umweg.
6.	„„Pa misli v glavi mam skoz jasne, * No z skarn’cami sem dobro znan."“ * To reče, no že v njeg’vo dlan * Kak strela špic od škarnic prasne, * No zdaj glih v hišo stopi mati, * No dete ojstro posvari, * Da ne je htelo bogati * No njenih navukov deržati.
7.	„„Ah, mene griva,““ začne dete * Prositi, „„da to storil sem; * Nigdar
več to storiti čem,	Le zdaj me pa za lubo mete! * Da skarn’ce ne do')
me norile * Drugoč, vas prosim, ster’te nje: * Te meni bode ležiše, * Vaš navuk bogati brez sile.““
8.	Mi ludi večkrat smo podobni * Deteti totem’. Vsaki zna, * Da k naši sreči Bog nam da Zapov’di; no smo tak hudobni, * Se jih prelomit’ ne bojimo. * Kaj dobro je, to pušamo; * Kaj hudo je, to storimo; * No te, kak dete, to stojimo.
9.	Te grivinga nam v serce pride. * No kaj je naša grivniga, * Kaj? Vola, kak jo dete ma: * „Naj mati Skarn’ce skončat’ ide.“ * Kaj druga se gde toto pravi: „Pred grehom vari me, ti Bog?“ * Kaj toto: „Vzemi z mojih rok * Vse, kaj mi v serce žele stavi?“
10.	Bog,	Bog	bi mogel vse storiti, *	Da mi brez škode	spali bi, * No	tak
brez	truda	v nebo šli. * Kaj ne?	tak bi moglo biti.	* O človek, ti	sam
se ne nori! * Bog resen tebi da pomoč, * Pa ti ne šparaj svojo moč: * Dužnosti tvoje on ne stori.
Štev. 73. Spegel ali gvišno gverilo.3)
Po Murku, str. 87. — 89., št. 55. Pfeffel: „Das Kind und der Spiegel.“ Uvod je Volkm. prenaredil. J. Košar, št. 38.
1.	Filipek, dete gnadlivca * Se kmetici na amstvo da,	* No dobro se	na-
daja.	* Da	dete dosti zizat’ ma, *	Se v enem leti že zgodnja: * Te henja
mlečna slaja.
2.	Zdaj p.iide oča gledati, * Kak njeg’vo dete se redi, * No najde, da je frišno. * On nagovarja kmetico, * Naj dete duže3) pri njoj bo: * Lon bo prijela gvišno.
8.	Dovoli ona gnadlivci. * Tak dugo FiFpeka redi, * Da stopi v sedmo leto: "x" Te pride oča, plačat lon: * Našteje šestkrat osem kron, * No dete je odjeto.
4.	Filipek z	očoj	gre nerad, * Pa	kak od	daleč vidi grad,	"x" Hiti do njega
priti. * V to	gorno hišo pelani,	* Tam	vidi vse tele4) reči; * Krotkejši
že če biti.
5.	Z očmi pohištvo spregledi; * Kaj v roke vzeti se boji: * Strah šibe to ne rata. * En velik špegel tam visi; * Si misli: K čemi si gde ti? * Gre ta, da znan z njim grata.
6.	En pojb,	kak	on je, tam stoji, *	Filipek	se mu nasmeji,	* No toti nazaj
njemi. *	On verže mu en kušee	ta: * Pojb kušec njemu	nazaj da, * Kak
da bi rekel: Vzemi!
‘) Ne do norile = ne bodo norile. 2) Gverati — poverniti, vergelten; gverilo = povračilo, Vergeltung. 3) Duže = dale, längere Zeit. 4) Fcla = sorta, Art; vso fele reči = allerlei Dinge.
7.	Naj se oberne, kam se ee, * Fojb v glaži tak storiti ve; * S tem ma on dopadenje. * Pa kak pri mali deeiei1) * Veselje dugo ne terpi. * Pri Fil-peki še menje.
8.	On zeha, vusta vleče ta * Na križ, no rible noseka; * Fojb v špegli vse to dela. * Filipi se poznati b’lo, * Da z bratecom se svadil bo: * Ja boj ta2) gvišno mela.
