Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
i
UREDNIŠTVO IM UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXV. - Štev. 11 (1744)
Gorica - četrtek, 17. marca 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Pogumen pastir Nadškof Bommarco med slovenskimi verniki
Ves zahodni svet je zadnjemu potovanju sv. očeta v Srednjo Ameriko posvetil veliko pozornost. Italijanski časopisi so npr. vsak dan objavljali članke o njegovih srečanjih v tej ali oni srednjeameriški državi. Tudi televizija je sledila z vsakodnevnimi oddajami. Ob vrnitvi v Rim so se pa vsi oddahnili, ker je bilo čutiti, da smo se ne samo katoličani, temveč da se je ves demokratični svet bal najhujšega. V tem oziru se zdi značilen uvodnik, ki ga je objavil dnevnik »II Giorno« v četrtek
10.	marca. Med drugim pravi:
»Potovanje sv. očeta Janeza Pavla II. v Srednjo Ameriko poudarja prvo lastnost tega papeža in sicer njegov pogum. Obisk v tistih izmučenih deželah je bil resničen izziv. Telesno oslabljen zaradi atentata Turka Agfa, navidez postaran za svoja leta (62), čeprav so mu grozili tudi ob zadnjem obisku na Portugalskem, je papež Wojtyla mož izredne energije in odločnosti. Mnogim, ki se ga bojijo ali ga sovražijo, se zdi pripravljen na poslednjo žrtev. S spoštovanjem pozdravljamo vrnitev tega neustrašenega moža.
Janez Pavel II. je globoko preobrnil ceremonial, strogi red, resno zadržanje, kar je bilo vedno lastno rimskim papežem ob njihovem nastopanju v javnosti. V tem oziru je šel dosti dalje kot Janez XXIII. Zgodovina bo presodila, koliko je v tem dobrega, manj dobrega ali celo škodljivega za življenje Cerkve, da papež včasih nastopa pred množicami kot ljudski voditelj.
Na mestu je bil ukor duhovniku, ministru v revolucionarni vladi marksističnega navdiha v Nikaragvi. Ves svet je lahko videl po televiziji ali na fotografiji dvignjeni papežev prst v opomin sandinistič-nemu duhovniku, ki je klečal pred njim, opomin zaradi njegove nedoslednosti in nepokorščine. Toda Pij XII. in verjetno tudi Janez XXIII. bi drugače reagirala, kaznovala bi duhovnika vsaj s prepovedjo maševanja. Drugi papeži bi se ne izpostavili oporekanju, ki se je pokazalo v Ma-nagui med mašo, ko so manipulirali z zvočniki in ko je moral papež prisostvovati nizkotnemu protiameriškemu govoru nekega zastopnika revolucionarne Nikaragve.
Ognjevit mož, ki prezira nevarnosti, je papež WojtyIa osem dni romal po deželah, kjer se revščini prebivalstva pridružuje divjost skoro vseh vladajočih in ne manjše nasilje upornikov. Plemenito je bi-
lo	njegovo vztrajanje v poudarjanju človekovih pravic, ki jih tam teptajo diktature z desne in z leve, od komunista Fidela
Castra do reakcionarja Duvaliera na Hai-tih.«
To je pričevanje o papežu Wojtyli s strani laičnega časopisa. Ob tem gre človeku nehote misel na moža, ki se ga te dni spominjajo ob stoletnici smrti. Ta mož je Karl Marx. Pred dobrimi sto leti je Karl Marx trdil, da je krščanstvo zlo, od katerega je treba človeka rešiti in mu vrniti njegovo bistvo, ki ga je od njega odtujila vera. Italijanski komunist Gram-sci pa je zapisal, da bo socializem tista nova vera, ki bo umorila krščanstvo in stopila na njegovo mesto.
Toda danes se mnogi sociologi in zgodovinarji vprašujejo, kaj je ostalo od marksizma. Ostale so leninistično-marksistične diktature širom po svetu, diktature, ki jim je marksizem maska, da skrivajo z njo svojo tiransko naravo. Cerkev in z njo krščanska vera je pa živa kot le kdaj in bi v zgodovini težko našli papeže, kot jih ima Cerkev v 20. stoletju. Ljudske množice hrepenijo ne samo po kruhu in pravici, temveč tudi po svobodi. Zato bodo marksistično-leninistične diktature gotovo pokopane, če prej ne v tretjem tisočletju, dočim bo Cerkev in z njo krščanska vera tudi v tretjem tisočletju oznanjala Kristusa, upanje naše, kot ga oznanja že dva tisoč let.
K. H.
Družinski postni dan
Na petek po prvi postni nedelji 25. februarja je avstrijsko gibanje katoliških žena praznovalo pomemben jubilej: 25-let-nico vsakoletne enodnevne postne akcije -družinski postni dan. Na ta dan se Avstrijci odpovedujejo jedači, pijači, kajenju in drugim življenjskim prijetnostim ter prihranjeni denar darujejo za revne prebivalce držav v razvoju. Doslej so zbrali 324 milijonov šilingov. Letos računajo, da jih bodo zbrali 25 milijonov.
Veselo in mogočno pritrkovanje v zvoniku štandreške cerkve je že od daleč pozdravilo novega goriškega nadškofa p. Bommarca, ki je prišel v nedeljo 13. marca v zgodnjih popoldanskih urah k slovenskim vernikom goriške nadškofije na prvi obisk. Ob vhodu v cerkev mu je bil poklonjen šopek slovenskega cvetja: rdečih nageljnov, zelenega rožmarina in dišečega roženkravta. Oglasil se je nato s kora mogočni Vodopivčev »Ecces sacer-dos magnus« — »Glejte velikega duhovnika«, ki so ga izvajali združeni pevski zbori naših vasi. Ta zbor je tekom sv. maše zapel še »Zgrinjajo se vrste naše«, iz Tomčeve maše pa »Gospod usmili se« in »Svet«. Pri spevu med berili »Pojmo Gospodu novo pesem« so peli vmesne kitice moški glasovi. Ostale pesmi so bile ljudske, na koncu pa so vsi prisotni — cerkev je bila nabito polna — z zanosom poprijeli »Marija skoz življenje«.
Ob spremstvu slovenskih duhovnikov, bilo jih je 23, je g. nadškof pristopil k oltarju, kjer sta ga pozdravila predsednik slovenskega področja goriške nadškofije dekan Marjan Komjanc in podpredsednica slovenskega področnega pastoralnega sveta- dr. Marilka Koršič Čotarjeva. Govora sta bila istočasno dana g. nadškofu v italijanskem prevodu. Napovedovalec in povezovalec pa je bil prof. inž. Karlo Mučič, ki zastopa v področnem pastoralnem svetu Slovence iz neslovenskih krajev nadškofije.
štandreška cerkev je bila za to priložnost zelo okusno okrašena, tako ob vhodu kot v notranjosti, za kar moramo pohvaliti zlasti žene, ki so vložile v okrasitev veliko truda in dela.
DOBRODOŠLICA SLOVENSKIH PREDSTAVNIKOV
G. dekan Marjan Komjanc je spomnil na besede, ki jih je nadškof p. Bommarco
Cerkev v diktatorskih državah
Na spomladanskem zasedanju v Trierju so zahodnonemški škofje v svojem poročilu izrazili zaskrbljenost nad grozljivim položajem katoliške Cerkve v totalitarnih državah na Vzhodu in Zahodu. Tako so pozvali sovjetske oblasti, naj v skladu z mednarodnimi dogovori nudijo kristjanom v Litvi in ostali Sovjetski zvezi neovirano svobodo pri izvajanju vere in izpovedi mišljenja. Škofje tudi obtožujejo sovjetske oblasti, da je v Litvi že več let zapr-
Jubilejno leto odrešenja
Posebna milost jubilejnega leta odrešenja je novo odkritje božje ljubezni, ki se nam daje, in poglabljanje neizmernega bogastva Kristusove velikonočne skrivnosti. To bogastvo prejemamo v vsakodnev-nem izkustvu krščanskega življenja v vseh °blikah. Vse različne pobožnosti svetega *e,a morajo biti usmerjene v to milost.
POPOLNI ODPUSTEK
V	tej luči milosti moramo prav tako gledati na dar popolnega odpustka, ki je Posebnost jubilejnega leta in ga Cerkev v moči oblasti, podeljene od Kristusa, naslanja vsem, ki izpolnijo določila za sveto leto.
Cerkev, ki je po volji svojega ustano-vltelja delivka milosti, daje vernikom Možnost, da se z odpustkom približajo celotnemu daru božjega usmiljenja. Zah-*eva pa od njih popolno pripravljenost notranje očiščenje, ker odpustka ne •ttoremo ločiti od kreposti in zakramenta Pokore. V tem letu moramo odkrivati Vsebino greha, še prej pa moramo odkriti vsebino Boga.
Praznovanje jubilejnega leta odrešenja
v glavnem namenjeno sinovom Cerkve,
ki
z njo povsem delijo vero Cerkve v
Kristusa Odrešenika in živijo v polnem °bčestvu z njo. Jubilejno leto bo Isto-
časno slavljeno v Rimu in po vseh škofijah sveta.
PRAZNOVANJE PO ŠKOFIJAH
Za pridobitev milosti, ki so združene s tem jubilejem, je papež v pismu navedel poleg nekaterih določil le nekaj smernic splošnega značaja. Škofovskim konferencam in škofom posameznih škofij je prepustil nalogo, da dajo bolj določena navodila in pastoralne spodbude ob upoštevanju krajevne miselnosti in navad, kakor tudi 1950-letnice Kristusove smrti in vstajenja.
Obhajanje tega jubileja hoče biti predvsem povabilo k pokori in spreobrnitvi kot nujnima pogojema za dosego milosti odrešenja, ki ga je izvršil Kristus. Tako naj bi prišlo do duhovne prenove v posameznikih, v družinah, župnijah, škofijah, redovnih skupnostih in drugih središčih krščanskega in apostolskega življenja.
Predvsem pa papež želi, da bi osnovni pomen dajali dvema glavnima pogojema za pridobitev slehernega popolnega odpustka. To sta osebna in celotna spoved, pri kateri se človekova revščina srečuje z božjim usmiljenjem, in vredno prejeto evharistično obhajilo.
Dr. LOJZE ŠKERL
tih precej katoličanov, ki so se zavzemali za versko svobodo v deželi.
Škofje opozarjajo tudi na zatiranje verskega življenja v Češkoslovaški. Policija in ostali državni organi neprestano strahujejo vernike. Prav pred kratkim sta bila obsojena na zaporne kazni dva laika, ki sta hranila in zbirala versko literaturo. Obsojena sta bila, češ da sta s tem »ščuvala k uporu«. Niti na starost in bolezen krivično obtoženih se ne ozirajo. Tako je tik pred zasliševanjem nedavno umrl zaradi srčne kapi frančiškanski duhovnik Jan Barta.
Zaskrbljujoč je položaj v Vietnamu. Tam naj bi bilo kar 130 duhovnikov v »prevzgojevalnih taboriščih«. Tudi mučenja in nečloveškega ravnanja da ne manjka.
