Vanda : Odgovor g. Danici. 281 Odgovor g. Danici na njen članek : Moderna žena in gospodinjstvo. Spisala Vanda. Vlanda? Kdo je vendar to človeče, ki si drzne ugovarjati meni — Danici, ktero hvali velecenjena gospa urednica sama in odlikuje njene spise ? tako se gotovo povprašate, ko preci- tate mojo debato. Morda bi Vam te vrste delale preglavico — da bi bila primorana vpraševati se : sem li omožena ali ne, ker smelo govorim o dolžnostih poročene žene —• skrbne gospodinje — zato pa čujte! Nisem omožena, ne! Ali dozdeva se mi vendar, dasi človek ktero si koli stvar lahko predstavlja, ne da bi si jo moral ogledati ali v dotični kaj izkusiti. Zakaj se tedaj vtikam v te zadeve? Slu- šajte! Učiteljica sem in — — in iz Vašega spisa : »Muzikalična vzgoja otrok« sem spoznala, da ste mi koleginja ali pa vsaj exuciteljica. Mnogi in osobito krepki spol si snuje o učiteljicah razne predsodke, med drugimi tudi onega, da učiteljice niso za zakon, čes, da ne umejo drugega nego k večemu zabeležiti s svinčnikom množino perila, kterega oddajo perici ter da so pri kuhinji primorane posluževati se termometra, da izvedo, kedaj jim voda zavre. Citajoč Vaš zadnji spis je gotovo marsikteri mož vzkliknil: »Tako sedaj si želijo naše žen- ske, Slovenkine sotrudnice?« Vidite tedaj šele se bode tako mnenje o učiteljicah utrdilo, ko izvedo, da je bila g. Danica, ki je spisala spis o moderni ženi, baS učiteljica. Mene je prisilil Vaš zadnji spis, da polukam v razne številke »Slovenke«. X'ase spise ne smatram baš pohvalnim ali s svojim zad- njim spisom ste pokazali, da nočete biti med srednjimi, da zahtevate pozitiven ali negativen učinek. In to ste tudi sedaj dosegli, kajti Vaše vrste so poleg gotovo mnogo drugih razburile tudi moje živce, da se ne morem upirati razumu — protiviti se Vašim nazorom in naravnost odpreti debato o tej stvari. Da pa kaj uganete po čem diši vsebina mojega današnjega spisa, naj \'am kratko in jedrnato rečem, da po mojem mnenji spada Vaš spis v uredniško košarico. Je li možno, da bi se možki klanjali takim principom kakor jih ponujate Vi, cenjena Danica ? Iz vašega spisa razvidim, da niste dosledni, da pišete le zato, da se Vas imenuje sotrudnico »Slovenke«, da govorite brez prepri- čanja in se protivite sama sebi, kajti v spisu : »Žensko vprt.šanje« (II. letnik, 25 zvezek) pišete, naj je pravi delokrog- ženske ob doma- čem ognjišču. In to je prav, vidite, g. Danica, tega mnenja sem tudi '28"2 Vanda : Odgovor g. Danici. jaz. Je li pa Vaše prepričanje na toli negotovi podlagi, da se Vam je v teku nekolikih mesecev tako temeljito izpremenilo ? ! Človek postaja nervozen nad vašo nedoslednostjo, kajti prav nasprotno ka- kor sedaj čitam v 25. zvezku II. letnika str. 580 I. odstavek, v kte- rem se poteg^ujete za žene - gospodinje, »ki s skrbno varčnostjo podpirajo moževo prizadevanje«. In dalje še svetujete tam, naj bi še celo z delom svojih rok tudi gmotno podpirale gospodarstvo. S smelim tonom naglašate, da delo ne odvrača takih žen od svojcev, in jaz menim tudi obratno, da niso baš hišna opravila, ki odtujujejo soproge od njihovih družic. Tudi jaz se primaknem na Vašo stran, ako bi bili še danes tega mnenja kakor ste v onem 25. zvezku, kjer menite, da bi se možki spol ne bal toliko zakona, ako bi jim žene pomagale priba\-ljati, a ne le trošiti. Z nekakim entuzijazmom besedičite o ženski, ki se suče okrog domačega ognjišča, radi kterega se čuti na svoj dom nekako pri- klenjeno, da čedalje bolj ljubi te svoje mile prostore. A kaj pišete v svojem zadnjem spisu na str. 229. v II. odstavku? Evo jedra Vaših fraz ! Le sarkazem se Vam razlega po obrazu, ko zasmehujete skrbno gospodinjo nazivljajoča jo pepeluško, ki dela noč in dan na vse preteže, da omili svojemu drugu domače ognjišče. Saj ni baš to po- trebno, a pri vsem svojem hišnem opravilu jej lahko ostane toliko časa, da se