9.	Z	pešicoj tot’ se ovemi * Proti, no ovi	totemi;	* Zdaj ogenj je	vužgani,
*	Z čemernim licom skoči ta, 'x' Požene	roke v	ovega; * Že k er v	mu teče
’z dlani.
10.	Zdaj sterti špegel zazvoni: * Kak veter oča perleti, * No vleče sina k sebi. * Glej uni, ki ga špotal si, * Je druga ne, kak to, kaj ti 'x' Si njemu storil tebi.
11.	Tvoj smeh je njega k smehi gnal, * Za	kušee	ti je kušec dal, *	Na žlak
je	žlak gverilo. * Zakaj si, sjnek! trešil	v glaž	"x" Z rokami ? Zdaj	kervave
maš: * Tak jeza da plačilo.
12.	Filip ek, z suzam ves polit, * Trepeče; meni, da bo bit, "x" No stiran proč od kise, * Pa oča k sebi stisne ga, 'x' Mu v lice sladke kušee da, * Kerv ’z njeg’vih rok obriše.
13.	Glej! oča dale z njim guči, * To naj bo tebi k navuki, * To naših del je mera: * Vse, kaj mi drugim storimo, * Naj dobre ali hudo bo, "x" Nam drugi zvesto gvera.
Štev. 74. Škorpijon ali škodi iv hudobni k.
Po Murku, str. 89. — 90., štev. 56. Nekaj podobnega je spisal Faerno v
Seidlnovih zbranih spisih, V. 33. J Košar, št. 23. in 39.
1.	Štefek, en mali pojb, * Vzeme svoj bič, * Gledat gre v lešje, gde * Gnezdo ma ptič. * Najde na bregi * V posmojeni travi * Eno neznano stvar — * Škorpijon se pravi — * Vidi, da skarn’ce ma: * „ŠkanFce ti maš ? * Z njimi se branit’ no * Všekniti znaš.“
2.	Tak si pojb misli, no * Prejme obe: * Ci gtih je mali, * Se v ar v ati ve
*	Stisne ji terdno, no * K oči ta teče. * „Oča, glej toto stvar!“ * No da to reče, * Stegne rep škorpijon, z njim * Piči v roko * Fojba, no vlije svoj * Celi gift v njo.
3.	„„Ljubi sin!““ oča mu * Navuk zdaj da, * „„Neti verjeti Im- * Dobniki gda, * Či ti ne škodi, te * V lice gledeči: * Tak ti bo škodil, za 'x' Herb-tom stoječi. * Zato se vse hudobije vuei, * Kajti on tebi z n j oj * Škodit’ želi.“ “
Štev. 75. Hvala 1 a n d v e r o v.
Po Murku, str. 112.— 113. Kakor poroča Puff v „Marburg“. II. 214.
sta naša domača bataljona na Koroško odšla v torek po veliki noči 1. 1809.
Cvetkov rokopis: „I. pesem od deželske obranbe. Pohvalenje. 1809.“
1. Veselo se on nasmohava, * Naš dober cesar Franc; * Od vseh dežel bandera plava, * Na vsaki njeg’vih šanc. * Sovražnik! češ se bojuvati? x' Prid’, kaži svojo moč! * Slovenec, to ti moreš znati, * Je k bojuvanji vroč.
‘) Dečica = otročiči, Kindlein überhaupt (Collectivum). 2) Boj ta mola = boj bofa
mela, sie (zwei) werden in Streit gerathen.
2.	Ne veš, da Štajerska dežela * Soldate si rodi ? * Vsak otrok, ker’ga je spočela, * Je inel soldačko kri. * Še zdaj je rodovita mati, * No dosti ma otrok; * Vsi, kaj nas tu je, smo Soldati, * Soldati ’z njenih rok.
3.	Slovenci’	to nas povišava: *	Mi	vsi soldati smo;	* To, to je visokost ta
prava: *	Mi Franci služimo.	* Cesari služimo v	deželi, * Nam ona mati
je: * Smo ne od nje vsikdar prejeli * Kruh, vino, meso, vse?
4.	Slovenci! v zibeli lezoči *	Smo že soldati b’li;	* Kaj ne	odrašeni k pomoči * Deželi bomo šli? *	Slovenci! bran’te si	deželo? *	Tak zove cesar
nas: Gor, brati! vstan’te, gor! Veselo * Je čuti njegov glas.