Nemški škofje so odločno obsodili tudi gonjo zoper Cerkev v nekaterih tako imenovanih »zahodnih« državah. Posebno o-menjajo Filipine in Srednjo Ameriko. V Nikaragvi je Cerkev ovirana, odrinjena in in zasramovana, v Gvatemali pa oblast odgovarja na posamezne zločine gverile s svojimi zločini, kar je tembolj obžalovanja vredno, ker se vlade tega območja neprestano sklicujejo na krščanska načela. Zato izražajo nemški škofje škofom Srednje Amerike svojo »bratsko solidarnost« v njihovem težkem položaju.
■	Papež Janez Pavel II. bo obiskal Poljsko od 16. do 22. junija. Tako sta se dogovorila poljski primas Glemp in general Jaruzelski. Papeža bodo formalno povabi-
li	tako poljski škofje kot vlada. Obiskal bo kraje kot svetišče na Jasni gori pri Censtohovi, Krakov, Poznanj, Wroclaw, Gornjo Šlezijo, kjer je božjepotni kraj Piekary Slaskie. Ni pa vlada pristala, da bi obiskal pristanišči Gdansk in Ščečin ob Baltskem morju, kjer je razpuščeni delavski sindikat Solidarnost najmočnejši. Med tem je kardinal Glemp že prišel na večdnevni obisk v Rim, da se s papežem dogovori o tem potovanju.
ob svoji umestitvi 6. februarja letos izrekel v goriški stolnici, da ga namreč sv. oče pošilja v te kraje, tako zgodovinsko bogate in še vedno raznolike po jeziku in kulturi. Kot v preteklosti živijo tudi danes v naši deželi različni narodi in kulture raznovrstnih etničnih, socialnih in kulturnih značilnosti, ki se morajo ohraniti v bogatem in spodbudnem pluralizmu. V slovenščini je tedaj g. nadškof nadaljeval, da ima naša krajevna Cerkev priložnost, da si s slovensko skupnostjo prizadeva za nenehni dialog in s tem odkriva vrednote, ki so last vsakemu narodu ter koristne za vzajemni duhovni napredek. Čisto naravno je, da povzroča to dejstvo razne probleme, ki pa jih bomo zlahka premostili, če bomo drug drugega spoštovali in ljubili ter si prizadevali za skupno življenje.
G. Komjanc je nadškofa pri tem spomnil na besede, ki jih je izrekel v zvezi s svojo družino in otokom Cresom, odkoder izhaja. »Mi, ki živimo ob meji in ki hočemo razumeti in uresničiti upravičene zahteve tistega, ki ima drug jezik in drugo kulturo, prosimo razumevanja za tistega, ki je izgubil lastno zemljo in živi pregnanec iz lastnega kraja.«
Tako, je nadaljeval g. Komjanc, prosimo tudi mi za vaše razumevanje: po skoraj 40 letih, kar je bila začrtana meja, ki nas je ločila od matičnega naroda, se na civilnem področju še vedno borimo za priznanje naših narodnih pravic, naše enakovrednosti in enakopravnosti. Na žalost moramo ugotoviti, da smo še daleč od tega, kar po isti državni ustavi imajo druge narodne manjšine samo zato, ker so številnejše in nasilnejše. Kljub zagotovilom državne ustave, in kljub zagotovilom Osimskega sporazuma smo še vedno drugorazredni državljani, diskriminirani tudi po pokrajinah: tržaški, goriški in videmski.
Na cerkvenem področju je 2. vatikanski cerkveni zbor odprl nove poglede in nove poti za priznanje enakovrednosti in enakopravnosti vseh narodov in jezikov v Cerkvi. Novi cerkveni zakonik, ki ga je papež Janez Pavel II. objavil 25. februarja letos daje temu tudi pravno podlago, da bi se vsi narodi, vse narodne manjšine ne glede na številčno moč — brez vsakega preštevanja — čutili domačini in ne tujci v vesoljni in v vsaki krajevni Cerkvi, brez zapostavljanja tudi na cerkvenem področju po raznih škofijah npr. v tržaški, videmski in goriški, ker, kakor pravi apostol Pavel: »Vsi smo po veri božji otroci v Kristusu Jezusu, kateri smo bili namreč v Kristusa krščeni. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega; ni več moškega in ženske; kajti vsi smo eno v Kristusu Jezusu« (Gal 3, 28).
G. Komjanc je še omenil grb nadškofa Bommarca, kjer stoje zapisane besede »Daj sebe drugim, to je ljubezen« in opozoril na težave, ki se porajajo zaradi pomanjkanja, starosti in onemoglosti slovenskih duhovnikov. Marija, mati Jezusova in Mati Cerkve naj nam pomaga premostiti težave in utrditi vezi ljubezni med nami.
Dr. Marilka Koršič Čotarjeva pa je g. nadškofa opozorila, da ga slovenski verniki pozdravljamo v tisti slovenski vasi, ki je na Goriškem najbolj občutila posledice nasilnega razlaščanja. So to boleče rane, ki pogojujejo naše narodno življenje
v	škofijskem občestvu. Veseli smo, da je sedaj naš jezik v goriški Cerkvi enakopraven in da imamo v goriškem mestu svoje pastoralno središče, za katerega si želimo, da bi ob škofovem prizadevanju postalo tudi pravno priznana župnija. Izrekla je upanje, da bomo v nadškofu našli razumevajočega pastirja, ki nam bo dal poguma, da bomo začeto delo tudi nadaljevali.
Sledila je sv. maša, ki jo je g. nadškof daroval v slovenskem jeziku. Prvo berilo je prebral skavt Mavricij Peric iz Doberdoba, drugo pa ga. Marinka Batič iz Sovodenj, evangelij pa g. Jože Zorž, štandre-ški župnik. Prošnje pred darovanjem pa so izrekli duhovnik, skavt, redovnica, napovedovalec in skavtinja.
NADŠKOFOVA PRIDIGA
Potem ko se je zahvalil za tako številno prisotnost v cerkvi je p. Bommarco zaželel, naj bi njegov pozdrav ponesli domov zlasti otrokom, starejšim in bolnikom. Obljubil je, da se bo potrudil, da bo lahko ščasoma govoril tudi slovensko.
Prišli ste, je dejal, da izpričate svojo ljubezen in zvestobo do škofa in Cerkve ter svojo enotnost v Kristusu. Posebnosti, ki jih imate, so lepe in pozitivne, a vas ne smejo izolirati na škodo skupno-nosti. Naše petje ga je osvojilo. Veseli ga, da je navzočih toliko mladih. Potrudil se bo, da bo prišlo do personalne župnije v Gorici. Ko je hodil po Sev. Ameriki, se je z njimi srečaval na vsak korak. Upoštevati je treba resničnost in biti pri tem iskren. In ne pozabiti, da smo ena škofijska skupnost, ki mora hoditi po skupni poti in si medsebojno zaupati.
P. Bommarco se je nato ustavil ob bogoslužnem branju 4. postne nedelje. Prilika o izgubljenem sinu nas vabi k spravi z Bogom in k odpuščanju. Letošnje izredno sveto leto nam bo nudilo še zlasti priložnost, da odpremo vrata Odrešeniku in se vrnemo h Kristusu. K temu naj pripomore tudi Mati božja, ki jo častimo na Sv. gori, na Barbani in v drugih svetiščih naše škofije.
DAROVI SLOVENSKIH OBČIN
Ob umestitvi g. nadškofa so mu slovenski verniki poklonili sodček briškega vina, hleb domačega kruha in kraški pršut kot simbol naših Brd, Vipavske in Krasa. To pot pa naj bi darovi predstavljali šest občin goriške nadškofije, kjer živijo Slovenci in ki so kulturno značilni za nas.
Verniki goriške občine, ki vključuje poleg mesta tudi Štandrež, Podgoro, Pevmo in Štmaver so poklonili sv. pismo, povest Zore Piščančeve »Pastirica Urška« o Sv. gori, zbirko letošnjih knjig Goriške Mohorjeve družbe, brošuro o poimenovanju osnovne šole »O. Zupančič« v Gorici in vezan izvod prvih sedmih snopičev Primorskega slovenskega biografskega leksikona.
Števerjanska občina, ki se razteza od Oslavja prek Jazbin do Plešivega in Krmi-na je škofu podarila publikacije SKPD »F. B. Sedej«, brošuro ob poimenovanju osnovne šole v Števerjanu po pesniku Al. Gradniku in kasete ansambla L. Hledeta.
Vasi sovodenjske občine (Sovodnje, Ru-pa, Peč, Gabrje in Vrh) so se predstavile z brošuro o poimenovanju osnovne šole po domačem župniku Petru Butkoviču-Domnu in s poročilom o dejavnosti domačega Noneta in Kmečko delavske posojilnice, ki ima že 75 let obstoja.
Doberdob, Jamlje in Dol so prispevali 4 zvezke »Leta svetnikov«, ki naj bi bili pomnik prelite krvi in darovanja lastnih življenj na doberdobski planoti v prvi svetovni vojni.
Vasi občine Devin-Nabrežina so poklonile življenjsko delo p. Gregoria Alassia da Sommaripa, ki je živel kot redovnik na gradu v Devinu in sestavil italijansko-slovenski slovar v slovenskem primorskem narečju za dušnopastirsko uporabo. Knjiga je izšla leta 1607 v Vidmu.
Najbolj oddaljena vas in občina Zgonik je dala v trajen spomin skupno z drugimi župnijami Krasa sliko Andreja Košiča »Kraška pokrajina«.
štandreška župnija kot gostiteljica je poklonila sliko domače vasi, delo domačina Janeza Nanuta, brošuri ob 100-letnici štandreške čitalnice in ob poimenovanju osnovne šole po Franu Erjavcu, pesmi domačinke Ivanke Zavadlav in monografijo o frančiškanih v Jugoslaviji. Naša mladina, ki je največ zbrana v skavtski organizaciji, pa je podarila g. nadškofu svojo novo pesmarico in knjigo »Lepa si slovenska zemlja« kot izraz svoje globoke ljubezni do petja in narave.
Naj zaključimo to poročilo z željo, ki jo je izrekla dr. Marilka Koršič Čotarjeva: »Boga prosimo, da bi vam dal zdravja in moči pri vašem novem poslanstvu in vam želimo, da bi se med nami dobro počutili.«
J. K.
Smisel našega življenja Potveganem potovanjupapežspetdoma
Na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca, bomo začeli »sveto leto« v spomin 1950. obletnice Kristusove smrti, ki smo z njo bili odrešeni. Po želji svetega očeta naj bi bilo to leto posvečeno spravi in pokori v poslanstvu Cerkve, spreme-nitvi in poglobitvi našega duhovnega življenja. Zato je prav, da se v postu in svetem letu vedno znova poglabljamo v temeljna vprašanja o smislu in končnem cilju našega življenja in v odgovor, ki nam ga daje Cerkev iz božjega razodetja, še posebej v luči Kristusove velikonočne skrivnosti.