ioavi s svojci. Kar jezica popada vsacega ; kaj pa Se po Vaših puhlih nazorih užaljeno čutečo se žensko ! In kako ne, ko toli bedasto ironirate gospodinjo, ako sama opravlja kaj v kuhinji, mesi domačo potico, ki je gotovo najokusnejša ter se še celo poniža li- kati perilo. Oprostite, v Vašem spisu ne najdem nais'nosti pač pa bedastoće, kajti Vaši nasveti se morejo prikupiti le lenobam. Že sem spehana in živci so mi razburjeni ali nadaljujem vendar iz užaljenega prepričanja in vsled Vaše nedoslednosti. Pravite, da dandanes vsakdo pomiluje vbožico, ki bi bila toli naivna spresti si sama svojo balo. Take neveste ne smatram jaz nikakor za naivno, ker bi jej to nikakor ne škodovalo, ako bi si sama spredla svojo balo, ali pre- pričana sem, da tega dandanes nobena ne stori le zato. ker jej ne kaže. Da ! Drugi časi, drugi običaji ! Ne ustavljam se nikakor ženski osloboji, a ker se moram protiviti in upirati Vašim nazorom, hočete me — kakor ste že anticipatno napovedala — šteti med one, ki so na moji strani v krog smešnih nazadnjačic, ktere naj bi spadale prav za prav v kako antikvitetno zbirko. Kljub temu bi bila jaz jako za- Vanda : Odgovor g. Danici 283 dovoljna, ako bi me kdo mogel prištevati h kategoriji pridnih go- ; spodinj, ki so Vam trn v peti, ki Vam s svojimi žulavimi (?) rokami i mečejo pepela v oči — teh nervoznih bitij — teh pepelušk. Ha—ha 1 j Kaj ne? Ubogi možki — osobito oni, ki so navezani na ta »posvetna« ; bitja, ki po raznih kuhinjskih ingrcdijencah neprijetno dišijo — da i že mož vgane in radi njih bližine pogodi, kaj mu bode pripravljeno \ za kosilo ! Seveda ! Zakaj pa ne pride žena možu nasproti parfumi- | rana kakor moderna Danica ? ! Naša prvakinja gotovo ne prihaja v \ objem svojega soproga z ognjišča razgretim licem. Kajpada žena, \ ki se ne ravna po Daničinih načelih — taka soproga gotovo izgubi i lim—hm ono fascinujočo mičnost v moževih očeh, kar ob enem \ provzroči nezvestobo, da bi obračal mož svojo pozornost rajši na \ bitje, ki bi se dolgočasilo po divanih, ki bi se šemilo do njegovega | prihoda pred zrcalom, da bi ga morda očarala in presenetila s kako ¦ posebno bluzo, ktero bi on moral plačati s svojim trudom. | Cenjene čitateljice naj oproste, kajti tu ne govorim za one, ki ; ^ ne potrebujejo moževega žepa. Posegla sem s svojim peresom do • sem, ker tudi g. Danica ni delala izjem ; — govorila je sploh o g'o- spodinjah — poročenih ženskah. Radi tega sem se tudi jaz poprijela ' splošnosti —¦ hotela povedati za vse ostale, ki se na pošten način ne j utegnejo prikazovati vsak dan v novih toaletah. G. Danica! Ne po-' znam Vas drugače nego po vaših spisih in »originalnih« nazorih —- i a najbrže spadate v krog imenitnih slojev liki bogata Angličanka, ¦ drugače bi ne vabljala svojih pajdašic v skupno jedilnico. Zakaj ? \ Alorda zato, da bi doma lenarile, celo jutro delale toaleto za poldan, i da bi vzbujale zavist pri svojih koleginjah, a se dopadale tujim so- [ progom, s kterimi bi se zbirale v skupni jedilnici. T-udi bi morda ne j zmanjkalo nezvestih src; tu bi bila šviga - svaga. Zdi se mi, da po- j znam žensko nrav in menda ne sodim krivo, ako menim, da bi ; nobena ne marala zahajati dan za dnevom h pokrili mizi — v ono j druščmo — vedno z jedno in isto bluzo, z jedno in isto obleko. Ne bi li take gospodinje potrosile vec nego ona, ki opravlja sama svoja hišna opravila? In ako bi si ktera zaželela obedovati doma — naj ! jej li postrežnica donaša kosilo iz jedilnic zastonj ? Prašam sedaj : ' Kaj pa naj dela taka žena doma, ko odpošlje svoje otroke v šolo ? i Kuhati jej ne dovolite, likati perilo tudi ne, s pospravljanjem in bri- j sačo v roki se pa onesnaži in oprasi, da izgubi za svojega soproga j ono »vabljivo fascinujočo mikavnost«. Kako tedaj? Naj li dočaka i moža še v postelji? Naj li kaj raprezentuje, čemur se Vi g. Danica! protivite