Štev. 76. Zaničevanje la n dve rov.
Po Murku, str. 113.— 114. Cyetko. „II, pesen od deželske obranbe. Zaničavanje. 1809.“
1.	Iz tesnih	pers si on zdihava,	*	Naš vbogi cesar	Franc. * O kak on v
grenkih suzah plava: * Ne	vidi	svojih šanc. *	Francoz mu je v deželo
vderl, * Tam kole, ropa, žge: * Slovenec! kaj boš dugo baral, * Gde luknjo najšel je?
2.	Ne yeš, pri Tarvisi bi stati	* No šance branit’	mel ? * Si	ti no tvoji plahi
brati * Dužnost storiti htel ? * Francoz, krez	tri široke	grabe * Na te
gledeč, je stal; * Prestrašen, kak pred zaveom žabe, ' Si kričal: Marš! no šel.
3.	Slovenec! gde je čast štimana * Od naših staršev, gde? — Nam ne je b’la v erbijo dana ? * Jo mamo še? O ne! * Pri Tarvisi smo jo pustili, * Tam vujšla nam je ’z rok: * Tam, tam, o špot! smo jo zgubili * V pobegi naših nog.
4.	Slovenci! škoda, da dežela * Nam kruh no vino da, * Ci ne bo ’z nas Soldatov mela * Bol pridnih, kak nje m a. * Za tote, da so prave babe, * Je dober kruh ’z otrob! * Naj mlako pijejo, kak žabe, * Naj se jim napne drob !
Štev. 77. Hvala kühne.
(Zapeta pri domlatkih v leti 1795.)
Po Murku, str. 114. — 117.
1.	Ne, jaz vam ne lažem, resnico gučim: * Kaj koli čem jesti, to ’z kühne dobim. * či lušt mam do špiže, naj bo kaka hte1), * Le v kuhno polukam, Na dveri poklukam: * Tak ’z kühne že gre, * No pride pred me.
2.	či žela mi pride na praženi bob, * No z hajdinskoj meloj zatepeni krop,
*	Na mlince ’z koruze, na mlince ’z prosa, * Na žganke r’žene, * Na krapce ovsene: * Kaj kuhna pač ma, * To jesti nam da.
3.	Še bol mi postreže v teh zvolenih dnov, * Za kere si kmet brusi svojih nožov. * Te puna je kuhna od vel’ke skerbi: * Vso kložnjo2) vkup z’iše,
*	No snažno obriše; * Pomete smeti, * Vse v njoj se svetli.
4.	Potem je to v redi, te, keVko jaz vem, * Gre v ograd s korbačoj po žavsje no hren, * Po peteršil, murke, šelato no grah, * V korbačo vse zdeva, * Beži, da le zeva, * Po vozkih mejah, * Kak z krošnicoj Lah.
*) Kaka hte = kaka koli, wie immer beschaffen, 2) Kložnja = bol malovredno pohištvo, geringeres Hausgeräth.
5.	Da ’z ograda pride, si gre po živad; * Te začne kopune no pisance klat’; Purane vzdigava, ker žmečiš1) bi bil, * Te ujemi nastavi x' Sekiro, no pravi: * Zdaj Ion boš dobil, * Da si se redil.
6.	Zdaj gor gre na dile po Špeh no meso, * Zdaj segne po jajca v kokošjo gnezdo, * Zdaj melo preseja, zdaj stavit gre kvas, * Zdaj Česnika lupi, * Ptipravla ga k župi, * Nož vtekne v pojas, * Pernese klobas.
7.	Kostela postavi na njeg’ve noge, * Klobase gorzdeva no pihne pod nje; *
_________________*_______________________*________________ __
__ *____ __ __ ___ __ ___ * ___ __ __ __________
8.	Zdaj luka pernese, ga v zaseki gvre, * Z njim zelje zabeli, da žmahno bol je; * Natekne pečenke, šelate gre prat; * Na rake ne žabi, * Nje v ponvo nagrabi; * Pa vsaki, kak tat, * Z nje vujšel bi rad.
9.	Povečeno ponvo na ognji pusti,	* No teče ta	k peči, gibanco gledi,	*	či
godna zadosti je, ali pa ni: * Z loparom jo	šlata,	* Prid’ k meni!	jo
rata; * O ker te ne je, * Za šelma ga mej.
10.	Popravki še ene no druge reči; * Za žojco, katera se v kle ti hladi, * Na-tuče si štupe, potrosi na njo; * Da močnike čira, * Bož dugo prebira; * Da drugih nej b’lo, * Cir tičice so!
11.	Dobrotljiva kuhna! ti vse oskerbiš, * Vtraglivee no delavce ti oživiš: * O kaj bi gde človek brez tebe začel? * On gvišno bi stradal, * Ja! v mer2) bi on gladil: * Odkod bi si vzel, * či jesti bi htel ?
13.	O kuhna ! z veseljem ti damo	to čast, * Da	šparala	ne si dues maslo	no
mast: * Ker nači si misli, laž	v pameti ma.	* Pa,	kaj tvoja hvala	*	Je
virta koštala, * To naj bol on zna, :l! Ker domlatke da.
Štev. 78. Sodba k rez dekle pri d o m 1 a t k i h.
(Zapeta pri domlatkih v leti 1801.)
Po Murku, str. 117.— 121.
1.	Mica, Minka no Marinka! "* Vete kaj ? * Martin je prašička rinkal: * No zakaj ? * Ve ste rinkat ga pustile, * Da bi lepši Špeh zredile: * Kaj bo zdaj?
2.	Žene, moži, vsi pošteni, * Slis’li so! * Da račun dnes z vami tremi * Delamo! * Zato so zdaj v farof prišli, * Da bi našo sodbo sliš’li, * Kakšna bo i
3.	Zdaj je prišla tista vura * Žalostna, * Da vam Martin bo zakuril; * On že ma * Gorzasipane krivice; * Vse, kaj stor’le ste samice, * Dobro zna.
4.	Le kožuhe od-se den’te, * Dekle tri: * No si peče ’z gluve vzem’le, * Ver’te mi! * Hica bo, da je ne bila, * Koža se vam bo smodila: * Že praši;
5.	Martin, guči zdaj pravico; * Pros’mo te! * Ne zakriti nam resnico; * Vari se! * či smo gl ih tu vknp zebrani, * Ne prav trezni, ne pijani: * Kaj že je.
6.	Mi pri mizi tu sedimo, * Da nam vsem * To poveš, kaj mi želimo: * Stopi sem, * No prisegni na glaž yina. * Da češ gučat, gda bož zinil * Dnešni den.
7.	Da si z rokoj hitro segnil * Na pun glaž, * No tak močno se prisegnil: * Volo maš, * Nič pred nami zatajiti; * Temoe ’z čistega odkriti * Vse, kaj znaš.
‘) Žmečiš = bol težek, schwerer, gewichtiger. 2) V mer = vedno, neprenehama,
ununterbrochen.
8.	Lubeznivi Martin ali, * Gue-i ti: * Kak so stregle dekle v stali * Svineeti; *
Kaj je pilo, kaj je jelo, * Jeli je kaj Špeha	melo *	No masti ?
9.	Milo Martin je zdihava, * Ne guči. * Puna misli	mu je glava: *	On	z
očmi * Zdaj ta gleda na Marinko, * Zdaj na Mico, zdaj na Minko, * No muči.
10.	Mica mu	na vuho pravi:	* Martin moj!	* Martin!	dnes me v špot ne
spravi, *	Lon bo tvoj! *	Ker’ga vupam s	tem dobiti,	* Da me v traga je
nositi * Z stale gnoj.
10.	Zdaj Marinka k nje mi teče; "x" Od strahov, * Lubi Martin! zašepeče, * Par nožov, * Si boš kupil tam na šemi, * Le od me za mito vzemi * Šest grošov!
12.	Zdaj še Minka pride zadi,	* No sferfra: *	Martin, le	me dnes ne s vadi!
Ženina *	Bom si skoro ga	pergnala, * To resnica je, ne šala: * Ja, ja, ja!
13.	Ci boš le en sam krat zinil * Kaj krez me,	Meniš, da boš starašina?	?
Ne, ne, ne! * Ci mi dal boš toto hvalo, *	Da som	’z okna gledla v	stalo;
*	Te, te, te !
14.	Pa Martina nič ne moti * Ženski guč; * On se na prisego spoti, * Vzeme
luč: *	Spot iz pisma deklam bere, * Nje	pa	tečas močno tere "x' Hudi žuč.
15.	M oži zvoleni no žene, * Kaj vas je!	*	Da	ste	vi pozvali mene	* Dnes
pred se: * Vse, kaj bom pred vami gučal, * Je tak gvišno, kak mam pluča * No serce !
16.	Dekle faroške so krive, * Ne je špas! * Zakaj so b’le tak vtraglive * Kak je glas, * Da me ne so odegnale * Te, ki sem prašička ’z štale * Vlekel jaz.
17.	Zato dužeu sem prositi "x" Za vse tri: 'x' Pust’te se dnes namoliti, * ßihtari!
*	Špeh je resen ne debeli, * Pa klobas ste dobrih jeli "x" Z močniki.
18.	Da se	dekle tak Martini * Smilijo: *	Sklen’mo	ali sodbo z zjimi	* Smi-
lečno:	* „Ženit’ se ne sme nobena;	*	Či	pa	če, naj vsigdar	žena *
Pridna bo!“
Štev. 79. K1 a g u v a n j e enega v e n e e r 1 a.
Po Murku. str. 121. — 127. Našel sem njo tudi v Cvetkovem rokopisu pod naslovom: „Tolžba enega vencerla pridom latkih 1797. Cartlivost ima največ tolžbe, pa malo resnične.“
1.	Ah, jaz nedložna stvari "y Jaz moram veneerl biti, * Ne smem na tatverh iti; * Ga mam doma vsigdar. "x' Jaz mam doma več dela, * Kak k eri lite1) težak, * Ker k njemi se ne štela: * Ah, gvišno sem s’romak.
2.	Dnes trošt si iskat grem: 'x' Vi, ludi prelubleni! * Vi, vi ga dajte meni; x Zahvalit se vam čem. * Le mojo klaguvanje * Vam k špoti naj ne bo; " Vse, kaj vam da na znanje, * Besnica je na pol.
3.	Sneg komaj se o tali3), * Že vencerla s’romaka * Povsodi delo čaka; * Sam z soboj tak guči: * Poj d, vinjak3) si nabrusi, * Da ojstrega boš m el; :|: Na bradi si ga skusi, * Jel’ bo kaj rezat’ htel.
4.	Grem vun na sep z njim stat, 'x' Spregledam vso gorico; * Ah! sprazdnil bom mošnico, "x" Ci grem rezačov svat. "x" Rezače to vdinjavam, * Ci gl ih sam vdinjan sem ; * Plačilo pa jim d a vam, * Kaj komi dati čem.
‘) K e vi lite = keri koli, kdo bodi. 2) Otaliti se — skopneti. 3) Vinjak Rebmesser.
5.	Obrezano že je; * Pa	grobanja je dosta; * Ters gost	stoji	kak	bosta;	*
Kaj dela bo za	me. *	Pri vsaki jami stati, * Da vidim,	kak	leži,	* V njoj
rozgo raznovati1), * Pri tem se kaj terpi.
6.	Pa to še zaterpim; * Le kop mikaj zadene: * Ah, trešlika me preme, *
Tak se jaz nje	bojim.	* Jaz moram z soncom vstati, *	Iz vseh verhov	či
čem * Ludi na	delo zvati; * Zato tak kašlav sem.
7.	Vsi z krampom v jani2) so, * Jaz predi pred kopači * Grem glih en’mi kavrači, * No mam sekirico. Pojd’, terso m repov mikat, * Ti mojster si za to! * Pojd’, pojd’, jim krofov žmikat: * Tak spot ’z me delajo.
8.	Kop perva min’la je; * Le k drugi se pripravi! * Moj vencerl naj na glavi * Z rokami čoha se. * Le stopi v jan z kopači, * Pokaži svojo moč; Ah, tak se kašel vrači? * No me polije joč.
9.	V jan z krampom se podam; * Z njim komaj dvakrat lopim, * Iz žlaka že zastopim, * Da drugo delo mam. * Ti, vencerl! bodi zadi, * Da zemlo poravnaš; Kopači bodo radi, * Či se od njih podaš.
10.	Ters rozge pognal je:	* Vezitva zdaj ma priti. * Vezavkinje	prositi: *
To, vencerl! skerbi se.	* Grem, vdinjat samojače3); *	Pa kaj se	mi zgodi ?
*	Kak maček vsaka skače: * Lon mali se jim zdi.
11.	Od virta vdinjan sem * Poprek za vso vezitvo; * Pa v mošnji le bo plitvo.
*	či vse ta dati čem. * Pa vsaki ters opleti, * Ne je kaj lehkega; * Špic prakol4) mora meti: * Gdo mi za to kaj da?
12.	Že veter me jezi: * Zdaj kolje mi spodere, * Zdaj pa le rante stere; * Ters križem ves leži. * Z težavoj kolje stavim, * Si persa pogubim; * Kaj sterto je, popravim: * Za to nič ne dobim.
13.	Za toti trud še mam * Kediti ludsko kravo; * Pa z čem, da jaz vso travo
*	Z gorice proč razdam? * No gdo bi vso pokašal * Pri ojstrem muhici5)? Kazpust’la bi se maša * STomaki vencerli.
14.	Ja, vsak se veseli * V	jesenskem časi branja, * Pa	mene naj	več djanja
*	V jeseni doleti. * Pojd’, vencerl! pojd’! namoči,	* Namaži	si pete! *
no hitro v grabo skoči, * Pernesi ’z nje vode.
15.	Poglej posodvo vso: * V pučele6) pilke vreži; * Obroč je počil: — beži, * Da pintar k’redi bo. * Zapari polovnjake, * Priskerbi pintovca, * Ne žabi na štirjake7) * Glej, gde je lakonea8).
16.	Poglej, gde mofke so, * Lopate no obroči; * Le prav si odpri oči: * Glej, da vse k’redi bo. * Glej, jeli igla zadi * Že v prespani9) teči; * Pripravi po navadi * Škaf vode no masti.
17.	Glej, kakša je gde kad, Kak cuhta, kak so dveri: * Te rešeto operi; * Na njo ti zabiš rad. * Poiši, gde so rigli, * Metla no zaglozde: * Je špic no rink na igli? * So močne preslice10)?
') Kaznovati = razdevavati, razpolagati, (die Reben) in die gehörige Lage und Entfernung legen. 2) Jan = die Reihe der Weingarthauer während der Arbeit. 3) Samojaea =
otrava, Inwohnerin. 4) Prakol = alter, abgenützter Weingartpflock. 5) Muhičj= in den Wein-
gärten einiger Gegenden häufig wachsende Grasart. 6) Pučel - - sod, Fass. 7) Stirjak = stlrka. Viertelstartinfass. 8) Lakonea = dolivka, lijak, Giessschaft'. 9) Prespan = Pressbaum. ,0) Pre-
slice = das Gestell, in welchem mittelst der Spindel der Pressbaum auf- und abgetrieben wird.
5
18.	Je v prespani že žmek ? * Sta kamna dva na vagi? * Je preša v lepi
snagi? *	Zabij za svečnik evek. * Je	tramie	zglihan vsaki?	* Ma	vreteno
svoj drog	? *	Še	bube nimam v šaki:	x" Kaj,	či	mi	skoči z	rok!
19.	Počiva bi si rad; * Pa zajtra začne branje: * Po verhi daj na znanje, * Da pridejo vsi brat. * Še zarja komaj poči, * Na nogah Fredi sem, * Si sedem k župi vroči; * No hitro se najem.
20.	No hitro pojdi zdaj * Z žehtarom za berači, "x" No zadi dobro ahči, * Da ne pustijo kaj. * Cel den se kaj nahodi; * Gdo raj, kak jaz, bi spal? * Pa, vencerl! v preši bodi: * Boš mošt nalivat šel.
21.	Te, gda so drugokrat * Koš prešari oprav’li, * Mi ’z poda1) bodo prav’li;
*	Cas bo k večerji zvat. * Nasiti nas, kak lani, * Lub’ moj! z gibaneami:
*	Prav nueno boš naprani * Za likof z packami.
22.	Te z njimi za dug čas * Grem karte premetavat; (Ji nimam farbe davat,
*	Kričijo	vsi	na	glas. * Le vse si lepo s-hrani,	*	Da kere	ne zgubiš;	*
Za vsako	Ion	na	dlani * Od prešarov	dobiš.
2.3.	Tak žalostno za me	"x" Vesela	bratva mine;	* Pa kaj	klopotec štime *	Nikar
ne da od se. * O	kaj le to	pomeni ? *	Nič dobrega ne	bo. * Serce se
mi poveni: "x" Kaj,	či dobim	slovo!
24.	Pohleven k virti grem, * No pitam: Jeli	njivo, v	Ze vso	od mraza	sivo, x
Pa le obsejat’ smem? * Ja! pravi yirt: le hodi, * No sejaj si, kak veš;.* Pa vencerl priden bodi, * Ci vencerl biti češ !
25.	Zdaj sem vam vse odkril, "" Kaj mene v serci peče; " O naj da zdaj gdo reče: 'x' Pojd’ vencerl sem, boš pil! Se bol bi bil veseli, Ci bi gdo rečti htel: * Nas ne boš mel na deli, * Či ne boš k mizi sel!
26.	Naj bo ali: jaz čem * K pošteni mizi sesti, * No vam pomagat jesti; * Pa to še vam povem: * Le virta ne razžaVte, * Ker domlatke vam da; * Ponižno ga zahvaFte, * Kak naj bol keri zna.
Štev. 80. Crep ali noben glas.
Po Murku, str. 140., pesen 11. J. Košar, št. 46. Drobtince 1853, str. 124. 1. Vsaka reč ma svoj začetek, x' Vsako čaka njeni kraj; "x" Da sem dozdaj ne mel svetek, * Čem si ga napravit zdaj. * Pevcov Duh! ti mir mi pusti, * Mlade k pojenji podhusti, x" Jakši bodo kak sem jaz: * Stari črep ja nima glas.
Štev. 81. Čestitka Zimmermannov a.
Čestitka, s ktero je pozdravil Zimmermann leta 1786? župnika Omuleca. Po Slomšekovih zbranih spisih, IIL, str. 101. Drobt. 1853.
Prej, ko naše serčne želje dokončam * Oče! eno lepo prošnjo 'mam : "x" Meni nepozabljivost odpustite, * In mi glinast taler v cinjast premenite !
Zadnji dve pesni Murkove zbirke, natisneni od str. 145. — 148. nista Volkmerjevi; prva je gotovo Cvetkova. Glej „Kres“ 1883, str. 573.
*) Pod = dno, Kelter, Pressboden.
Kazalo
—-

Brlim d a ali zavržen rat..............14
Oi-ep ali noben glas...................66
čuješ ali najeti pes...................19
Derži ali vmirajoča skopost ...	32
Duh ali štirje navuki..................54
Fige ali luba tugent...................53
Hrast ali gnusna nezahvalnost .	.	30
Hvala starih ali negdašno veselje .	20
Hvala landverov........................61
Hvala kühne............................62
Jajce ali eaglivi mladenčie]. ...	17
Junec ali vbogi hlapec.................45
Kamen ali zrela skopost .... 34 Klaguvanje enega vencerla. ...	64
Kmestvo................................37
Kokoš ali norjena čednost....	44
Kositva ali prazni strah .	...	14
Krnh ali človeško nevošlivosti .	.	22
Krulavec ino slepec....................52
Lev ali odano pajdaštvo .... 30
Lipa ali slatka krčma..................16
Lisica ali kisla jagoda................26
Lisica ali plačan prilizavec ...	45
Matica ali nor rat.....................27
Medved ali škodliva zamera ... 33
Mesar ali prisilen stric...............53
Metni ali gizdava vtraglivost ... 42
Metul ino gosenica.....................46
Mijolka ali nesrečna laž ....	55
Mladenčič ali nepovolcn navuk .	.	59
Mojstrije ali levi žep.................23
Mravla ali podvučen človek ...	18
Muha ali gizdav duh	. 44
Napitna................................21
Natura ali otročja lubezen ....	57
Nož ali primerjona kaštiga .	.	. 56
Oča ali lastni sin.....................33
Orel ali krivična pravica ....	43
Osel ali noro štimanje.................30
Osel ali razkrita skazlivost ...	27
Ovca ali prava dobrotlivost ...	29
Stran
Papiga ali bogasta nevesta Pastirinka ali slepi starši . Pavuk ali kratka večnost . Pčela ali jesenska grozovitnost Pčelica ali mladentlivo pitanju Pes ali nagla jeza .... Pes ali podvučeni skopci . Pisker ali nora glava . Pogorejec ali smešno fantuvanje Pravda ali turska pravica .
Kak ali prazen guč .... Roke ali potrebno pajdaštvo . Sinica ali kaštigan smeh Sivec ali srečna podložnost Slovo od mojega hrasta Sodba krez deklo pri domlatkih Škarnice ali vtragliva grivinga Škorpijon ali škodliv hudobnik Špartanarca ali slovenska mati Špegel ali gvišno gverilo . Terdnovec ali dober rat Thor ali prazen glaž
Tobak .......................
Tožba in sodba krez vrable Veverica ali potrpežljivi flis Vrana ali preoblečen kmet .
Vuk ali gerdi Ion .... Vuk ali nedopušena sodba .
Vuk ali odvzeta služba.
Vuk ali zkazliva pokora Vuk ali skazlivo smilenje . Vura ali resničen guč .
Zakon ali čudovita glihinga . Zaničevanje landverov .
Zavček ali nemogoča jeza .
Zlat ali pridno vbožtvo. Zimmermannova čestitka . Želod ali popravlena pamet Žena ali možja pokorščina . Žlak ali gverano posojilo .
.	.	51
.	.	47
.	.	49
.	.	25
K . 29 .	.	35
.	.	46
. . 20 .	.	51
.	.	57
.	.	38
.	.	48
.	.	13
.	.	35
.	.	17
.	.	63
.	.	59
. . 61 .	.	54
. . 60 .	.	35
.	.	49
.	.	39
. . 20 .	.	41
. . 28 . . 26 .	.	48
.	.	50
.	.	27
. . 28 .	.	47
.	.	34
. . 62 .	.	41
.	.	58
. . 66 .	.	31
. . 16 .	.	56


Tiskovni pogreški.
Na strani 7 v vrsti 12 naj stoji gedruckt mesto gedruckt.
	„	11 n	n	35			Glaser		Glazer
„		16 „	„	31	„		levica2)		levica
	”	16 „	”	44	”	”	Fink. Pri sv. Križu nad Mari ler		
		16 „		39			slatki	mesto	sladki
„	„	17 n		38	„	n	Če		Ce
„	„	25 „	„	36	„	„	serci	„	srci.
	n	26 „	„	18	n		Phaedrus	n	Phädrus.
n		26 „		27	„	„	občuti	„	očuti.
„	„	30 „	„	26	„	„	Prav	„	prav
	„	32 „	„	23	„	„	Kopaito	„	Kopati.
„		32 „	„	24	Ä	n	si gučio	„	se gučio
n		32 „		25		„ •	Z mastioi	„	Z mastivo
n		33 „	„	27	„		Mermra	„	Mrmra
	n	33 „	„	37	„	„	zmermra	„	zmemra
n		37 „	„	1	„	„	vam		nam
		37 „	n	29		„	strani	„	stran
	„	40 „	„	27	„	„	zaterpi	n	zatrpi
n	n	40 „		27	„	„	mermra	„	mrmra
n	n	41 „		41	„		oblik	„	obliki
	n	41 „	n	12	v	„	poet	„	poet
		44 „	n	33	n		Faernovi	„	Faernovi
		45 „		14		„	lisica	„	lisiza
	n	46 „		33	„	„	že	„	še
	n	45 „	„	37	„	„	še	„	če
		47 „		6	„	„	čakaj	„	zakaj
„	„	47 „	»	39	M	n	razodeti	n	razzodeti

j5 ‘'“oddelek >j
V 6 ^

Studijska knjižnic