PRVA SKUPINA LJUDI
Vedno so bili na svetu ljudje in so še danes, ki jim je bil cilj življenja predvsem uživanje materialnih dobrin. O njih beremo v knjigi Modrosti: »Dajmo torej, uživajmo pričujoče dobrine, vneto rabimo stvari kakor v mladosti! Postrezimo si s sijajnim vinom in dišečimi mazili in naj nam ne uide pomladni cvet! Nikogar od nas naj ne bo, ki se ne bi udeležil naše prešernosti, povsod puščajmo znamenja našega veselja; zakaj to je naš delež in to naša usoda. Zatirajmo ubogega pravičnika, vdovam ne prizanašajmo in ne spoštujmo sivih las priletnega starčka« (Modr 2, 6-10). Tako govorijo v prepričanju, da po smrti ne bo ničesar več in da jim ne bo treba dajati odgovora o svojem življenju.
DRUGA SKUPINA
Drugo skupino ljudi je omamil znanstveni in tehnični napredek, človeku se je sicer posrečilo prodreti globoko v poznavanje vesolja, se polastiti mnogih zakonov narave ter ji tako zagospodovati. To je povsem v skladu z božjim naročilom: »Podvrzita si zemljo in gospodujta ribam in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji« (1 Moz 1,28).
TEHNIČNI NAPREDEK ŠE NI VSE
Toda človek še zdaleč ni postal popoln gospodar na zemlji. Pomislimo na primer samo na potrese, suše, povodnji in tolike druge naravne nesreče, v človeški družbi pa na neurejene odnose med ljudmi, narodi in državami. Tako oboževani tehnični napredek ni in ne more biti človekov končni cilj.
»Današnjega človeka,« pravi v okrožnici Človekov odrešenik papež Janev Pavel II., »ogrožajo prav tiste stvari, ki jih proizvaja... Zato prevzema človeka vsak dan večji strah. Boji se namreč, da se ne bi sadovi, plod njegovega uma in u-stvarjalnosti, obrnili naravnost proti njemu; boji se, da se ne bi spremenil v o-rodje in orožje samouničenja, ki presega vsako domišljijo in se v primerjavi z njimi zdijo nesreče in katastrofe, ki jih poznamo iz zgodovine, malenkost« (človekov odrešenik, 15).
Zdi se, da stoji človeški rod danes pred izbiro: ali uničenje samega sebe in sveta ali pa spreobrnjenje s popolno spreme-nitvijo mišljenja, odločanja in življenja. »V nevarnosti je prihodnost sveta, če se ne bodo prebudili modri ljudje,« pravi koncil (CS 15,3).
Pa tudi če bi tehnični napredek bil vedno večji in bi prihodnost postajala res vedno srečnejša za človeštvo in če bi bilo mogoče na zemlji vedno bolj uresničiti enakost, bratstvo in svobodo, vendar vsakega človeka čakajo vrata smrti. Skozi nje bo šel najbrž s toliko večjo bridkostjo, kolikor srečnejše in popolnejše je bilo njegovo življenje na zemlji.
OBSTAJA ŠE DRUGI SVET
Smisla življenja torej tudi v tehničnem napredku ne moremo najti. Naše srce hrepeni po večjih in drugačnih vrednotah, po trajni ljubezni in popolni sreči. Tudi na pragu tretjega tisočletja človek ob razočaranju in neutešenem hrepenenju sluti, da obstaja onkraj naših meja še drugi svet, ki mora biti popoln, dober in trajen. S svojim razumom že tu odkriva njegove sledove. Ob doživljanju lepote v naravi in umetnosti se poglablja njegovo hrepenenje in splošno prepričanje človeškega rodu ga potrjuje v njegovi slutnji.
O tem, kako moremo s svojim razumom spoznati Boga in v njem odkriti smisel svojega življenja, izjavlja prvi vatikanski cerkveni zbor: »Sveta mati Cerkev veruje in uči: Boga, počelo in cilj vseh stvari, je mogoče z naravno lučjo človeškega razuma iz stvarstva z gotovostjo spoznati« (Vera Cerkve, 27).
Modri iz stare zaveze podobno govori: »Zares nespametni so namreč bili vsi ljudje, v katerih ni bilo božjega spoznanja, ki iz vidnih dobrin niso mogli spoznati Njega, ki je, in ki pri opazovanju del niso spoznali umetnika« (Mdr 13,1).
Apostol Pavel pa pravi v pismu Rimljanom: »Razodeva se namreč božja jeza z neba nad vsako brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, kateri resnico ovirajo s krivico; kajti kar se o Bogu ne more spoznati, jim je očitno, Bog jim je namreč razodel. Zakaj to, kar je v njem nevidno, se od stvarjenja sveta po delih spoznano vidi, njegova večna moč in božanstvo, tako da so neopravičljivi; čeprav so Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili in se mu zahvalili, ampak so postali v svojih mislih prazni« (Rim 1,18 - 21).
HREPENENJE NAŠEGA SRCA
Kje naj torej odkrivamo in iščemo smisel svojega življenja? Če ne dobrine tega sveta ne znanost in tehnični napredek človeka popolnoma ne zadovoljijo, naš um pa opozarja na nove razsežnosti, moramo iskati v tej smeri. Veliki iskalec resnice in smisla življenja sv. Avguštin pravi: »K sebi si nas ustvaril, o Bog, in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi« (Izpovedi 1,1).
Zato naj bi se v svojem življenju ne smeli omejevati le na ta svet, ampak v svojem iskanju odgovarjati pobudam Duha, ki se javlja v hrepenenju našega srca. O tej nalogi pravi zadnji cerkveni zbor:
»V prežetosti z vero si božje ljudstvo ob vodstvu Gospodovega Duha, kateri napolnjuje vesoljstvo, prizadeva v dogodkih, zahtevah in težnjah, ki jih je deležno skupaj z drugimi ljudmi naše dobe, razločiti, katera so v vsem tem prava znamenja božje navzočnosti in božjih namenov. Vera namreč vse osvetljuje z novo lučjo in razkriva božjo voljo glede celotne človekove poklicanosti; in tako usmerja razum k rešitvam, ki popolnoma ustrezajo človeški naravi« (CS 11,1).
Zato naj nas božji Duh, ki je Duh resnice in modrosti, razsvetljuje in vodi k popolni resnici kakor je obljubil Kristus (Jn 16,13).
(Iz pastirskega pisma slovenskih škofov za postni čas 1983)
Vidno utrujen in bolj sključen, a z običajnim nasmehom na ustnicah se je papež vrnil v četrtek 10. marca v popoldanskih urah v Rim in takoj odšel v Castel-gandolfo, da se vsaj malce odpočije od devetdnevnega napornega, a tudi tveganega potovanja. Pred pristankom letala je časnikarjem, ki so ga spremljali, dejal, da so vsi skupaj delali pokoro na tem potovanju. Za njega in zanje je Srednja Amerika postala večja resničnost in prišla bližje. Nabral si je veliko izkušenj in upa, da se bo še vrnil.
SRAMOTNI IZBRUHI PROSTAŠTVA
Ko je vatikanski radio po papeževem povratku komentiral potek potovanja, je omenil s posebnim poudarkom neprimerno postopanje oblasti s papežem v Nika-karagvi in Gvatemali. V Nikaragvi je doživel papež nezaslišane žalitve: prostaški nastop sandinistov, nespretno in odvratno propagando, pomanjkanje lepega vedenja in zlasti onečaščenje sv. maše, ko jo je sv. oče daroval. V Gvatemali je bil pristop oblastnikov nadut, poln samozavesti, prežet z opojnostjo vladanja in prepojen s prepričanjem, da je ubijanje služba Bogu.
V	Nikaragvi je bilo zagrešenih zavestno cel kup netaktnosti. Ves čas maše so san-dinistični aktivisti vzklikali revolucionarna gesla. Nadškofu Obando y Bravo so preprečili, da bi na letalu prvi pozdravil papeža. Na letališču ga je sprejel velik napis: Imamo pravico, svobodo, kruh in se borimo za mir. Radio je omenil, da je papež poljubil sandinistična tla. Predstavniki oblasti so celo zahtevali, da bi oni delili prepustnice za obhajilu pri papežu, a jim to ni uspelo.
Predsednik škofovskih konferenc Srednje Amerike nadškof Arrieta Villalobos iz San Joseja v Kostariki je dal po dogodkih v Nikaragvi posebno izjavo, v kateri pravi: »Kar se je tam zgodilo — dobro organizirano in spretno sramotenje Kristusovega namestnika ter spremenitev Ev-
Zasedanje neuvrščenih držav
Od ponedeljka do sobote preteklega tedna je potekalo v indijski prestolnici Nevv Delhiju vrhunsko zasedanje neuvrščenih držav. Udeležilo se ga je 99 polnopravnih članic in nekaj gostov in opazovalcev. Med temi je bil tudi Vatikan.
Uvodni govor je imel kubanski diktator Fidel Castro, ki je bil zadnja tri leta predsednik tega gibanja. Predlagal je, naj bi ga za naslednja tri leta nasledila predsednica indijske vlade Indira Gandhi, kar je bilo soglasno sprejeto.
Castro je v svojem dveurnem govoru videl samo enega krivca: severnoameriški imperializem. Govoril je o kolonializmu, neokolonializmu, rasnem razločevanju, a Sov. zvezo je zaradi vmešavanja v Afganistan pustil lepo pri miru, saj je prav on pred tremi leti v Havani vsilil prisotnim izjavo, da je »Sovjetska zveza naravni zaveznik vseh neuvrščenih«.
Govor Indihe Gandhi je bil veliko bolj izčrpen, a ne predolg. Podala je poglobljeno analizo položaja v svetu ne da bi krivce iskala le na eni strani. Govoreč o odkritih in prikritih intervencijah širom po svetu je nedvoumno pribila: nobene ni mogoče sprejeti, nobene odobriti.
Skoro vsi predstavniki neuvrščenih so tudi govorili na zasedanju. Na splošno so se zavzemali za mir in pravičnejše odnose med državami in narodi. Veliko se je govorilo o vojni med Irakom in Iranom, ki sta obe neuvrščeni državi, prav tako o Kampučiji. Zaradi nasprotovanja Sovjetski zvezi naklonjenih članic gibanja je ostal njen sedež nezaseden, ker večina ni hotela priznati od vietnamske strani vsiljenega kampučijskega predstavnika.
Mnogo se je govorilo zoper politiko ZDA, malo zoper Sovjetsko zvezo. V tem je bil izjema zastopnik južnoazijske države Malezije, ki je poudaril, da neuvrščene države ob vojaških intervencijah v Afganistanu, Kampučiji in Libanonu ne bi smele zgolj skomigniti z rameni, ampak napadalce obsoditi in storiti vse, da se to popravi. Za Kampučijo je dekal, da je jasno, da tamkajšnje ljudstvo ne podpira sedanjega režima, saj bi se drugače vietnamskim četam tam ne bilo treba zadrževati že leta dolgo. Isto velja za sovjetske zasedbene čete v Afganistanu. Tako prijatelji Sovjetske zveze kot ostali svet bi jo bolj spoštovali, če bi umaknila svoje čete in Afganistancem dovolila, da sami odločajo o svoji usodi.