v 25. znesku II. letnika, II. odstavku str. 57g, Pardon — pardon ! Vsaj svetujete, da naj bi se ta zlati časj 284 Vanda r Od<;(>vor g. Dainiei. potratil z izprehodi. Ti so seveda boljši in fizično zdraveji za soprogo, ki bi se drugače morala pariti doma in kuhati možu — ali pa po- stiljati ležišče. Iz Vašega spisa razvidim, da spravljate v jedilnico, tudi negalantne babure, ki bi se tu in tam še tako sprle, da bi si z Tazkoločenimi očmi zašle s prsti v lase, ker bi se mesto rižota kakor pravite, hladil v skledi močnik. Liki Američanke, s kterimi se Slovenke ne morejo primerjati radi bogastva, pravite, da najmanjše in najskromnejše gospodinjstvo ima navadno po dve kuharici. V kterem kraju se vendar to vrši ? -Gotovo v Vašem rojstvenem zakotju — v kraju blagostanja. Če je •¦tem'u boljše, da bi bile jedilnice, kako naj to umem ? .Se li potegu- jete za vaščanke in seljakinje, kjer povdarjate o jedilnicah ? Najbrže ! Meščanke, ki so prelene ali prepetične, da bi same opravljale hišno opravilo — zahajajo lahko v hotel. Ne protivim, se temu, da naj pametni možje zahtevajo od svojih soprog več nego opravilo onih del, ki so g. Danici zoperna — prašam pa sedaj : Ne bi li baš pametni možki svet dal prednosti onim ženam, ki umejo -.razen znanstvenih stvarij tudi hišna opravila? Zakaj, da kljub temu .zahajajo v klube in kavarne? Menimo, da žena, ki ljubi svojega «oproga, mu rada tudi privošči, da pribije po napornem delu urico časa v druščini svojih tovarišev. Ne govorim tu o možkih podvrže- nih Vašim nazorom, kajti ti se dovolj razvedrijo o poldan v jedilnicah. Ne debatiram o Vašem principu : Gospodinja obračaj svojo po- kornost na svojo deco, ali upiram se poslednjemu stavku, kjer trdite, da je večina otrok vzgojena od marljivih žen — zanemarjena. Tako menite ? Jaz pa Vam povem, da poznam dokaj omoženih žen, ki se znajo sukati v raznih krogih, pa tudi okrog domačega ognjišča in vendar so njih otroci vzgled ostali deci, katerih matere se ne dotikajo in ne poprimejo nikacega hišnega opravila. Vam se zdi smešno ali celo žalostno, da vzame mati na svoj dom inštruktorja — dijaka, komur je pridiprav vsak krajcar. Naziv- Ijete ga nezrelim pobičem ? ! Morda je res potrebim sam vzgoje, a on ne vzgaja izročene mu mladine za one bore novce, temveč odpravlja svojo urico in potem zopet odhaja morda revež zopet s trebuhom za kruhom. Meni se tedaj zdi umestno, ako tu in tam vzame kakova mati, ki sama ne utegne, inštruktorja ter daje s tem živeti tudi drugim. Nočem govoriti o tem, kar ste bleknili o gimnazijskih študijah, tudi ne vem, če sodi v Vaš spis opomba, zakaj se grščina Se ne iztrebi iz srednješolskega pouka. Morda bi Vam bilo hudo, ako bi ¦285 kedaj, če še ne, ne mogla podpirati v grščini svojega sina ter bi bila primorana najeti mu inštruktorja ? Sami razvidite, da mnogo ni prav, kar beležite, kajti Vam sa- mim se dozdeva, da bode morda kdo oporekal Vašim nazorom. Vi se čudite, kako se more ta zastarela institucija gospodinjstva zdrževati tako dolgo — a jaz se čudim, kako je bilo možno, da Vaš spis ni našel takoj svojega cilja med staro šaro. Ko bi cenjena g. urednica v svoji opomnji ne odobrila na pol Vašega spisa, menila bi, da ga je nehote prezrla. Še nekaj me duši v grlu. Čemu trosite med naše milo materinščino tuje izraze (ne govorim internacijonalnih) kjer jih ni treba, kjer se lahko poslužujemo svojih slovenskih besed. Tuji izrazi; ».Speisenhäuser«, zu wenig hausfraulich« bodejo v oči, med tem ko imamo za te pristne slovenske besede. Hočete li s tem do- kazati, da ste vešči nemščini, ali da čitate nemške proizvode ? .Sra- motno bi bilo, če bi tega ne utegnili, ko imate vendar časa dovolj, ker ne opravljate gospodinjskih dolžnostij, ne dotikate se hišnih ¦opravil. Zdravstvujte, neznana mi g. Danica, pa zabavajte se v skupni jedilnici ! Moj spis naj ^as ne dovede ob dobri tek.