Na koncu je bil sprejet zaključni dokument, ki ima dva dela: gospodarskega in političnega. V ekonomskem je zapisana ugotovitev, da znaša sedanja skupna za-
dolžitev držav v razvoju 600 milijard dolarjev, njihove rezerve pa so konec leta 1981 znašale komaj 100 milijard dolarjev. Na drugi strani pa znašajo stroški za oboroževanje v svetu okrog 620 milijard dolarjev, atomski spopad pa bi samo v Evropi na 670 milijonov prebivalcev zahteval takoj okrog 170 milijonov mrtvih, 150 pa bi ostalo neozdravljivo prizadetih.
V	političnem delu dokumenta so izražena stališča neuvrščenih do vseh važnejših mednarodnih kriznih središč, pri čemer pa ni bilo doseženo soglasje glede iransko-iraškega spopada. Iranci so zahtevali jasno in odločno obsodbo Iraka, ki je dejanski napadalec, a prisotni si tega niso upali storiti in so le sprejeli poziv, naj prizadeta prenehata s sovražnostmi in pričneta z dogovarjanjem. Soglasje tudi ni bilo doseženo, kje naj bi bil naslednji vrhunski sestanek. Ponudil se je Irak, ki bi bil moral biti gostitelj že letos, a so vsi raje sklenili odločitev odložiti na ministrsko konferenco neuvrščenih, ki bo leta 1985 v Angoli.
Minister CoMo potuje
Italijanski zunanji minister Colombo je bil pretekli teden več v tujini kot doma. Prve dni se je mudil v ZDA, zadnje dni pa v Egiptu. V Washingtonu se je razgo-varjal s kolegom Shultzem in predsednikom Reaganom. Vsi trije so izrazili zadovoljstvo nad rezultatom zadnjih zahod-nonemških volitev, ki da so »najboljši odgovor na sovjetske poskuse, da z dobrikanjem in grožnjami ošibijo zahodno fronto« glede namestitve jedrskih izstrelkov. Je pa Colombo Reaganu priporočil, naj severnoameriška delegacija sproži nove pobude za kompromis o raketah v Evropi. Predlagal je tudi čimprejšnje srečanje severnoameriškega predsednika s sovjetskim voditeljem Andropovom.
V	Egiptu pa se je Colombo sestal s predsednikom države Mubarakom in zunanjim ministrom Butros Ghalijem. Mubarak je Colombu poročal o pravkar zaključenem zasedanju neuvrščenih v Nevv Delhiju ter o težavah, ki jih povzročata Libija in Sirija, ki hočeta držati Egipt osamljenega v arabskem svetu. Razložil je tudi svojo zamisel, kako doseči čim-prejšen umik vseh tujih čet iz Libanona, Colombo pa je s svoje strani orisal pogovore v Washingtonu in zagotovil Mubaraku, da so ZDA trdno odločene svoje posredovanje na Bližnjem vzhodu izvesti do konca.
haristije v politični miting — pomeni hudo žalitev najglobljih čustev večine prebivalcev Srednje Amerike in vseh ljudi po svetu, ki čeprav ne izpovedujejo katoliške vere, cenijo čisto in zakonito poslanstvo Petrovega naslednika.«
V	Gvatemali je bil izziv oblasti drugačen. Da bi predsednik države general Rios Montt papežu pokazal, da v državi odloča on in samo on, je dal nekaj dni pred papeževim prihodom usmrtiti šest gverilcev, čeprav je sv. oče zanje posredoval. V svojem pozdravnem govoru je naduti general, ki se je priključil protestantski ločini »Cerkev božje Besede« izrekel govor, v katerem je mrgolelo svetopisemskih citatov. Poudarjal je pravico in složnost, v imenu katerih nastopa zoper prevratne elemente in pobija brezbrambne Indijance. Sv. očetu je dal nasvet, naj pozove domačo duhovščino, da ne bo trgovala s Kristusom in zganjala politike s Kristusovim evangelijem.
PAPEŽ NA STRANI ZATIRANIH INDIJANCEV
Sv. oče se seveda ni dal prav nič ustrahovati od takih in podobnih besed. Sam je videl, s kako ljubeznijo ga je ljudstvo sprejelo že na letališču. V ogromnem sprevodu, vsi z lučkami v rokah — bilo je v nedeljo 6. marca zvečer — je dospel v prestolnico Gvatemale. V pridigi je obsodil kričeče krivice, mučenja, ugrabitve oseb, kar vse onečašča človekovo dostojanstvo, a je obenem greh zoper krščansko vero. Spomnil je tudi, da stori zločin, kdor preprečuje svoboden pristop do dobrin bratom, ki umirajo, dan za dnem, čeprav je Bog dal te dobrine vsem in ne samo nekaterim redkim.
Naslednji dan je papež obiskal območje Ouezaltenango na visoki planoti, 2500 metrov nad morjem, kjer živijo sami Indijanci. Zbralo se jih je nad pol milijona. Njihov škof Oscar Garcia jih je takole predstavil: »Nihče kakor oni ni zadnje čase toliko trpel zaradi nasilja in krivic, ki zadevajo našo državo. Množični umori, uničena celotna naselja, begunstvo, vse to je postalo njih delež. Poleg tega so izpostavljeni sistematičnemu preganjanju njihove katoliške vere. Oni so na sebi doživeli, kaj je to prezir do življenja in nespoštovanje do človeka.«
In zakaj vse to nasilje in preganjanje? Pojasnjuje neki severnoameriški misijonar: »Oblasti je prevzel nek paničen strah, da se bo komunizem razširil po vsej Srednji Ameriki. Namesto da bi ga zatirali z družbenimi reformami, se raje zatekajo k orožju.«
Sv. oče je nato v govoru pozval oblasti, naj ne ovirajo delovanja duhovnikov v prilog ljudstva in naj ne enačijo oznanjevanja evangelija s hujskanjem zoper obstoječo oblast. Redovnikom pa je v prestolnici priporočil, naj delujejo v soglasju s škofi in se ne pustijo izigravati od ideologij, ki pozivajo k nasilju in umorom. Ker je življenje nekaj svetega, nastopa kristjan tudi ob najhujših žalitvah na evangeljski način. Tudi slušatelje univerze je spomnil, da je bilo bistveno poslanstvo univerze in kulture vedno braniti človeka, njegove pravice in njegovo svobodo.
HONDURAS, BELIZE, HAITI
Iz Gvatemale je papež poletel v Honduras, ki stoji trdno na strani Sev. Amerike in ima demokratično izvoljenega predsednika. V zelo dolgem pozdravnem govoru je predsednik Suazo Cordova označil svojo državo za »okop proti vojnemu hujskaš-tvu in tujim interesom«. Sv. oče, ki je v Hondurasu trikrat govoril, je pred kipom Matere božje zavetnice države vse navzoče pozval, naj zavrnejo vse, kar je nasprotno evangeliju: sovraštvo, krivico, vsiljevanje miselnosti, ki ponižujejo dostojanstvo človeka in žene. Treba je pomagati k napredku revnih, potrebnih, iz družbe izločenih. Ni mogoče klicati Marijo za mater, če se slabo ravna z njenimi sino-
vi	ali se jih prezira. Laiki pa naj ne nasedajo lažnim ideologijam, naj ne izkrivljajo evangelija, naj bodo zvesti svojim škofom.
Na povratku se je sv. oče še enkrat ustavil in prenočil v Gvatemali. Zadnji dan se je ustavil v mali državi Belize, ki je neodvisna od leta 1981 in si jo lasti Gvatemala. Prej se je Belize imenovala Britanski Honduras.
Papež je ostal kar na letališču, kjer je opravil sv. mašo. V Belize je katoličanov dve tretjini, ostali pripadajo raznim protestantskih ločinam, ki so dostikrat zelo nestrpne in vsiljive v svojem pridobivanju pristašev. Zato je sv. oče govoril o resničnem ekumenizmu, ki ni v tem, da zvodenimo nauk, ki smo ga prejeli od apostolov in da pripustimo k praznovanju Evharistije tiste, ki ne spadajo k na-
šemu cerkvenemu občestvu. Tudi ni ekumenizem združljiv s takim oznanjevanjem vere, ki druge žali, vznemirja ali razbija enotnost verskih občestev, ki že obstajajo. Resnični ekumenizem pomeni obvezo, da se bomo držali evangeljskega duha.
V	trenutku, ko je sv. oče prišel na Haiti, se je tam vršil evharistični kongres pod geslom: »Tu se mora nekaj spremeniti«. Janez Pavel II. je v svojem nastopu obsodil preveliko neenakost, revščino in lakoto, ki vladajo v državi. Ob takem stanju so vsi kristjani dolžni, da prispevajo k spremembi v družbi. Dobrine je treba pravičneje razdelili ob spoštovanju svobode, brez nasilja in smrti. Vsi, ki so na oblasti in vsi, ki so premožni, pa naj se zavedajo svoje odgovornosti do bratov in sester v pomanjkanju.
Sam sv. oče je ob odhodu iz Gvatemale takole strnil svoj obisk v Srednji Ameriki: »Nisem mogel prinesti že pripravljene rešitve za vsa zapletena vprašanja, kajti to je izven možnosti Cerkve. Sem se pa jim približal s spoštovanjem, ljubeznijo in besedo, ki naj odkrije tihe bolečine teh ljudstev in odmeva po svetu. Približal sem se z vabilom, da bi po bogatejšem notranjem življenju šli na pot pravičnosti in miru.«	 j	k
Visoko imenovanje
Sv. oče Janez Pavel II. je imenoval rektorja tržaškega semenišča msgr. dr. Eu-genia Ravignani za škofa v Vittorio Ve-neto. Naj ga Vsemogočni podpira v novi odgovorni službi.
mm/l oo m
■ Kardinal vikar rimskega mesta Poletti je pred papeževim povratkom iz Srednje Amerike pozval vernike, naj z množično udeležbo v nedeljo 13. marca na trgu sv. Petra izrazijo sv. očetu svojo solidarnost zaradi nespoštljivega ravnanja sandinistič-nih oblasti v Nikaragvi do papeževe osebe. Pozivu se je odzvalo 40.000 ljudi, ki so ga prišli pozdravit in izrazit svojo solidarnost. Sv. oče se je zdel spočit in se je omejil na poudarjanje dušnopastirskega značaja svojega potovanja. Srednji Ameriki je zaželel mir in pravico. Ob koncu tedna, na praznik sv. Jožefa pa bo obiskal industrijske obrate v San Salvu in Termoliju, pokrajini Chieti oz. Molise. Tam bo maševal in govoril zbranim delavcem.
■ Dva armenska terorista sta v Beogradu težko ranila turškega veleposlanika v Jugoslaviji Galipa Balkarja, ki je nekaj dni nato na posledicah zadobljenih ran umrl. Oba so aretirali, a pri zasledovanju je bil ubit s strani atentatorjev neki študent, ki je hotel enemu od teroristov preprečiti beg, neki upokojeni častnik pa je bil težko ranjen. Atentat se uvršča v vrsto napadov na predstavnike Turčije, ki ji Armenci še danes ne odpustijo, da je med prvo svetovno vojno dala pobiti poldrug milijonh njihovih rojakov.
■ Krščanski demokrati so v ZR Nemčiji še enkrat potrdili svoj prevladujoči položaj. Na deželnih volitvah v Schlesvvig Holsteinu so dosegli absolutno večino, medtem ko liberalci in »zeleni« sploh niso dobili poslanskih sedežev. Zaradi nacistične preteklosti se je tudi moral odpovedati svojemu poslanskemu mestu v zveznem parlamentu vodilni na »zeleni« listi Wer-ner Vogel, ki bi moral kot najstarejši poslanec odpreti novo zasedanje zveznega parlamenta v Bonnu.
■ Predstavniki 13 držav, ki proizvajajo nafto in so povezani v združenju OPEC so v Londonu končno dosegli sporazum. Odslej bo sod nafte (159 litrov) stal 29 dolarjev namesto sedanjih 34. Pocenitev znaša torej 5 dolarjev ali 15 %. Najvišja dnevna proizvodnja nafte pa naj bi za članice bila 17,5 milijona sodčkov razen za Iran, ki si je zaradi vojne z Irakom pridržal 2,4 milijona sodčkov.
■ Zasedanja neuvrščenih v New Delhiju se je udeležil tudi argentinski predsednik general Bignone in se ob tej priložnosti zahvalil kubanskemu samodržcu Fidelu Castru za diplomatsko pomoč, ki jo je nudil Argentini v njeni zahtevi po Malvinskih otokih. Naslednji dan je severnoameriško poslaništvo v Buenos Airesu objavilo dokument, kako je Castro podpiral levičarsko gverilo v Argentini v preteklih letih ter nudil zaslombo njenim voditeljem po uničenju gverile s strani vojske. Dokument je seveda vzbudil v argentinski javnosti veliko pozornost in povzročil obilico komentarjev. Ali je res treba zaradi neuspeha na Malvinskih otokih proslavljati človeka, ki je moralno sokriv za toliko nedolžno prelite krvi v Argentini?
Grčija in Slovenija Slovenci po svetu
Izvolitev novega škofijskega pastoralnega sveta
V	petek zvečer 11. marca je sprejela cerkev sv. Marije Velike v Trstu predstavnike župnij in katoliških organizacij, ki so drugič volili novi škofijski pastoralni svet.
Lahko takoj pripomnimo, da je bilo to Prijetno srečanje ljudi, ki imajo nekaj skupnega, ki se večkrat vidijo in so se že drug drugemu privadili. Tako prijetno vzdušje je bilo opaziti tudi pri slovenskih zastopnikih: bili so veseli tega srečanja, saj si delijo ista čustva in iste skrbi za skupno rast Cerkve.
Sliko volitev naj nam dajo številke! Volilni odbor je dobil od predvečera imena 838 delegatov župnij in organizacij (leta 1979 jih je bilo 1.135), prisotnih volivcev je bilo 735. Le eden je oddal belo glasovnico, kar pomeni, da je volilo 87,7 % vo-livnih upravičencev. Po cerkvi so bila izobešena imena 80 kandidatov; pred tremi leti jih je bilo 91. Slovenskih kandidatov je bilo letos 13, pred tremi leti 15. Vsi kandidati so se prostovoljno prijavili. Letos je volilo 454 žensk, leta 1979 pa 592. Slovenskih kandidatov je bilo letos 211: 81 za mesto in 130 za okolico.
Po pravilniku je bilo zagotovljenih 9 slovenskih zastopnikov, izvoljenih pa je bilo 10 in sicer: Peter Močnik, Aleš Lokar, Ana Batagelj, Bruna Ciani, Ines Kostn-apfel, Boris Slama, Stanislav Štrajn, Alenka Deklič, Robert Petaros, Laura Abrami. To je 7 predstavnikov iz mesta, 3 iz okolice. Izvoljena sta bila še dva slovenska duhovnika: Marjan Živic in Dušan Jakomin ter dve redovnici: s. Amabilis Štrajn in s. Imelda Štor. V škofijski pastoralni svet spada še škofov vikar; tako bo v novem svetu 15 slovenskih zastopnikov. Svet šteje 60 članov, kar pomeni, da bo četrtina Slovencev.
Opravili smo nujne in predvidene formalnosti, sedaj se začenja delo in skupna odgovornost. - D. J.
V	Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, ul. Brandesia 27/2 bo v nedeljo 20. marca ob 17. uri
KONCERT
skupine »GALLUS CONSORT«, oddelek za staro glasbo pri Glasbeni Matici iz Trsta. Na sporedu so vokalne in instrumentalne skladbe iz renesanse in baroka. Vabljeni!
»Pesem mladih« v Trstu
V	nedeljo 13. marca je bil v Kulturnem domu v Trstu praznik otroškega in mladinskega petja. Razvrstilo se je 15 različnih zborov, ki so ob koncu zapeli skupno pesem. Nastopilo je šest zborov osnovnih šol in sicer z Opčin kar dva, višja in nižja stopnja, potem iz Ricmanj-Domja, Katinare, Rojana, Boršta. Drugi zbori pa so bili: Otroški zbor »Slomšek« (Bazovica Gropada, Padriče), repentaborski otroški zbor »Zvonček«, skupina šentjakobskega kulturnega društva, otroški zbor »Vesela Pomlad« z Opčin, otroški zbor »Slovenski Šopek« iz Mačkolj, otroški zbor iz Skednja, dekliški zbor iz Sv. Križa, mladinski zbor Glasbene matice in mladinski zbor “Vesela pomlad« z Opčin.
Uvodno besedo je povedal didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar. Ob koncu je mogočno zadonela Pesem primorske mladine, ki jo je uglasbil Zorko Harej na besedilo Ljubke Šorli. Pelo jo je nad 300 °trok. Zaradi velikega števila zborov je
bil
Program nekoliko dolg. Kot vedno ob
lakih priložnostih je bila dvorana do kraja Polna.
Kakšne pesmi smo slišali? Ker je vsak zbor zapel po tri pesmi, je bilo vseh s skupno pesmijo 46. Izbira pesmi je bila raznolika, o lastavičkah, o čmrlju, o čebelici, o taščici, o črnem kosu, o ptički... ^ruge pesmi so bile o pomladi, o naši domovini in razne šaljivke.
Veseli smo vsakoletne »Pesmi mladih«, ker vidimo, da zanimanje za našo pesem Vedno bolj raste. Veliko truda je bilo vloženega v pripravo posameznih zborov. Kvala vsem, ki so se trudili in zborom,
ki
so nastopili. - Z. S.
Razstava o podobah Čenstovovske Matere božje
V	prostorih gradu sv. Justa so v ponedeljek 14. marca v prisotnosti poljskega Poslanika odprli razstavo podob čensto-bovske Matere božje. Znano je, da poteka Ktos 600-letnica te milostne podobe. Tržaška avtonomna turistična ustanova in kra-ovski etnografski muzej sta pripravila
nadvse zanimivo razstavo te »črne podobe« po raznih krajih Italije.
Lahko bi bila taka razstava enolična, ker je posvečena le Crni Materi božji. Poživljajo pa jo razni predmeti, ki so v zvezi s tem češčenjem. Na ogled so ikone, slike, zastave, svetinjice, okraski in drugo. Razstava bo odprta do 15. aprila z običajnim urnikom razstav. Ogled priporočamo zlasti šolam.
Repentabor kliče!
Temu vabilu so se naši ljudje — in morda drugi še bolj — vedno radi odzva-
li,	zlasti za praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta). Sedaj pa Repentabor kliče po pomoči! Že vsak še tako bežen obiskovalec takoj opazi, da so za ohranitev tega cerkvenega in kulturnega spomenika potrebna obsežna obnovitvena dela.
V letih 1977 in 1978 je nadzorništvo za spomeniško varstvo za silo zakrpalo del cerkvenih prostorov in prekrilo (ne zadovoljivo) znamenito srenjsko hišo na skali. A to je vše premalo. Prekriti bodo morali tudi cerkev, kar zahteva res veliko denarja, ker je cerkev — kakor vse druge zgradbe — pokrita s kraškimi škrlami. To delo namerava izvršiti nadzorništvo za spomeniško varstvo, a ni mogoče vedeti, kdaj bo to mogoče.
Nujnega popravila potrebujeta čimprej župnišče in mežnarija, v katerih že več časa nihče ne stanuje. Župnik salezijanec Tone Bedenčič, ki prihaja na Tabor iz Marijanišča na Opčinah in ki je za Tabor že veliko naredil, se trudi, da bi našel potrebna sredstva za popravilo župnišča in mežnarije, ki jima grozi nevarnost, da se bo streha udrla. Kdo bo župniku pomagal? Obljub je veliko, a obljube ne zadostujejo. Repentabor kliče in vabi. - e. š.
★
V Domu bi. p. Leopolda pri Domju bo
na oljčno nedeljo 27. marca prva procesija okoli kapele, kjer se že nekaj časa vršijo obnovitvena dela, ki so zajela ves prostor okrog Doma. Vabimo vse stare in nove prijatelje na ogled, kakor tudi k velikonočni procesiji.
Leta 1944, še pod nemško zasedbo, so grški komunisti poskušali izvesti svojo revolucijo. Trenutek je bil ugoden, narod je imel zaradi okupatorjeve prisotnosti vezane roke, za poskus vsiliti levičarsko diktaturo so obstajali ugodni pogoji. Ko so se Nemci umaknili iz Grčije in iz dela Jugoslavije, so komunistični partizani udarili. Udar pa so demokratski Grki ob pomoči Angležev zavrnili. Osrednja Grčija se je tako rešila rdeče diktature.
Nadaljevala pa se je revolucija v severni Grčiji vse do leta 1948. Ko pa je bila Jugoslavija izgnana iz Kominforma, so grški partizani izgubili najvažnejšo povezavo z vzhodnim blokom. Stalin je zaukazal umik in prek sto tisoč grških partizanov z družinami vred se je zateklo v različne države vzhodnega bloka.
Revolucija in borba proti njej je bila v Grčiji krvava in neusmiljena; v politiki so Grki silno radikalni. Sami pravijo, da volk ne žre volka, dočim v politiki Grk žre Grka. Po neuspeli revoluciji v Grčiji ni prišlo do novih pokolov nasprotnikov, obsojeni pa so bili pobegli partizani od rednih sodišč. Partizanom je bil povratek zaprt, doma so jih čakale ječa in zaplenjena imovina.
Leta 1974 pa je grška vlada razglasila narodno spravo, vsi postopki zoper partizane so bili ustavljeni, sodbe pa razveljavljene, tako da so se vsi iz tujine lahko vrnili domov. Sedanji predsednik Pa-pandreu (socialist) je to vabilo ponovil in povabil vse partizane in njih družine na stalni povratek ali vsaj na obisk domovine, kar naj bi enkrat za vselej napravilo konec težki dobi iz let 1944-1948.
Do 1981 se je vrnilo že 22.000 partizanov in njihovih otrok, nekateri danes celo sedijo v grškem parlamentu. Bivši vodja grških partizanov znani general Marcos, sedaj urar v SZ je obljubil, da bo prišel na obisk v kratkem. Da se ne vrnejo vsi ti begunci, je razlog v asimilaciji in težavah, ki jih delajo države vzhodnega bloka. Vsem povratnikom se zaplenijo hiše in stanovanja ter ukinejo pokojnine. Romunija poleg tega zahteva še visoko plačilo v konvertibilni valuti za šolanje. Nova grška vlada pa s svoje strani priznava borbo v revoluciji kot vojaško službo in bodo bivši partizani dobivali pokojnino.
Iste karte pa so v slovenskem primeru čisto obrnjene. Ako bi slovenske oblasti hotele posnemati Grčijo, bi morale povabiti domov za stalno ali vsaj na obisk vse
»Hodi De Bodi« na Opčinah
V	soboto 12. marca je bila v prosvetnem domu na Opčinah veseloigra »Hodi De Bodi« (A. E. Greidanus, prevod Fr. Jamnik); nastopili so mladi člani kulturnega društva Fr. Žiberna iz Povirja pri Sežani. Samo šest igralcev smo videli na odru, nekje v ozadju pa je bilo šest drugih mladih sodelavcev, ki so vsak po svoje (scena, kostumi, glasba itd.) pripomogli k izrednemu uspehu te veseloigre. Režiral je Tržačan Aleksij Pregare. Mladim igralcem, vsem sodelavcem in režiserju so številni prisotni Openci ob koncu izrazili toplo priznanje za tako skrbno pripravljeno predstavo, lepo izgovarjavo in predvsem za tekoče, naravno podajanje na odru.
Nepotrebne pripombe...
V	zadnji številki »Katoliškega glasa« se oglaša* dr. A. Sfiligoj in skuša v daljšem dopisu pojasnjevali že dolgo znana ozadja v zvezi Z razpustom Slovenske demokratske zveze v Gorici in z nastankom Slovenske skupnosti. Seveda izhaja pisec tistih vrstic z lastnega zornega kota in podtika novo nastali slovenski stranki, Slovenski skupnosti nejasnost in nenačelnost, zlasti do komunističnega režima v Sloveniji oz. Jugoslaviji. Verjetno ga moti dejstvo, da se je SSk v vseh teh letih krepko razvila v deželno stranko in dosegla vrsto uspehov (poleg seveda tudi delnih uspehov, ki so pa za usodo vsake politične stranke na žalost neizbežni).
Nihče nima namena zmanjševati pomena in vloge, ki jo je imela v vseh teh letih SDZ v Gorici, niti ne zaslug, ki jih je pri tem imel avtor omenjenih pripomb. Gre predvsem za objektivno resnico in dobronamernost, ki ju pa v teh pripombah ni. Vsakdo, ki se zanima za naše politično življenje, lahko dovolj prepozna Že iz delovanja Slovenske skupnosti tudi njen načelni program. Da so narodna samobitnost, politični pluralizem in svobodoljubje, odpor proti vsaki diktaturi med glavnimi stebri SSk, to je izven dvoma. Vse to je slovenska stranka vedno zagovarjala in javno izjavljala prek svojih
uradnih dokumentov (dovolj je že sam statut!), dela in izjav njenih izvoljenih predstavnikov, lastnega tiska itd. Mislim, da zato ne more biti nesporazumov o resnični dejanski in načelni politiki današnje Slovenske skupnosti. Sicer pa so to s svojim glasom že od leta 1975 dalje najbolj potrdili zavedni slovenski volivci sami (tisoči in tisoči zavednih slovenskih volivcev), ki vidijo v slovenski stranki zagovornika demokratičnih načel in samostojnega slovenskega političnega nastopanja Slovencev v Italiji. Zato je tu vsako izkrivljanje dejstev neumestno in zlonamerno!
Uvodnik v Katoliškem glasu, na katerega se pisec pripomb navezuje, je gotovo dobronamerno podčrtal nekatera načelna stališča v zvezi s politiko slovenske stranke. Vsa ta načela izhajajo tudi za Slovensko skupnost iz tradicionalnih prvin slovenskega naroda, tudi iz njegove krščanske omike in izročila. Če so prva povojna leta in takratno politično delovanje gotovo zahtevala tudi radikalnejših ideoloških posegov, je današnji čas dialoga in sožitja vnesel nekatere nove prijeme. Gotovo pa ti v ničemer ne zmanjšujejo idealov, ki so bili in ostanejo vodilo tudi današnji samostojni slovenski politiki!
Spectator
bivše nasprotnike revolucije. Vsi procesi bi morali biti razglašeni za neveljavne in krivične. Med povratniki bi morali biti dobrodošli tudi vojaški in politični voditelji slovenske proti-revolucije. Vsem pobitim nasprotnikom bi se moral dovoliti pokop med drugimi grobovi. Vsi, ki so bili v borbi na eni ali na drugi strani revolucije, bi morali biti izenačeni v pokojninah. Toda kako daleč smo v Sloveniji še od te edino možne rešitve! Vendar še vedno upamo, da bo tudi naš narod v sebi našel ob ugodni priložnosti to moč in uveljavil spravo med brati in sestrami.
Dr. Peter Urbanc
Nova cerkev v Ankaranu
V nedeljo 20. marca oz 15. uri bo koprski škof Janez Jenko blagoslovil temeljni kamen za novo farno cerkev v Ankaranu. Cerkev bo posvečena sv. Nikolaju kakor prvotna kapela v tem kraju. Z veseljem sporočamo, da je nova cerkvena stavba že v gradnji in sredi počitnic bodo zidarska dela do strehe zaključena. Prvi obrisi kažejo, da bo nad ankaranskim zalivom nastalo lepo cerkveno središče, zelo podobno Domu duhovnih vaj »Le Beati-tudini« nad Trstom. Novo cerkev sv. Nikolaja zidajo salezijanci, ki upravljajo v bližini tudi župnijo na Škofijah.
Seja slovenskih škofov
Slovenski škofje so se 1. marca letos zbrali k seji v prenovljenih prostorih mariborskega škofijskega doma. Pogovorili so se najprej o obisku v Vatikanu, ki naj bi bil v tednu po 13. marcu. Največ pa so razpravljali o praznovanju jubilejnega svetega leta odrešenja. Medškofijski odbor svetega leta bodo sestavljali kanonik Rafko Lešnik, kanonik Viljem Pangerl in vodja koprske pastoralne službe dr. Jožko Pirc. Vsaka škofija bo imela tudi svoj škofijski odbor za proslave svetega leta.
Umrl je prof, A. Slodnjak
V nedeljo 13. marca je v Ljubljani v starosti 83 let umrl univ. profesor, literarni zgodovinar, pisatelj in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Anton Slodnjak. Proslavil se je s knjigami Pregled slovenskega slovstva (1934), Zgodovina slovenske literature (1958 v nemščini), Slovensko slovstvo (1968) ter Obrazi in dela slovenskega slovstva (1975). Bil je specialist o Prešernu, uredil je izbrano delo Frana Levstika in številne druge izdaje (Erjavec, Milčinski, Vraz). Kot pisatelj je ustvaril znamenito trilogijo z romani o Prešernu (Neiztrohnjeno srce), Levstiku (Pogine naj pes) in Cankarju (Tujec).
Koroški Slovenci imajo nov pastoralni odbor
V	soboto 26. febr. je bila ustanovna seja novega Slovenskega pastoralnega odbora v Slomškovem domu v Celovcu. Ta odbor, ki je sad koroške škofijske sinode, je mišljen kot »reprezentativno zastopstvo Slovencev v škofiji«. Njegova naloga je, kot je zapisano v pravilniku, da »raziskuje, pretresa in sprejema praktične sklepe glede pastoralnega dela« v dvojezičnih farah. Tako rekoč majhen parlament slovenskih vernikov v krški škofiji.
Novi sestav — število članov se je podvojilo, tudi zastopstvo različnih skupin je širše — kaže smer, v katero se ta gre-mij razvija za bodočnost: večja odprtost in aktivnost. Poleg Slovencev, ki so člani škofijskega sveta, so v novem SPO še zastopniki Dušnopastirskega urada in Katoliškega delovnega odbora ter vrsta drugih osebnosti.
Na prvem sestanku je bilo tudi izvoljeno novo predsedstvo. Za predsednika so člani SPO izvolili rektorja Jožeta Kopei-niga, za podpredsednika dr. Valentina Inz-ka in za tajnika župnika Valentina Gott-harda. Poleg tega sta bila za predstavnika SPO v škofijskem svetu izvoljena grebinj-ski župnik Hanzej Dersula in ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Vospernik.
•
■	V Turčiji je v rudniku Armutcuk zaradi esklozije plina in temu sledečega požara prišlo do velike nesreče, ki je terjala smrt 102 rudarjev, 89 pa je bilo ranjenih. Leta 1942 se je v istem rudniku zgodila podobna nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 63 oseb.
Nadškof Šuštar med avstralskimi Slovenci
V soboto 20. februarja se je vrnil v Ljubljano nadškof Alojzij Šuštar, ki je preživel med avstralskimi Slovenci tri tedne. V Sydneyu, kjer je obisk začel, ga je tudi sklenil. Vmes je po predvidenem sporedu obiskal mesta, kjer živijo večje skupine Slovencev. Tako je bil v New-castlu, Brisbanu in avstralski prestolnici Canberri. V Melburnu je 5. februarja med slovesno mašo kronal podobo brezjanske Matere božje v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda. Po maši so mu rojaki v cerkveni dvorani pripravili slavnostno akademijo. Drugi dan je maševal pred lur-ško votlino na prostem in podelil sv. birmo 25 mladim Slovencem in Slovenkam. Vseh pet slovenskih društev, ki delujejo v zvezni državi Victoria ga je povabilo v svoje prostore, kjer je bil prisrčno sprejet. Obiskal je tudi Slovence na otoku Tasmanija ter v Perthu (Zahodna Avstralija).
V nedeljo 13. februarja je blagoslovil novo cerkev sv. Družine v Adelaidi, ki so jo Slovenci zgradili v osmih mesecih. Tu živi nad dva tisoč naših ljudi. Blagoslovitve se je udeležilo vseh pet slovenskih duhovnikov, ki delujejo v Avstraliji, krajevni pomožni škof Kennedy in senator slovenskega rodu Miša Lajovic.
Po povratku je nadškof Šuštar v razgovoru povedal, da so Slovenci prišli v Avstralijo v glavnem po drugi svetovni vojni, da živijo daleč narazen, pa so si kljub temu v 15 letih zgradili tri cerkve in celo vrsto kulturnih središč. Duhovno jih oskrbujejo frančiškani, v veliko pomoč so jim tudi redovne sestre iz domovine. V starejših rojakih je še vedno živa slovenska zavest, mladina pa govori med seboj po angleško. Najbrž bo narodna zavest živela dlje od jezika. Le ta bo počasi zamrl, s tem pa tudi bogoslužje v slovenskem jeziku. Ostala pa bo še pesem v slovenščini in folklora, zlasti narodne noše.
UTRIP CERKVE
Pot do polne edinosti je še dolga
Na Dunaju se je nedavno mudil tajnik carigrajskega ekumenskega patriarha metropolit Bartolomej Arhondis. Udeležil se je ekumenskega zborovanja ustanove »Pro Oriente« in podal poročilo o stanju teoloških pogovorov med katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Za metropolita so razveseljive razne spremembe v katoliški Cerkvi, njena teološka usmeritev in raziska-vanja. Posebej je pohvalil vračanje k duhu cerkvenih očetov, višje vrednotenje škofovske službe, ustanovitev narodnih škofovskih konferenc in škofovske sinode. Vse to da pomeni približevanje pravoslavnemu stališču, ki pripisuje škofom središčno vlogo. Dodal pa je: »Pot do edinosti ne vodi prek rimske Kongregacije za vzhodne Cerkve. Pravoslavna stran je alergična (silno občutljiva) na poskuse zedinjenja pravoslavnih Cerkva z Rimom. To bremeni medsebojne odnose. Zato bo pot do polne edinosti v skupni veri še dolga in težavna.«
Češkoslovaški duhovniki zapuščajo združenje »Pacem in terris«
Odkar je vatikanska Kongregacija za duhovnike 8. marca 1982 izdala odlok, ki je duhovnikom prepovedal pripadnost k poklicno-stanovskim združenjem z odkritimi ali prikritimi političnimi cilji, se je močno zmanjšalo število članov prorežim-skega češkoslovaškega duhovniškega združenja »Pacem in terris«, ki je bilo ustanovljeno leta 1971.
Praški kardinal Tomašek je zahteval od oblasti, da razpustijo to združenje, katerega pravila niso bila nikoli cerkveno odobrena. Oblasti so odgovorile, da bodo društvo naprej podpirale in njegove člane varovale pred morebitnimi ukrepi cerkvenih oblasti. Kljub temu pa so mnogi češki in slovaški duhovniki pretrgali zvezo s tem duhovniškim združenjem.
•
■	V Franciji je bil preteklo nedeljo d>u-gi krog upravnih volitev, na katerih je bilo treba izvoliti še dobro tretjino županov. Volivci so morali izbrati med prvim in drugo uvrščenim na volitvah v nedeljo 6. marca. To pot je levici uspelo, da je skoro v celoti uveljavila svoje kandidate. Tako je ministrski predsednik Mauroy zmagal v mestu Lille, notranji minister Deferre pa v Marseillu. Popoln uspeh pa je dosegel golistični voditelj Chirac v Parizu, kjer je zmagal v vseh 20 okrožjih. Enako je opozicija osvojila vse 9 okrožij Lyona. Največji poraženci volitev so komunisti, ki so izgubili 15 velikih mest. Med 35 Mitterandovimi ministri pa sedmim ni uspelo biti izvoljenih.
SKPD »Mirko F i le j« - Gorica priredi v četrtek 24. marca ob 20.30 v goriški stolnici
KONCERT
Violinist Tomaž Lorenz in organist Hubert Bergant bosta izvajala skladbe Corellija, Handla, Benda, Ramovša in Sla-venSkija. - Lepo vabljeni.
Novi goriški prefekt
To je dr. Vittorio Siclari, dosedanji vladni podkomisar za našo deželo. Lani je bil tudi več časa prefekturni komisar tržaške občine. Novemu vladnemu predstavniku izražamo dobrodošlico z željo, da bi s svojim delovanjem pripomogel tudi k vedno boljšemu sožitju med tu živečima narodoma.
Seja ZSKP v marcu
Ob številni udeležbi je 7. marca potekala tudi druga seja ZSKP. Najprej so predsednik in odborniki poročali vsak s svojega področja o delovanju v preteklem mesecu. Dalj časa smo se ustavili ob problemih podgorskega društva in predlogih za oživitev njegovega delovanja.
Pomembna točka večera je bila diskusija o sodelovanju pri večeru in razstavi, posvečeni Primorski, ki bo v Ljubljani v Cankarjevem domu v maju. O tem je bilo govora že v ožjem odboru. Predsednik je seznanil še ostale predstavnike o namenu in možnostih sodelovanja pri tej prireditvi, predstavniki pa so predlagali najboljše oblike sodelovanja.
Pri razpravi o kriterijih za določanje podpor posameznim društvom so prisotni bolje določili pravila za delitev podpore članicam.
Iz poročil v preteklem mesecu je bilo razvidno, da so bile prireditve številne, nekatere pa žal malo obiskane in organizacijsko zanemarjene. To so pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Obširno je bilo zlasti poročilo o nastopu moškega zbora »M. Filej« v Rimu.
Med pobudami, ki so na programu v prihodnjem času, so v glavnem nastopi na reviji Primorska poje, nekaj je tudi koncertov in predavanj.
Ob koncu seje je bilo ponovno govora o pevskih revijah, ki se vršijo v Katoliškem domu v jesenskem času in katere je treba dvigniti na boljšo kvalitetno raven z drugačnim organizacijskim prijemom.
Vredno je tudi omeniti predlog za srečanje naše Zveze z novim nadškofom in predstavitev delovanja tudi novemu go-riškemu prefektu. Govora je bilo še o možnosti nastopa zbora iz Kanala v Gorici. - h. d.
Šesta matineja v Avditoriju
Na njej sta v nedeljo 6. marca nastopila violinist Rok Klopčič iz Ljubljane in pianistka Anna Barutti. Izvedla sta sonato št. 2 v A-duru, op. 100 skladatelja Brahmsa, Ravelovi »Sonata postuma« in »Tzigane« ter Szymanovskega »La fontaine d’Arethuse«.
Zadnji koncert iz ciklusa letošnjih matinej, ki jih prireja kulturno združenje »R. Lipizer« bo v soboto 19. marca ob 21. uri. Nastopila bo violinistka Hae Sun Kang, ki je zmagala na prvem mednarodnem natečaju za violiniste »Nagrada Ro-dolfo Lipizer«. Pri klavirju Veronique Grange.
Občinske komisije na delu
Goriška občinska uprava deluje zelo razvejano. Občinski odbor in svet imata svoje redne seje, prvi seveda pogosteje, drugi pa, ko razpravlja o odborovih sklepih in diskutira o širših vprašanjih. Poleg teh dveh glavnih občinskih organov delujejo še stalne svetovalske komisije, ki jih je pet (za splošna vprašanja in decentralizacijo, za urbanistiko, za gospodarska vprašanja, za kulturo in šolstvo, za socialne zadeve). Poleg teh pa še rajonske konzul-te, ki obravnavajo specifična krajevna vprašanja. Mimo teh deluje v občinskem okviru še konzulta za probleme slovenske manjšine, ki se tudi redno sestaja.
Zadnje čase je imela več sej komisija za splošna vprašanja in decentralizacijo, ki je obravnavala problem mestnih avtobusov in njih preureditve. Več je načrtov, da bi ta javna služba postala bolj učinkovita in funkcionalna. Na zadnji seji (prejšnji teden) so bili prisotni tudi vodstveni organi Mestnih podjetij (Aziende munici-palizzate), ki so prikazali sedanje stanje in nove načrte. Posamezni svetovalci so imeli tako možnost, da so lahko aktivno posegli v debato in odgovornim predstavnikom ter tehnikom predstavili vrsto vprašanj s to tematiko.
Svoje seje je imela tudi komisija za gospodarska vprašanja in proračun. Na njej so zlasti odbornik za finance ter odbornik za programacijo prikazali zadnje zakonodajne ukrepe v zvezi s proračunom in finančno krajevno politiko nasploh. Tudi tu je vedno veliko novosti in
krajevni upravitelji imajo nemalo skrbi in dela za primerno vodenje finančnih poslov javnih ustanov.
Komisija za socialne zadeve pa je na zadnji seji še vedno razpravljala o večnamenskem socialnem centru v ul. Baiamon-ti in njegovi ureditvi. V kratkem pa se bo sestala s posameznimi dejavniki glavnih socialnih ustanov naše občine.
Srečanje medobčinske kulturne komisije Gorica-Nova Gorica
Prejšnji teden se je v Novi Gorici sestala mešana komisija za kulturna in socialna vprašanja dveh občinskih uprav, Gorice in Nove Gorice. Goriško delega-zijo je vodil odbornik za kulturo, mladino in šport Obizzi, novogoriško pa podpredsednik občinskega izvršnega sveta Fakin. V komisiji so z obeh strani izvoljeni predstavniki in kulturni ter športni izvedenci.
Komisija je najprej pregledala delovanje dveh podkomisij, kulturne in športne, ki sta se že predhodno sestali in sestavili delovne in konkretne pobude in programe. Tako gre zlasti pri kulturnem delovanju za vrsto predlogov ter izmenjav, ki naj bi konkretno pokazale voljo za zgledno sodelovanje obeh sosednih občin. Na programu kulturnih pobud so zlasti izmenjave skupin, pevskih zborov, igralskih družin, nato širše zasnovane iniciative kot skupno sodelovanje pri raznih že obstoječih večjih kulturnih manifestacijah (Festival malih odrov v Novi Gorici, mednarodni zborovski natečaj Seghizzi v Gorici), obiski skupnih večjih razstav, možnost skupnih publikacij, sodelovanje na šolskem področju, med obema glavnima knjižnicama itd.
Podobne pobude so prišle tudi za sodelovanje na športnem področju. Med drugim bo v kratkem na programu posvet o športnem delovanju na obeh straneh. Prišlo bo do izmenjave mnenj med prizadetimi organizacijami, v glavnem po panogah in sektorjih.
V delegaciji goriške občine so poleg odbornika Obizzija še prof. Monai in prof. Bratuž (kultura) ter gen. Abella in prof. Marri (šport). V delegaciji novogoriške občine pa so še A. Saksida, pravnik Kovšča, Kompara in ravnatelj solkanske šole Žigon.
Delovanje komisije je na vsak način pomembno in pozitivno, saj gre za pobudo, ki lahko dobi vse večje razsežnosti zlasti v bodoče in tako prispeva k sodelovanju obeh obmejnih področij na kulturnem polju.
Pregled delovanja ZSKP v februarju 1983
3. febr.: PD Mirko Filej: predavanje dr. Branka Marušiča v mali dvorani Katol. doma »Katoliški Slovenci pred prvo svetovno vojno«.
6. febr.: Zbor L. Bratuž poje med mašo ob umestitvi novega goriškega nadškofa.
7. febr.: Prva redna seja ZSKP v Gorici.
10. febr.: Zbor L. Bratuž: samostojen
božični koncert na Mirenskem Gradu.
12. febr.: Smrekk: pustovanje v Katoliškem domu.
13. febr.: Dramski odsek PD štandrež: gostovanje v Braniku s komedijo »Namišljeni bolnik«.
15. febr.: PD Štandrež: pustovanje v dvorani A. Gregorčič v Štandrežu.
17. febr.: PD Sedej: predavanje g. Vinka Kobala v Sedejevem domu v Števerjanu.
17. febr.: Klavirski recital Zdenke Novak v Katoliškem domu v sodelovanju z GM in ZSKD.
20., 21. in 22. febr.: Gledališka predstava »Smrtni ples« v Kulturnem domu v Gorici v sodelovanju s SSG in ZSKD.
20. febr.: Dramski odsek PD Štandrež: gostovanje v Doberdobu s komedijo »Namišljeni bolnik« na povabilo PD Hrast.
20. febr.: Zbor M. Filej nastopi na ekumenski proslavi v Katoliškem domu.
21. febr.: ZSKP: prva redna seja ožjega odbora.
21. febr.: Ljudski radio: odprtje novega sedeža.
24. febr.: PD M. Filej: predavanje prof. Toneta Požarja o Virgilu Ščeku v mali dvorani Katol. doma.
27. febr.: Zbor M. Filej: koncert za Slovence v Rimu.
■ Atentator na papeža Janeza Pavla II. Ali Agga je poslal nekemu turškemu časnikarju pismo, v katerem izraža občudovanje do papeževe osebnosti in hvali njegov človeški pristop. Obžaluje, da se je dal zaplesti v terorizem in priznava, da v ječi z njim lepo ravnajo.
J Trsi A
Šport
MOŠKA C-2 LIGA (skupina za napredovanje)
OLYMPIA TERPIN - MANIAGO 0 : 3
(5 : 15, 9 : 15, 6 : 15)
01ympia: Cotič M. in Š., Terpin D. in S., Neubauer, Zadnik, Špacapan.
V soboto 12. marca je goriška 01ympia Terpin doživela nepričakovan poraz s strani ekipe Asso calzature iz Maniaga. Goričani so imeli slab dan, saj jim igra na noben način ni šla od rok. Gostje so bili celo tekmo v ofenzivi, pri domačinih pa je vse odpovedalo. Resnici na ljubo je treba pripomniti, da ekipa iz Maniaga ni še .letos izgubila nobene tekme in je favorit za prestop v C-l ligo. Kljub porazu pa Goričanom ne gre še opustiti misli na višjo ligo, saj je na sporedu še sedem tekem. V soboto se bo moštvo 01ympie Terpin srečalo z močno ekipo Vivil iz Ville Vicentine.
ŽENSKA D-LIGA
VOLLEY TRST - OLYMPIA BERTOL. 1 : 3 (12:15, 6:15, 15 :12, 13:15)
01ympia: Primožič, Bertolini K. in M., Košič, Mažgon, Šuligoj.
Okrnjena ekipa 01ympie Bertolini je povsem nadigrala tržaški Volley Club. Prva niza so gostje osvojile brez težav, v tretjem pa so nekoliko popustile, ker so že čutile zmago v žepu. Zato se je domačinkam posrečilo osvojiti tretji niz, kljub temu pa so jih v naslednjem nizu Gori-čanke premagale. - G. R.
OBVESTILA
Zadnje od štirih predavanj pod skupnim naslovom »Večeri pričevanja in iskanja« bo v sredo 23. marca ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. Govoril bo dr. Jože Krašovec o »Kako nam je Bog blizu«.
V Kulturnem domu v Gorici bo nastopila ljubljanska Drama v nedeljo 20. marca ob 16. uri (red A in C) in v ponedeljek 21. marca ob 20.30 (red B) z Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov«.
Rupa. V ponedeljek 21. marca ob 20.30 bo v pevski sobi v Rupi predavanje o »Kliničnih analizah«. Predaval bo dr. Karlo Brešan. Srečanje organizira zbor Rupa-Peč. Toplo vabljeni!
Narodna študijska knjižnica v Trstu vabi na predavanje o slovenskem slikarstvu po letu 1945, ki ga bo imel mag. Jure Mikuž v sredo 23. marca ob 18.30 v Kulturnem domu v Trstu. S tem predavanjem se zaključi ciklus »Slovensko slikarstvo skozi stoletja s posebnim ozirom na slovensko slikarstvo na Primorskem«.
DAROVI
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: N. N. ob
obletnici smrti Nežke Matelič 50.000 lir.
V volivni sklad SSk za prihodnje deželne volitve: N. N., Ronke 20.000 lir.
Ob poimenovanju šole v Števerjanu so
prispevali (4. seznam) po 10.000 lir: Ciril Pintar, Alma Korečič, Jolanda Marega, Srečko Florenin, Boža Maraž, Ivana Hlede, Mimi Zniderčič, Gianni Feroleto, Mario Maraž, Jožef Vogrič, Franko Hlede, Alma Nicolosi, Silvan Lango, Dominik Humar, Emil Valentinčič, Lojze Marassi, Rihard Mizerit, Mario Miklus, Srečko Perše, Milan Miklus, Alojz Hlede, Roman Juretič, Emil Terpin, Franc Miklus, Ivan Gravnar, družina Tomažič, Danica Mužina, Štefan Cernic, Felička Gabrovec, Zvonka Rožič, Judita Koršič, Alenka Černič, Fabijan Knez, Ivo Škorjanc, Mirko Mužič, Herman Srebrnič, Marko Škorjanc, družina Favretto, Zana in Amalija Tronkar, družina Kristančič, Štefanija Koršič, Albina Bizaj, Slavica Cuel, Ignac Bučincl, Jožef Štekar, Robert Komjanc, Giuseppe Felcicchie, Ernest Mahnič, Mario Klanjšček, Anton Koršič. 9.000 lir: Marina Štekar.
Namesto cvetja na grob pok. Jožefe Klanjšček daruje družina Beretta za cerkev v Števerjanu 50.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: namesto cvetja na grob Jožefe Maraž vd. Klanjšček: družina Knez-Di Battista 30.000, družina Mar-čelo Humar 50.000, družina Marino Humar 30.000, Felička Humar 20.000, Terpi-novi 200.000, družina Franc Koren 10.000,
družina Bruno Maraž 10.000, Mirko Terpin 50.000, občinski uslužbenci v Števerjanu 80.000, PD »F. B. Sedej« 50.000; ob prvi obletnici mamine smrti darujejo hčere 150.000, Justa Miklus 50.000 lir.
Ludvik Čevdek, Peč: za Katoliški glas
17.000 in za Našo pot 10.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: N. N. 50.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Ve-nier 5.000; Drašček 10.000; Radovič 10.000; Terčon 50.000; Pipan 5.000; Čermelj 5.000; G. J. 10.000; N. N. 5.000; Furlan 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Stana Šuligoj v spomin na Pavlo Malalan-Ključar 10.000; Peter Rauber z družino namesto cvetja na grob Pavle Malalan-Ključar 10.000; N. N. 5.000; družina Di Lenardo 30.000; Marija Sosič 5.000; N. N. v spomin svojih pokojnih 20.000; razni 6.000; Zora Hrovatin dragi Pavli v spomin - za ogrevanje cerkve 5.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Nadja Žerjal v spomin pok. P. Malalan 15.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: družina Žagar ob smrti Rado ta Žejn 10.000; Albina Košuta ob obletnici smrti moža Stankota
10.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: Kazimir Furlan, Trst 10.000; Amelija in Leopold Pangos, Trst 10.000; Marija Primož, Trst 10.000; N. N., Trst 10.000; N. N„ Dolina 50.000; A. P., Gorica 25.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Marčela Vatovec namesto cvetja na grob Lina Cheber 10.000; Katarina Knez, Boljunec v spomin na pok. moža Jožefa 50.000 lir.
Za lačne: M. F., Gorica 10.000; N. N., Sovodnje 20.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine 25.000; N. N., Opčine, namesto cvetja na grob Pavle Malalan-Ključar 20.000; N. N. Opčine v isti namen 10.000; N. N., Opčine
100.000 lir.
Za misijone: Andrej Bole ob obletnici smrti očeta Andreja 50.000; ga. Peteani ob smrti moža Jurija 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Pornografija rodi nasilje in mamila
Pod zgornjim naslovom se bo v Vidmu vršilo mednarodno srečanje številnih znanstvenikov. Srečanje bo v soboto 19. in v nedeljo 20. marca na sedežu videmske province v palači Belgrado. Začetek v soboto ob 9. uri, zaključek v nedeljo ob 14. uri z zadnjimi poročili in referati.
Predavali bodo nemški, avstrijski, italijanski in poljski predavatelji. Program predavanj je zelo natrpan oba dneva. Gre pa vsekakor za zelo aktualen pojav sedanjega časa, ki mu moramo vsi posvečati veliko pozornost. Zato kdor more, naj se teh srečanj udeleži.
Postni govori
Na sporedu so vsak torek in petek ob 16.45 na radiu Trst A.
Petek 18. marca: Glavne kreposti (dr. Jože Prešeren).
Torek 22. marca: Razumnost (dr. Jožko Markuža).
Petek 25. marca: Pravičnost (dr. Lojze Škerl).
Spored od 20. do 26. marca 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cer- ; kve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Vabilo«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kul- i turnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Človek v sodobni družbi. 10.10 R. Wagner: Večni mornar, opera.
11.30 Beležka. 12.00 Beseda in pesem. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Pasolini: »Sanja«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Športno po- j poldne. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Integracija prizadetih otrok.
10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 R. č Wagner: Večni mornar, opera. 11.30 Belež-! ka. 12.00 Od Milj do Devina. 14.10 Pasoli-j ni: »Sanja«. 16.00 Slovenci v ZDA. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Luigi Pirandello: »Hen- j rik IV.«.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških pred-j mestjih. 10.10 R. Wagner: Večni mornar,! opera. 10.45 Slovenske ljudske pesmi. 11.00* Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11-30 Beležka. 12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Trst ponoči. 14.10 Pasolini: »Sanja«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 130 let Družbe sv. Mohorja. 17.00 Kultur-1 na kronika. 17.10 Pianistka Verenka Ter-! čelj. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Slovenska ekonomija na Tržaškem. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za i drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka, j
12.00 Na goriškem valu. 14.10 Pasolini: j »Sanja«. 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!«. 15.00 Beseda ni konj. 16.00 Povejmo še kaj o otrocih. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Simf. orkester Slov. filharmonije.
18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo.
11.30 Beležka. 12.00 Roža mogota. 13.20 Naša gruda. 14.10 Pasolini: »Sanja«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Naša pesem 1982«. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 9.00 Sobotni trim. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske, j doline. 14.10 Pasolini: »Sanja«. 14.30 Otroški kotiček: »Najdihojdica«. 15.00 Iz studia neposredno. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Sopranistka Vera Lacič. 18.00 B. Baranovič Battelino: »Življenjska drama Ivane Kobilice«.
Knjižne novosti v Katol. knjigarni
Ignacij Lojolski: Duhovne vaje. Priroč-ročnik za razločevanje pristnega od pri-vidnega božjega delovanja v duši.
Hiinermann Wilhelm:	Princ	Gonzaga.
Življenjepis sv. Alojzija.
Zbirka leksikoni: Slovenska književnost. Konsalik: Čarobni cvet Namibije. Skavtske pesmi. Nova izdaja. (Besedilo in note).
... in za velikonočni oddih avtokarte in vodiči skoraj celega sveta!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
j j Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja