------------- GLOSA, KARIKATURA --- TEATER, DA DOL PADEŠ Profesionalna gledališča, za katera skrbi država, so zaključila sezono. Amaterska, za katera naj bi skrbele občine, še delujejo. Tudi provinca potrebuje umetniške nastope, ne le prestolnica. Čeprav premier tudi tam ni bilo dovolj, še za tiste nimamo možnosti ogleda. Ali pač! Država zadnja leta skopari pri sredstvih za kulturo z izgovori, da se moramo povsod tržno obnašati. In se dogajajo čudeži. Marsikje nastopajo alternativne kulturne skupine, ki nas "osrečujejo" s svojimi nastopi bolj kot poklicne. Beremo o nastopih ali odstopih v občinskih logih. za državni parlament pa skrbijo vsi mediji. Poleg dolgočasnih zakonodajnih postopkov se večkrat gredo pravi teater, ki mu še tako rezgledajii aferologi ne najdejo primerjave. Ko napovejo dramo, se le-ta sprevrže v komedijo ali farso, da dol padeš! Če poslušalci in gledalci ne razumemo, so krivi novinarji, včasih tudi glasovalne naprave. Ljudje smo čedalje bolj zmedeni in nezaupljivi, saj ne vemo, kdo koga vleče za nos! Potrebno bo podrobno raziskati, kaj (koga) bo treba zamenjati: režiserja, igralce ali občinstvo. Predlagam, da začnemo pri prostorih. Predstave naj se odvijajo na prostem. Pod lipami, kot v starih časih. V teatru bomo vsi sodelovali in bomo nemara srečnejši kot doslej. Vse se bo odvijalo javno, ne bo mogoče prisluškovati skrivaj, dvignjeje roke bomo vsi videli in takoj vedeli, kdo je za koga. Če ne bomo zadovoljni, bomo tako dolgo zamenjavali igralce, da bomo prišli vsi na vrsto. Pa se bomo vsi naužili slasti, ki jih nudi oblastniški teater in morda kmalu začeli zehati. Odšli bomo na pametnejše delo. TEMELJITO IN 0DG000RN0 - Naslednja, prosim! NASA KRONIKA POZDRAVLJENA, KOROŠKA, kjerkoli si že... Pa ga imamo! Poletje, ki zasluži svoje ime. Vroče, dolgo... in sploh. In če bi lahko bila tudi naša razpoloženja vsaj v povprečju dopustniška, brez zadržkov, bi hoteli še kakšno takšno. S šihtom, ki nas bi zagotovo čakal, hladnim pivcem na gostilniškem vrtu, obveznimi desetimi dnevi namakanja v morju, pa morda še s kakšno prav intimno uresničeno ambicijo, vezano na poletje. Le prekratko bi nam bilo tole poletje... Seveda v vročicah poletnih dni ni dobro tekati okoli z utežmi in bremeni, ki dvigajo pritisk in ogrožajo zdravje. Nikar, da bi si jih nalagal sam. Srkaš lepo svoje pivce v hladni senčici, v mir ogrožujočih trenutkih zaprcš oči in vstaviš antifone in če ne gre drugače, celo prestaviš dopustujoče truplo drugam. Ne videti ne slišati, kaj šele poslušati, je pravilo, ki se mu moraš ukloniti. Sicer? Sicer ti dvigne pritisk, zgubiš živce, grozi ti infarkt, grizeš, pljuvaš, grize te vest, ker si jemlješ poletje. No. ja, seveda je treba za to vest imeti. Če si količkaj karakterja, pošlješ na dopust tudi njo. Drugače pa je s karakterji križ. Nekateri, ki sojih še zvezde dvignile iz anonimnosti in jim dale celo privilegije upravljati s poletji drugih, so takoj, ko se je vedelo, da bo odslej vse drugače, naredili križ čeznje. Kaj ti bo vendar karakter, ko rešuješ kožo, ki je samo tvoja. Kaj ti bo karakter, ko pa je tvoja odločitev, da boš naredil vse drugače, tako trdna in cilj tako svetal in markiran ( s poudarkom na markah). No ja, si raje rečem, morda pa so zdaj dovoljeni tudi umazani karakterji, čeprav mi je bliže ugotovitev, da so ti nekaterniki le križ naredili čeznje. Zanje velja samo eno pravilo: markiran cilj opravičuje križanja karakterja. To poletje, ki bo po svojih meteoroloških karakteristikah ostalo v spominu kot zgledno, sem srečal preveč ljudi, ki so menili, da jim hočejo tisti iz prejšnjega odstavka zlomiti hrbtenico. Tekali so okrog skozi vročice poletnih dni z nekakšnimi papirji ali za nekakšnimi papirji, vsi so iskali morda še preostale ljudi s karakterji. S podočnjaki neprespanih poletnih noči so begali od vrat do vrat in komaj za kakšnimi odškrnjenimi vrati od kakšnega pozabljenega karakterja slišali, da se tudi naslednja vrata odpirajo v prazno. Da za njimi ni tega, kar iščejo. Pravice do pravičnosti, resnice... Pa je resnica o pravičnosti tako preprosta: nič več ni, kot je bilo! Le da se nas še preveč oklepa lažne utvare o vratih, za katerimi se morda le skriva. Zaenkrat nam vse kaže, da je za vrati samo pot do markiranih ciljev in križanja karaktetjev. In zlomljenih hrbtenic z dobro materialno prognozo. Pokončna drža postaja redkost. In zdravilo? Aktiviranje možganskih vijug! In malo bolj resno zdravilo: zabijmo vrata parlamentaf in poslance za njimi) za tako dolgo, da bodo za njimi spoznali, da si "vsega drugače" nismo zamišljali kot neskončen hodnik z vrati, ki vodijo v prazno. O svinjarijah, ki nam jih mečejo kot kosti, pa naj razpravljajo v svojem prostem času ali na dobro markiranem dopustu. Pa lep pozdrav, Korošci! Kjerkoli že smo! Edi PROŠT !; Na naslovnici: 1 Andreja Petrovič, X;;;:y Xyly || Miss Koroške Foto: IV KO WmmmrnmrnmmmmmmmmmmmMmiM V OSPREDJU Stara znanka poslušalcev Koroškega radia in tistih, ki so tudi lani prisostvovali izboru za Miss Koroške, si je letos pridobila naslov najlepše v naši regiji, ANDREJA PETROVIČ! Dvajsetletna študentka ekonomije iz Velenja je imela na letošnjem izboru najmočnejše adute za pridobitev simpatij v vrstah žirije, kateri je letos predsedoval Prepihov šef Niko R. Kolar. Okoli izbora najlepših pa se je na ravenskem bazenu dogajal pravi žur, ki pa je bil žal okrnjen zaradi različnih stvari. Soorganizatorja tokratnega izbora lepotic Koroške sta bila podjetje Guštanj d.o.o. z Milanom Kamnikom na čelu in Koroški radio. Milan Kamnik, sicer znani glasbenik iz Dua Kora, upravlja z letnim kopališčem na Ravnah in je bil takoj zainteresiran za organizacijo ter prireditve. Koroški radio je poskrbel za propagando, voditelja in še kaj, Kamnik pa je za obogatitev izbora pripeljal slovito country skupino Plava trava zaborava s Hrvaške, poleg nje pa še Ireno Vrčkovnik, Mirana Rudana in mlado slovenjgraško skupino Vindy. Izostal ni niti Duo Kora saj so Korošci skorajda morali slišati tudi pesem Rad 'mam pir. V bistvu pa se je vse to dogajalo zaradi dvanajstih deklet, ki so se prišla potegovat za naslov najlepše na Koroškem. Pardon! Kandidatka s številko dvanajst je bila na odru najbrž zaradi kakšne odštekane stave, ali pa zaradi česa drugega. Toda ta samosvoja Ravenčanka je bila vsaj doda- tna atrakcija za številne tem, da je naslednji dan hudi gledalce, ki se niso ozirali za čev. delovni ponedeljek. Skupina Vindy je igrala, ko je bilo še svetlo. Dan so dokončno pregnali kavboji iz Zagreba, sploh pa so se potrdili kot pravi profiči s showom z violinama. Kitarist "travašev" Dragutin Smogorovič mi je za odrom večkrat omenil odlično publiko. "Bolj greš proti zahodu, bolj so ljudje kulturni in se znajo zabavati na pravi način. Tokrat Letošnjo prireditev Miss Koroške sta vodila Tomaž Rane in Dušan Stojanovič. Prvič: neprimeren moški par. Drugič: neprimerno oblečena. Tretjič: klasika izborov lepotičk zahteva mešani par in primerna oblačila. Gremo stavit, da bo prihodnje leto tako? drugič igram na Koroškem in počutim se odlično. Saj tu je prava "ludnica"!" je bil navdušen Smogi. Strinjala pa sva se pri njegovi trditvi, ki je najverjetneje ni izustil prvi: "Nam moškim bi bilo zelo dolgčas, če ne bi bilo žensk.” 37-letnemu kavboju menda gre verjeti, mar ne? Med nastopi glasbenikov so bili izhodi lepotičk in dekleta, kateri je gospod Geržina , ki je odgovoren za izvedbo izbora za Miss Slovenije, pač dal številko dvanajst v prepričanju, da je spremljevalka svoje prijateljice, ki se je prijavila za izbor. No, dvanajstica je "zapalila" občinstvo po svoje in na koncu je izpadlo kot dobra šala, tako za popestritev. Priznana pevka Irena Vrčkovnik je naredila pravi mali show z otroci, med katerimi je bil najpogumnejši Gorazd, ki zna praktično vsa besedila Ireninih pesmi. Tudi on si je prislužil aplavz koroške publike. Po svojem nastopu mi je vesela in sploh prijetna Irena potrdila, da se bo kmalu zgodilo to, o čemer vsi govorijo. Ni dvoma, da zna z otroci. In kaj se bo zgodilo? Saj sem že vse povedal. To, kar vsi govorijo. Sicer bo Irena v septembru pričela delati na svoji tretji kaseti, na Ravnah pa se je počutila "zelo fajn, ker sem V OSPREDJU smiia, saj moj dragi zdaj doma spi." Poudarila jc, da s tem ne misli nič slabega, ampak je včasih rada kje tudi brez spremljevalca. Tudi Miran Ru-dan je pred zadnjim izhodom "mišic" vznemirjal najstnice in koncu pa je sodelovala v finalu na Bledu. Bo tako tudi letos? Pred oločitvijo na Ravnah mi je zatrdila, da ne bo šla v nadaljne tekmovanje, tudi če bo izbrana med prve tri. Potem, ko je postala Miss Koroške, si je morda ne samo njih. Po svojem nastopu je za Prepih povedal." Na Koroškem se vedno dobro počutim. Mislim, da so trenutno Korošci in Štajerci prva liga za takšne žure. Preseneča me to, da je prišlo tako veliko ljudi, kljub temu, da bodo morali mnogi jutri v službo. To je prava stvar." O ženskah pa je dal izjavo, ki mu ne bo prinesla nobene zamere: "Meni so všeč tako črnolase kot svetlolase, tako da ni nobenega problema." Prava stvar pa ni bila, da je ob enajstih zmanjkalo piva, da je bil samo en šank, da je bil celoten prostor premajhen, da je bil oder prenizek in so se ljudje natrpali čisto blizu ter videli -nič. Pa še kakšna pikra bi lahko padla, toda slišalo bi se kot klasično sesuvanje. Tega pa ne sme biti, ker smo prišli do končne odločitve o najlepših, čeprav so vmes prišli možje postave, ki so pred zaključkom nastopa benda Plava trava zaborava odločno prekinili njihov "špil", ker je bilo menda vse skupaj preglasno. Pa čeprav se je iztekalo in je "obvezno" moralo biti noro, na vrhuncu, v znamenju velikega pričakovanja. Toda nekomu to ni mar in dela po navodilih anonimnih pritožb. Ljudje božji, šlo se je za deset, dvajset minut! Konec jokanja. Miss Koroške je postala Andreja Petrovič, ki je med drugim tudi spikerica in voditeljica Koroškega radia. Lani jc bila druga spremljevalka, na premislila. Zaključil sem, da se je iz gole previdnosti vnaprej zaščitila s tovrstno tolažbo, če bi bila uvrščena nižje od tretjega mesta oz. ne bi prišla v poštev za nadaljnje tekmovanje. Njena stvar! "Mislila sem, da bom tretja. To sem resnično pričakovala. Zdaj je 99 odstotkov možnosti, da bom šla naprej in en odstotek, da ne bom. Ta en odstotek pa še vedno lahko prevlada." Lani, po osvojitvi naslova druge spremljevalke Miss Koroške in končnem sodelovanju v finalu izbora Miss Slovenije, je bila Andreja deležna različnih reakcij na njen uspeh. "Nekateri so se znali izživljati, prisotna je bila zavist. Če bo podobno tudi letos, se mi bo to zdelo otročje in nizko," je bila odločna Andreja Petrovič in še posebej pozdravila bralce Prepiha. Prva spremljevalka je postala Katja Hafner z Raven, ki je s tem bila naj lepša Korošica. Katji pa so vrata za nadaljni izbor zaprta, saj bo šele v decembru stara 17 let in tako bo njeno mesto zapolnila Vlasta Jevnišek iz Žalca, ki je bila lani prva spremljevalka Celjanke Alenke Horvatič. Pred pričetkom razglasitve rezultatov sem Katjo povprašal po njenih pričakovanjih, pa jih ni hotela izdati. Omenjal sem ji tudi solze sreče in po končanem izboru mi je priznala, da so bile pristne. Dijakinja strojno - tehnične šole je napovedala, da bo sodelovala tudi drugo leto in da so se ji zdaj malo povečale ambicije, ki sc tičejo manekenstva. Za prvi tovrstni nastop je njo, očeta in mamo prepričala teta, sicer pa Katja trenira smučanje, rada igra odbojko in plava. Prav tako ni pozabila pohvaliti publiko, ki jo je seveda dobro poznala. Druga spremljevalka pa je postala Ljubljančanka Barbara Peterkovič, ki je navdušila z oblačili v prvem in drugem izhodu. Videlo se je, da punca enostavno zna. Zato sem ji sam napovedal uvrstitev med prve tri, ki se je preprosto uresničila. Čeprav me je Btirbara ob moji napovedi nezaupljivo poslušala, je kasneje med pogovorom za odrom dejala: "Prej sem te jemala resno. V bistvu sem zadovoljna, lahko pa bi bila tudi prva. Toda to je pač Koroška, jaz sem iz Ljubljane." Barbara je modna kreatorka, dela pa še kot manekenka za galerijo Royal v Ljubljani, ki se ukvarja z modo in umetnostjo nisem zadosti. Nimamo turističnega društva, vlada anarhija. Tudi pri vodenju kluba Levi devžej sem naletel na podobne težave. Meni se zdi pomembno, da prireditev ni izpadla kot narodno - zabavna veselica., seveda pa priznam kiks, da nam je zmanjkalo piva. Mogoče je to zaradi pesmi Rad 'mam pir, ki sva jo z Božom zaigrala." Kaj več Milan ni želel povedati oz. je napovedal za kdaj drugič, mene pa podrobnejše analize niso zanimale. Zato pa se mi je zdel zanimiv pogled v prihodnost, ki se je kazal v pogovoru s Franjem Murkom, direktorjem Koroškega radia, ki je bil soorganizator Miss Koroške '93. "Marsikaj ob prireditvi ni uspelo. Prostor ni bil pravi in še marsikaj drugega. Spet se je ponovila zgodba iz lanskega leta, namreč to, da je Koroški radio reševal celo prireditev skupaj s Kamnikom. On je takoj pokazal interes za organizacijo, drugače pa tega ni bilo pri gostincih Koroške. Taka »prireditev si nedvomno zasluži in deluje tudi v Italiji. Druga spremljevalka je bila v nedeljo prvič na Koroškem, vzdušje je pohvalila, od prihodnjega izbora pa pričakuje čim-več. Ko je bil izbor za Miss Koroške '93 "djan", sem poiskal še glavnega organizatorja Milana Kamnika, ki ni deloval najbolj zadovoljno:"Na tej prireditvi se je spet pokazalo, da na Ravnah nekaj ne Štirna, zato smo morali prekiniti prireditev zaradi nekih decibelov, ki jih nihče ni izmeril. Nekdo bi moral reči, tla na Ravnah potrebujemo letno kopališče s prireditvami vred, saj očitno sam večji avditorij. Licenca za organizacijo stane 2.500 DEM in ko to plačaš, se moraš stvari resno lotiti. To, kar je bilo danes, je 50% tistega, kar bi lahko bilo. Izgleda, da je napočil čas, ko bomo morali izbor za Miss Koroške prirediti v Slovenj Gradcu. To, da so morali danes zaključiti ob 24. uri, je katastrofa," je bil neposreden Franjo Murko. Povedal pa je praktično vse, kar bi nas lahko zanimalo za prihodnje izbore naj lepših deklet Koroške. Naj se njegove besede pozlatijo! Rok Tamše AKTUALNO POSLEDNJI OBRAČUN S KOROŠKO PARTIJSKO NOHENKLATURO ALI : Anekdota iz julijskih dni gre približno takole: Radovedna soseda v Kotljah sprašuje sina Silva. Komarja, kaj neki so imeli v hiši, da je bila vso noč razsvetljena, pred njo pa toliko avtomobilov. Radovedni babji čenči je Komar mlajši zabrusil: "Kaj ne gledate televizije?" Ne bi si upali trditi, da gre pri tem odgovoru za intelektualni preblisk, prej za dejstvo, da je vročega julija postal Silvo Komar medijska zvezda par exellence. Tovrstne publicitete si gotovo malokdo želi, pa naj bo televizija še tako privlačen medij. Resnici na ljubo pa se že dolgo ni o kaknem Korošcu tako na dolgo in široko pisalo in tudi med Korošci na veliko govorilo, razpravljalo, ugibalo... Ljudje, ki poznajo Silva, so bili presenečeni nad Janševo "ugotovitvijo", da gre pri odkritju orožja na mariborskem letališču za zasebno podjetje Silva Komarja. Njegovi tovariši iz ne tako daljnih partijskih dni pravijo, da Komar kaj takega pač ne bi naredil. Če smo bolj natančni: takšno zadevo bi speljal, če bi šlo za dobro države ali po njenem nareku, nikakor pa ne kot zasebnik. Kakorkoli že, Janševa prva izjava, ki je bila uperjena proti Komatju, je gotovo prvenstveno prejudiciranje. Komarju je naprtil težko krivdo in ga postavil v položaj, ko se je moral že v osnovi braniti in dokazovati svojo nedolžnost. Ko se je film vse bolj odmotaval in je sledil pripor za Silva Komarja, so se tudi na Koroškem pojavljali glasovi, češ-kaj pa če je imel Janša prav. Drugi pa so spet ugibali, da skuša Janša z rezanjem Komarja spodkopavati Kučana . Silvo Komar je gotovo eden ključnih Kučanovih mož in eden od tistih, ki je od nekdanje partijske vrhuške tudi po spremembah obdržal visok položaj. Na razmišljanje v to smer nas napeljuje izjava JJ, ki je ob odkritju orožja omenjal nekdanjo Komarjevo funkcijo, to je izvršnega sekretarja CK za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V letih Komarjevega sekretarstva pa se je dogajal tudi proces proti četverici. Silvo Komar: proti svoji volji je prejšnji mesec postal najbolj slaven Korošec Ugibanj okrog afere z orožjem in vloge Silva Komarja je ničkoliko in veliko vprašanje je, ali bomo kdaj sploh zvedeli za pravo resnico. Za Koroško pa je ob tem zanimivo tudi to, da s Silvom Komarjem odhaja s političnega odra ena od zadnjih oseb, ki so v prejšnjem režimu v politiki tudi v slovenskem merilu kaj pomenile. Tudi če bo Komar dokazal, da so mu krivdo naprtili ali da je delal z vednostjo in v korist slovenskega političnega vrha, je težko verjeti, da bo poslej v slovenski politiki še igral kakšno pomembno vlogo. Komar je bil načelnik UNZ Slovenj Gradec, kjer je bil zastopnik trše linije ( za razliko od Slavka Kocmuta, ki je zagovarjal liberalizacijo policije, predvsem pa je pri policiji izpostavljal humanitarno plat, manj represivno), od policijskega šefa pa je napredoval do prvega moža medobčinskega partijskega sveta za Koroško. Od tod do Ljubljane je bil samo še korak. Po prvih večstrankarskih volitvah pa se Komar vrača v policijo, tokrat tajno, v zadnjih letih ničkolikokrat preimenovano, med ljudmi pa še vedno najbolj znano kot "udba". Do izbruha afere je bil celo namestnik v.d. direktorja SOVE. Silvo Komar je torej edini Korošec iz srednje partijske generacije, ki se je obdržal na visokem položaju. Josip Košuta je nemara tudi ali prav zaradi svoje partijske kariere (izvršni sekretar CK za kulturo) doživel polom v Viba filmu. Joe sicer obljublja, da bo nekoč nekdaj predstavil ozadje teh dogodkov, za katerimi je nedvomno slonel takratni minister za kulturo dr. Andrej Capuder. Tudi Mitja Horvat je imel v partijski nomenklaturi pomembno mesto, bližajoče se volitve leta 1990 pa so ga usmerile v podjetnika. Gvidon Kad je bil v politiki krajši čas kot minister za energetiko, danes je prav tako uspešen poslovnež. Ivan Žagar je bil sicer komunist z dušo in srcem, vendar dlje od občinskega sekretaija in člana CK ni segel. Danes ima Žagar konzum in velja za iznajdljivega trgovca. Na Andreja Logarja seveda nismo pozabili. Za konec smo ga pustili namenoma, kajti Andrej je tisti, ki bo nemara v politiki še dolgo prisoten. Saj res: kaj imata skupnega Silvo Komar in Prežihov Voranc, kot se nam je zapisalo v naslovu? Oba sta iz Kotelj in oba sta v tem letu še posebej slavna in odmevna. Črni Peter ------------------------------- AKTUALNO Kako se vrača nacionalizirano premoženle EDEN ]E UKRADEL, DRUDI VRAČA "Razglaša se zakon o denacionalizaciji, ki ga je sprejela skupčina Republike Slovenije .... na skupni seji dne 20. novembra 1991." so zapisali v Uradni list pred dvema letoma, ko so objavili Zakon o denacionalizaciji. In od takrat na naslove lastnikov romajo zahtevki za vrnitev premoženja, ki so ga nacionalizirali ( ukradli) v letih od 1945 do 1955. S tem se bodo vsaj zašilo zakrpale stare krivice. Toda, se res bodo in ne bo ob tem novih krivic? V naslednjem zapisu si poglejmo, kako denacionalizacijo oziroma vrnitev premoženja doživlja eno od podjetij, ki mora lastnino j vrniti. Govorim o trgovskem podjetju Žila iz Slovenj Gradca. Trgovsko podjetje Žila je naslednica podjetja Zarja, le-to pa je nastalo leta 1953. Vmes, od leta 1968, je poslovala v sklopu Merxa iz Celja, od leta 1990 pa je samostojno podjetje. Svoje trgovine so imeli v nekdaj nacionaliziranih prodajalnah. Sedanji direktor Albin Naglič (direktorje že 15 let) o nacionaliziaciji seveda ni vedel ničesar, dokler mu pred leti eden od bivših lastnikov tega ni povedal. "Ob času nacoio-nalizacije sem bil star dve leti,” pravi. Če o nacionalizaciji ni vedel ničesar, pa zdaj krepko občuti denacionalizacijo. 40 odstotkov poslovnih prostorov Žile bo namreč treba vrniti nekdanjim lastnikom, oziroma njihovim potomcem. Tako so že vrnili Vinku Rozmanu pet stanovanj in dve prodajalni: Vesna in Obrtservis v Slovenj Gradcu, Biserka je ponovno last Rejnikov oziroma dedinje Alenke Seničar, diskont in Elegance pa so vrnili Ivanu Smolčniku. Prav tako so vrnili tudi trgovino v Dovžah, ki pripada Ivanu Soršaku. " Takoj, ko je bil sprejet zakon, smo vedeli, kaj nas čaka in da bomo morali lastnino vrniti" pravi Albin Naglič. V glavnem tudi ni večjih težav, pravijo, razen če ne štejejo, da je novi lastnik Vinko Rozman zelo natančen in jih večkrat po nepotrebnem kritizira. Seveda pa izguba trgovin ne bo ostala povsem brez posledic za podjetje: od 109 zaposlenih jih bo nekaj moralo na čakanje. Že sedaj je ta usoda doletela deset trgovcev, kajti nekaj trgovin so morali preprosto zapreti: Vesno v Slovenj Gradcu, Oskrbo v Dovžah... Tako je pravzaprav teh deset trgovcev, verjetno pa jih bo še več, žrtev popravljanja starih krivic, ki so se zgodile, ko se nekateri od njih še rodili niso. Res pa je, da zakon predpisuje, da mora novi lastnik oddajati najmanj pet let svoje prostore pod- jetju, ki jih je doslej koristilo. Pravico ima zaračunati najemnino. In ravno tu je problem za Žilo: najemnine so enostavno previsoke. Novi lastniki oddajajo ne le trgovine, temveč tudi kleti in skladiča, in čeprav je najemnina samo 700 tolaijev (10 mark) na m2, nazadnje vendarle znese za dve trgovini in upravni prostor več kot 500 tisoč tolarjev oziroma 7300 mark mesečno. Toliko dohodka pa trgovine ne prinašajo in bi pod takimi pogoji poslovali z izgubo. Zato jim ni preostalo drugega, kot da so zaprli nekatere trgovine in prostore izpraznili. In kako bodo nadomestili izgubljeno? Albin Naglič odgovaija, da jim je preostalo še 60 odstotkov poslovnih prostorov, ki so last Žile. Te prostore so namreč v vseh teh letih sami zgradili: na primer prodajalni v Šmartnem in Mislinji. Glede na to, da bi prodajalno v Dovžah tako ali tako zaprli, saj ni poslovala z dobičkom, je nastala največja izguba prodajaln v Slovenj Gradcu. Le-te pa bodo v prihodnje nadomestili z izgradnjo lastnega poslovnega centra, pravi direktor Naglič. In kaj pravijo novi, oziroma nekdanji lastniki? Vinko Rozman zadeve ni hotel komentirati. Ivan Smolčnik je z zakonom o denacionalizaciji po očetu podedoval dve trgovini in stanovanje v srediču Slovenj Gradca. Pravi " Ko so prišli Nemci, smo se bali, po vojni, ko je prišla svoboda, pa smo se spet bali, tokrat partizanov." Že leta 1945 so očeta, ki je bil bogat trgovec, zaprli. Nekaj časa je "sedel" tudi v Tehaijih pri Celju. Kasneje so ga izpustili in lahko je trgoval naprej. A le za kratek čas: leta 1946 so ga ponovno zaprli. V obtožnici je pisalo, da zarati "špekulacije". Dobil je tri leta, odsedel pa je leto in pol. Ob tej priložnosti so mu tudi zaplenili celomo premoženje. Po vrnitvi iz zapora v Slovenj Gradcu ni dobil službe in z družino so se preselili v Maribor, kjer se je tudi po zaslugi izobrazbe sčasoma znašel in dobil dobro slubo. Vendar Ivan Smolčnik ni zadovoljen s tem, kar so mu vrnili. "To je le četrtina premoženja, ki so ga ukradli." Res so vrnjene trgovine, toda večina premoženja so znašale zaloge blaga. Danes so te zaloge ocenjene na milijon mark. To premoženje bo mogoče kdaj vrnjeno, vendar šele čez dvajset let. "Če bi danes dobil vrnjeno, bi kupil kakšno propadlo tovarno in jo usposobil. Čez dvajset let pa bom star že preko osemdeset let", razmilja. "Čisti računi, dobr prijatelji, pravi Ivan Smolčnik, " toda tu ni čistih računov. Kot nisem bil zadovoljen s komunisti in njihovo oblastjo, tudi so to novo nisem." Dva obraza istega problema. In oba nezadovoljna. Očitno je, da poravnavanje starih krivic rojeva nove krivice do ljudi, ki so povsem nedolžni in očimo je tudi, da starih krivic ni moč tako enostavno popraviti. Slavko Sušeč. Poslovni prostori podjetja Žila, ki prihajajo v zasebno last. V letu, ko praznujemo 100. obletnico rojstva Prežihovega Voranca, se je dogodilo še nekaj, kar kljub dopustniškemu razpoloženju ne sme iti mimo nas. Dne 10.8.93, torej točno na dan rojstva tega nesmrtnega koroškega velikana, je bila v Kulturnem domu Prežihov Voranc v Kotljah od 14. do 17. ure odprta spominska pošta prav njemu v čast. Poštne pisemske pošiljke je sprejemala poštna uradnica gospa Dragica Čepelnik. Tega dne so bile odpremljene naslednje pisemske pošiljke: 27 dopisnic, 64 pisem, 1 vrednostno pismo in 56 priporočenih pošiljk. Od priporočenih pošiljk jih je bilo PREŽIHOV VORANC 1893-1950 11 navadnih, 15 odkupnih m 3U ekspresnih pošiljk. Na pošti pa ste lahko kupili nove in tudi starejše kuverte ter kartice, ki jih je izdalo KFD Ravne. V času uradovanja je bilo zelo živahno, saj so nekateri prišli celo iz Ljubljane, Trbovelj, Maribora in od drugod ter veselo žigosali pisma in kartice. Tudi naključnih obiskovalcev, ki so nejeverno spraševali, ali je tu res pošta, ni manjkalo. Še posebej pa so bili pošte veseli krajani in nekateri so spraševali, če lahko na pošti dvignejo tudi denar. Morali so jih razočarati, vendar so bili kljub temu veseli, da so lahko oddali vsaj pismo za znanca ali sorodnika. o 623?4 KoVuf S % JO.8.1993 v SLOVENIJA tl00* % '■* #/i \ 62394 KOTUE 2 10.8.1993 g XWA^ Starejši krajam Kotelj se morda še spomnijo, da je pošta v Kotljah delovala še nekaj let po II. svetovni vojni in zato je odprtje in zaprtje pošte 62394 KOTLJE dalo marsikateremu misliti, da kraj res potrebuje svojo pošto. Veijetno pa so ta razmišljanja le preveč no stalgična in v današnjih krutih časih ne bodo rodila sadov. Da pa je do tega dogodka sploh prišlo, se lahko zahvalimo članom upravnega odbora koroškega filatelističnega dru štva Ravne, posebej še gospodu Maijanu Merkaču, ki je sprožil pobudo za ta dogodek. Ob tej priložnosti je KFD Ravne izdalo priložnostni ovitek KFD 20/1993 in spominsko kartico KFD 21/1993. Likovno podlago (akvarel) za ovitek in kartico je izdelal Anton Repnik z Mute, tiskale pa so se v tiskarni ODTIS na Ravnah V iip.aih' je bil priložnosmi poštni žig, s katerim so bile požigosane vse poštne pošiljke, ki so bile tega dne odpremljene. Vse te izdaje in pa priložnosmi žig ter dejstvo, da je spominska pošta bila odprta samo tri ure in je s tem svojevrstna zanimivost, ki se lahko kosa s pohodi na Triglav in odpnjem spominske pošte na Triglavu (1 x na leto), je bilo dovolj zanimivo za veliko filatelistov v Sloveniji. Tako so naročila na koroški klub in na pošto kar deževala in le komaj so vsem ustregli. Na slikah si lahko ogledate spominski ovitek, kartico in spominski žig, če pa ste to enkratno priložnost zamudili, lahko svoje želje glede ovitkov in kartic sporočite na naslov KFD Ravne p.p. 19, 62390 Ravne na Koroškem. Jože Keber (h S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO P 0 D t E I J t STAVBENIK - d 0. 0. V A l J VSA mm visoki m nizki oiftiPNJIi INDannipKi oBjem im in Ob petdesetletnici ustanovitve Prvega koroškega bataljona Ne vseh v en koš Velika, bombastična slavja in čas odkrivanja monumentalnih spomenikov v čast NOB so, zdi se, nepreklicno mimo. Novi ljudje in novi časi pa so do preteklosti neprizanesljivi, pri čemer so najbolj prizadeti tistih, ki so brez krivde preživeli vojni in povojni čas. V Koprivni nad Črno, kjer so borci slavili petdeseto obletnico ustanovitve Prvega koroškega bataljona, je slavnostni govornik dr. Anton Skobir ob predstavitvi pomembnih akcij koroških partizanov v Mežiški dolini dejal, da borcem danes očitajo napake in zločine, za katere nočejo in ne morejo prevzeti odgovornosti. "Izpostavljeni smo preziru in vzvišenosti nekaterih novih političnih povzetkov, ki so jim tuje in nepomembne zasluge NOB," je dejal Skobir. In še: "Ni nas mogoče enačiti s tistimi, ki so se borili na strani okupatorja." Predsednik koroških partizanov v Avstriji Janez Wute-Luc iz Celovca je navzočim dejal, da so bili mnogi med njimi po vojni diskriminirani in zaprti, vendar se niso pustili zastrašiti, tako tudi danes ne, ko borce v matični domovini blatijo tisti, ki so se na račun prejšnjega sistema dokopali do lepih pozicij. Slavja v Koprivni se je udeležilo okoli 1500 ljudi. Borce je nagovoril dr. Anton Skobir med njimi so bili tudi nekdanji partizani z Gorenjske in Dolenjske, avstrijske Koroške in Štajerske, predstavniki teritorialne obrambe in občinski funkcionarji. Na bližnjem hribcu je grmel možnar kot blag spomin, da se je v daljni preteklosu v teh krajih dogajalo nekaj pomembnega, in spodaj med ljudmi je bilo spet slišati na hitro pozabljeno besedo "tovariš". Z.S. foto F.J. JELOVICA in as Posebna ponudba: Vrtne garniture, lamelni parket, strešna okna. lesene stopnice, montažne stene, okna. vrata... IM PREDSTAVNIŠTVO RAVNE NA KOROŠKEr Čečovie S. tel.: 0602 / 20 175 |P rw'w DOSTAVA NA DOM. ORGANIZIRANA MONTAŽA Srečanje družin V Gornji komisiji v Mislinjskem jarku je Turistično olepševalno društvo Mislinja pripravilo prvo srečanje družin, ki so nekdaj živele v tem kraju pod Roglo, a so se z leti preselile v dolino. Da bi družine spet privabili na srečanje - prišlo je kar preko 30 družin - so /a njih pripravili pestre družabne igre. Odslej bodo taka srečanja tradicionalna. Na sliki : lepo je bilo ob nekdanji Seitlovi kmetiji v Gornji Komisiji, ki je še danes povezana s temi ljudmi. F. J. KONEC ZDRflh V ZD RflDLJE Dr. Andrej HORVAT: "Če bom direktor, je moj prvi interes, da kolektiv dela na način, kot si predstavljam delo v ambulanti. Če mi bo to uspelo, bom zadovoljen!" Bralci se boste gotovo spomnili neljubih dogodivščin ob spremembi sistema zdravstvenega zavarovanja, ko so se predvsem zdravstveni delavci nenadoma znašli v pnmežu zavarovalnic in postali njihova servisna služba. V mnogih zdravstvenih ustanovah je zavrelo, tudi v Zdravstvenem domu Radlje, ko so vsem spremembam botrovali še novi računalniki in seveda sporni direktor tamkajšnjega zdravstvenega doma, ki novim nalogam in svoji funkciji očitno ni bi! kos. Po vseh neljubih dogodkih se je v Zdravstvenem domu v Radljah vendarle marsikaj spremenilo. Spremembe v zdravstvu, nov način evidentiranja, računalniki, številni vsakodnevni organizacijski problemi so takrat ustvanli klimo in zrušili medsebojne delovne odnose tako, da jim tedanji direktor dr. Vidoz ni bil več kos. Odločitev, da na to mesto postavijo drugega človeka, so sprejeli 22.6. na seji Sveta zavoda, isto odločitev pa je nato podprla tudi skupščina občine Radlje na seji 7.7.93. Skupščina pa je potrdila tudi imenovanega dr. Andreja Horvata za v.d. direktorja zdravstvenega doma, ki ga je izbral kolektiv oziroma Svet zavoda. Dr. Horvat je bil dotlej zelo priljubljen obratni zdravnik v splošni ambulanti Radlje za številna podjetja v občini kar 10 let, pacienti pa so ga imeli radi, ker jim je znal pogledati v oči in jim prisluhniti. Ob tem, ko je dr. Horvat prevzel direktorsko mesto, se je v obratno ambulanto vrnil dr. Vidoz, kar pa očitno po zadnjih reakcijah in protestih posameznim podjetjem, torej pacientom, ni povšeči. Vendarle pa je dr. Vidoz na prvotnem položaju zdravnika najbrž srečnejši, saj je s tem z njegovih ramen padla marsikatera neljuba naloga za katero je včasih res težko najti pnmemo rešitev. Dr. Andrej Horvat - v.d. direktorja Zdravstvenega doma Radlje, ki je to-funkcijo sprejel po veliki osebni dilemi in kot izziv, se vendarle ni povsem odrekel delu v ambulant, ki ga bo opravljal pnbližno 20 % svoje delovne obveznosti. Temu se ne more povsem odpovedati, saj ga poklic osrečuje, ker pa ga kolegi poznajo kot resnega sodelavca, ki pozna problematko zdravstvenega zavoda Radlje in ker se jim je zdel za to funkcijo najprimernejši, je funkcijo za eno leto sprejel. Dr. Horvat ima tudi povsem izdelano vizijo nalog, ki jih namerava uresničit. Med kratkoročne cilje prvenstveno navaja ureditev odnosov v kolektivu, ostalo je že obstoječe in utečeno. Rad bi nekoliko spremenil organizacijo dela, tako da bi sedaj preobremenitev nekatenh olajšal. Dr. Andrej HORVAT: Dolgoročno je svojevrsten problem organizacijske mreže Zdravstvenega zavoda Radlje, ki je specifična in razdrobljena po terenu, potebno poslovno, finančno ter kadrovsko uredit čimbolje, je poudaril, še zlast pa si pnzadeva v odnosih z zavarovalnico uveljavit popoldanska dežurstva, ki jih finančno zavarovalnica ne prizna, se pa redno opravljajo. Poseben problem so zobozdravstvene ambulante, še zlast v Vuzenici, ko po dolgem iskanju po vsej Sloveniji niso mogi: dobit terapevta za to ambulanto, grožnje s strani ijudi pa so deževale iz dneva v dan. Sedaj jim je ta kader uspelo poiskat, vendar je poteba še po enem zobozdravstvenem teamu. Enak problem je v Ribnici na Pohorju, ko je zobozdravnik to vas obiskal le enkrat na teden, v jeseni pa bodo uvedli dežurstva kar trikrat tedensko. Svojevrsten problem v Radljah pa je tudi zaradi kadrovskih normativov - na nove čakajo že 5 let - ter razdrobljenost po terenu, kjer je sporna tudi cestna povezava Nerešeni problemi so preobsežni, veliko je odprth organizacijskih konfliktov, je poudaril dr. Horvat, toda, “če bom imenovan za direktorja, bo prva naloga ta, da bodo v kolektivu celali na način, ki si ga pač predstavljam v ambulant. Če mi bo to uspelo, bom zadovoljen," je še dodal, medtem, ko so ga (direktorja) iskali pacient in prosili za urgenco na domu. Takoj se je odpravil na pomoč. Seveda pa se nismo mogli otrest občutka, da dr. Horvatu sledijo tudi zavistni pogledi nekaterih kolegov. I.Fasvald Novi batik! Nov radeljski poslovno-trgovski center je ves pod streho. Prijetno urejeno okolje, resda še ne povsem dokončano, pa vendarle obetavno kaže še lepšo podobo kraja ob Dravi. Prve dni avgusta so odprli kar štiri nove lokale. Zlatko Pa/ek je popestril ponudbo audio in druge tehnike ter elektropotrošnega in gradbenega materiala, Julija Košir je pripravila še en izbran butik konfekcije, v prednosti je vse za mlade in najmlajše, Štefka Mlinarič nudi izjemen izbor vsega, kar spada v papirnice, Nada Gros pa je prišla s sodobno urejenim frizerskim salonom. Pa se ne premika samo v bogastvu ponudbe, premika se tudi k vse sodobnejši opremi, k urejenosti Ijudi-prodajalcev. Vsaj v tem pogledu po milimeterčkih k Evropi! k. vaiti ìmMfc (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. DpIbOjsra tovarna farmacevtskih m kemičnih Izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517 Ptllfflli m St ti itptlšt V zadn jem tednu avgusta - bilo je tako nepričakovano - smo izvedeli, da je zapisa! svojo zadnjo noto, za vedno zaprl dirigentsko knjigo Nikolaj Vinšek iz Vuzenice. Ko je bil med nami, so ga Takoj po drugi vojni se je logil mnogi cenili, spoštovali kot obnove godbe, bil njen kapelnik, poštenega, predvsem pa glasbi in kar polnih 36 let kapelniške dobe delu predanega človeka. Čeprav je nabral. To pa je pomenilo zadnjih deset let ni več vrtel učenje muzikantov, vaje često-dirigentske palice Vuzeniške krat kar v njegovi čevljarski godbe niti ni bil več aktiven delavnici, da je bilo pozimi gasilec, je za Nikom vendarle toplo. Dolga leta so igrali kar z velika praznina. njegovimi instrumenti. Trudil se Človek si mora vzeti vendar je za prve uniforme, iskal malo časa, da vsaj nekoliko skladbe in pisal note. premisli, pretehta in morda dojame, kaj je 60 let trdega dela To je bil človek velikih pn godbi, ki je bila in ostaja odpovedovanj, garač kot malo osrednji nosilec kulturnega takih in do kraja vnet za življenja in utripa v kraju. V glasbeno kulturo. Ob vsem pa bi skromni brošuri ob 60 letnici vedno skromno dejal: "Eh, kaj gasilske godbe najdemo za- jaz, če ne bi imel takšnih pobov, pisano, da je v letu 1932/33 ne bi šlo!" pristopil v godbo Nikolaj Mi pa tolikokrat iščemo vzore Vinšek. Ot tu naprej so uspehi in junakov, zvezd, le svojih obstoj v mnogih težkih letih navadno ne vidimo! tlakovani z njegovim delom. -kv KRANJSKA GORA • KOPER slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO ------------------------------- PO KOROŠKI------------------------------------- Koroške atletinje in atleti žanjejo lepe uspehe kljub slabim pogojem za vadbo ) I Trener KAK Ravne Zdravko Kotnik naveličan obljub Obljube, obljube - veliko jih je bilo v preteklih letih, toda ostalo je vse po starem. Atletika je prednostna športna panoga v občini Ravne, poleg alpskega smučanja in odbojke, toda nosilec te dejavnosti Koroški atletski klub nima niti osnovnih pogojev za nemoteno načrtno vzgojo mladih atletskih talentov. Stadion na Ravnah (oziroma adetska steza) je v obupnem stanju, tako da ravenski atleti in atletinje praktično nimajo kje trenirati. Tekmovališča uspejo občasno pripraviti le za kakšno osnovno ali srednješolsko tekmovanje znotraj občine, toda nikakšmega upanja ni, da bi Atletska zveza Slovenije morebiti zaupala Ravnam organizacijo kakšne adetske prireditve na republiški ravni. Sanje altetov in atletskih delavcev, ki si že desetletja želijo, da bi na Ravnah dobili vsaj atletsko stezo s tartansko podlago, se bržkone ne bodo tako kmalu uresničile. Ali pa, čeprav sedanji trenutek tudi športu ni preveč naklonjen? Trener Koroškega atletskega kluba (KAK) Ravne Zdravko Kotnik, ki s profesionalnim odnosom že celo deletletje potrjuje svojo strokovnost in privrženost "kraljici športa", vendarle upa v boljši jutri. S pravo koroško trmo in zagnanostjo je v zadnjih letih vzgojil veliko število kakovostnih atletov in atletinj, predvsem v tekaških disciplinah. Kdo ni slišal za imena kot srt Ošep, Šmidova, Pušnik, Kresnik, Štern, Brezovnik, Vrhovnik... Nedvomno so pogoji za razvoj atletike na Ravnah precej slabi? "Da, prav zato smo se usmerili predvsem v tekaške discipline, za katere imamo na Ravnah vsaj nekaj možnosti. Za ostale discipline, kot so meti in skoki, nimamo pogojev. Saj veste, v kakšnem stanju je ravenski stadion. Če se bo kaj spremenilo na bolje, bomo z veseljem pričeli vaditi tudi ostale discipline. Zdravko Kotnik Zagotovo so tekaške discipline med najbolj garaškimi, pa vendar se v klubu lahko pohvalite z velikim številom atletov in atletinj. "Zaradi danih pogojev pač vadimo le teke, ki sodijo med najbolj naporne v atletiki. Vendar očitno spoznavamo, da je tek pisan na kožo nam Korošcem, ki smo znani po svojem trdem, garaškem značaju. Morda je prav to razlog za naše uspehe." Kako bi ocenili svoje delo v zadnjih nekaj letih? "V klubu sem praktično zadolžen za vse, saj je pomoč odbora oz. njenih ljudi zaradi zasedenosti na delovnih mestih bolj skromna. Menim, da sem s precejšnjo mero zavzetosti in ljubezni do te panoge uspel pripeljati ravensko atletiko do zglednega nivoja. V zadnjih nekaj letih ima prav atletika skoraj tretjino vseh kategonzi-ranih in perspektivnih športnikov v občini Ravne. Samo v lanskem letu smo imeli enajst reprezentantov, od pionirskih do članskih vrst. Tudi z delom v reprezentanci Slovenije sem prispeval k dvigu kakovosti koroške atletike, za katero mnogi upravičeno govorijo "koroški tekaški čudež." S svojim strokovnim znanjem sem, upam si trditi, pomagal tudi atletu iz celovškega kluba, ki je izboljšal 23 let star rekord Avstrije v teku na 800 m, s časom 1:46,83. V njihovih medijih je to izzvalo veliko pozornost. Kljub težkim razmeram na Ravnah me k delu vlečejo nenehni uspehi mojih varovancev." Ali se atletiki na Ravnah obetajo lepši časi? "Kot prednostna panoga v občini Ravne je atletika le na papnju. Atletika je bržkone edini šport, ki nima ustreznega objekta za vadbo in tekmovanja. Spomnimo se samo, kdaj je bilo zadnje atletsko tekmovanje r.a Ravnali. Brez tekmovanj doma pa klub ne more marketinško delovali. Tudi sredstev s strani Športne zveze je glede na prednostno panogo in rezultate zelo malo. Atletski objekti na Ravnah bi zagotovo služili velikemu številu dijakov in učencev srednjih in osnovnih šol, pa rekreativcem in številnim ljubiteljem atletskih tekmovanj, zato bi bilo prav, da se stadion dokončno uredi. Mesto Ravne in vsa občina si s ponosom pripisujeta športno razvitost, toda stadion je resnični pokazatelj dolgoletnega dela športnih delavcev in tudi politikov. Žal moramo pogledati resnici v oči. Mislim, da se bodo morali občinski športni možje vendarle zamisliti. Ali je atletika res prioritetna panoga po doseženih rezultatih že, toda po pogojih dela je žal prav na dnu. Če se na Ravnah miselnost ne bo spremenila, da je namreč potrebno podpirati rezultate in jih ceniti, bom pač primoran oditi iz kluba. Marsikje b; me z veseljem sprejeli, saj mi mamljivih ponudb ne manjka. No, morda bi bili mojega odhoda nekateri prav veseli," zaključuje svoje razmišljanje atletski zanes- enjak in trener KAK Zdravko Komik Ivo Mlakar PREPIH, Od javnosti odvisen časopis. Izdaja ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem. Direktor Niko R. KOLAR, «lavni in odgovorni urednik Vojko MOČNIK. Računalniško oblikovanje MK STUDIO, Studio za oblikovanje in propagando, Ravne na Koroškem. Tiska Koroška tiskarna Slovenj Gradec. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informacije št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plčuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. MEŽIŠKA DOLINA d d T3 s « >0 o K < Z o T U_ < OC O O Z o s o h- o m < 2 _j O Q < >oo >N LU S H 02 O C D O O D- > '5 C •£T> •ZP . U G c CL ^ oj g .y E £ D 73 G •Z? G G >C/D 'G Q- 2 O -G N >p £ ? uj ^ S £ >N JH 1 Q. I O O • IM C >N O v u • M a >N "o a « JU o u XI o CO > T3 CO N O :? o a o v x >u E E OJ cfl « .ti bf bfi co co >« ^3 " C i- s- a a a I CO as V fl >y g CN >u E 2 |2 é ;5 r! ^ Cl, >x □ □□□□ G M > G Ih G cd C G C ^ « o oi '> o O ON u >o S u z < a: O > CL N FOTO MONOGRAFIJA MEŽIŠKE DOLINE < > * X U U IS! -• ^ 73 3 > O/j c •- 'D F, > * H O s- a u 5Vi g "T 1/5 ra & «J>2.3,5- S'S Ij f ofi D-rE1 'sohiop opg^S-^-i pEm^Ow—Od 5 u n ^io'E^c “s> .3 O • — i-C'S ^ E-u S« ž.3~'>'E§ s 6oo-3'§>> i35 e—so S. u'-a 2 > c 1-g'o O E i 2 s > > “ O E >'E>5: :c3>--o2« llllllls SŽOŠ g^c’oN'S^c^S'P g ^ S o ^"S Sc E.2,-1 l^-S > 3 ■n ^ 0- * N S •- >U^ s 3 §1 2 Ó z S jž >N O >c/3 •i ^ 2 73 . ^- D N -O C ll! - G !i S ')N cc S :s;I 0) • X/5 •—» O ©ira Sž § ^ S ^ N sP 6 %b.t š z •a 4= g 2 00 0/} (N sS s; O X c »o O ^ Z S t r&iu* tue- toje ŠPORTNA REVIJA BKIPA IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKU! POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025 Trgovsko podjetje 'KOROTAN” Ravne na Koroškem 'rr l -.L ■ • I- ’'aM T.P. KOROTAN sporoča cenjenim kupcem, da smo uspeli v petih dneh preurediti SALON POHIŠTVA, v sodobno prodajno hišo s široko ponudbo: prehrane, pijače, galanterije, gospodinskih potrebščin, opreme in hrane za male živali, konfekcije, trikotaže, nogavic, perila, obutve in športne obutve, šponne copate vseh velikosti, igrač, čistil... Za lažjo primerjavo naštevamo nekaj proizvodov in cen: ♦ sadolin extra (uvoz iz Danske) 11 samo ♦ sadolin classic " " 11 samo ♦ vikend deka, 140X20 samo ♦ tenis copati vseh velikosti 1 par samo ♦ 4-delne kopal. gar. v 7 barvah samo ♦ ženski čevlji, moške platnene hlače. 780.00 SIT 590.00 SIT 1.000,00 SIT 1.000,00 SIT 1.000,00 SIT otroški kompleti, ženske spalne srajce. otroške trenerke - vse po enotni ceni 1.111,00 SIT ♦ ženske poletne obleke samo 1.667,00 SIT ♦ moški kopalni plašč samo 1.667,00 SIT ♦ šolski nahrbtnik samo 1.750,00 SIT ♦ vrtni PVC stol samo 907,00 SIT ♦ Persil brez fosfatov 3kg samo 976,00 SIT ♦ kozarci za vlaganje samo 37,00 SIT ♦ teflon posoda od 700,00 - do 900,00 SIT ♦ otroški pajaci samo 1.400.00 SIT ♦ otroške Jeans hlače z naram. (št.l 1,12,13) 1.183,00 SIT ♦ moška obleka VARTEKS samo 12.901,00 SIT ♦ PAMPERS PLENIČKE v vseh velikostih, za deklico in dečka NA DAN OTVORITVE SAMO 1.690,00 SIT PRODAJNA HIŠA BO V PROSTORIH OPREME RAVNE ODPRTA OD 14. AVGUSTA DALJE. PRIDITE. NE BO VAM ŽAL! DRUŽABNA KRONIKA Kljub M/viNjšn udEl.Ezbn - veLhoacttno Po policijskih merilih, kjer se lahko spravijo na kvadratni meter štiri ljudske duše, je bilo tretjem srečanju državnikov pri Naje vski lipi natančno 2875 občanov. To je sicer nekaj manj kot prva leta in deset manj kot organizatorji pričakovali, vendar je bilo p-pri lipi tudi tokrat veličastno. Lipa nekoliko posodobljena, revitalizirana - seveda ni manjkal Andrej Sartelj s svojim šnopsom - po dolgih letih so pa na Koroškem godli Fantje treh dolin, gostinski del je bil zaupan družini Red-nak, vse organizacijske niti pa sta vzela v roke novopečeni doktor Matic Tasič in podjetnik Matjan Ber-ložnik, ki se je tokrat poskusil tudi kot ko-nferansje. Prihodnje leto bo srečanje še bolj zgodaj - predvidoma v začetku julija - postalo pa bo sestavni del slovenskega protokola. » v. O o v o R C Govori pod Najevsko lipo so bili vselej nekaj posebnega, težko pričakovanega, nekakšen letni obračun do političnih počitnic. Milan Kučan je v šest strani dolgem nagovoru največ prostora namenil aferam in aferaštvu, ki razjedajo našo mlado državo. Nekaj pikrih je usmeril tudi v nekatere ministre, ki pa so - kot da bi vedeli, kaj bo Kučan govoril pod lipo - raje ostali doma. Ena od bodic je letela na obrambovca Janeza Janšo, in Kučan je zaradi ministrove abstinence moral celo modificirati govor. Prvič pa je bil pod Najevsko lipo župan ravenske občine Adi Cigler, Adiju so vsi ploskali, predvsem zaradi tega, ker je bil zelo kratek. Dan po lipi je gospod župan že odpotoval na Tudjmanovo obalo. Sicer je bil Adi vseskozi bleda senca mladega dr. Matica Tasiča, kar pa ravenskega župana sploh ni jezilo. DRUŽABNA KRONIKA IN PREPIHANE CVEKE f"NA zdRAVjc1*! Tudi to leto ni šlo brez štehvanja. To prireditev, ki sicer sodi v Ziljsko dolino, so si z zanimanjem ogledali slovenski državniki, pa tudi Kitajce in Albance ter Čehe je zanimalo, zakaj neki Korošci razbijajo po čebru. Zato pa so vsi spoznali, da Korošci iz soda najrajši pijajo in nazdravil je tudi predsednik države Milan Kučan. Kučanov "na zdravje" spremlja Zvone Steblovnik, mladi upokojenec iz Mežice, sicer znan kot dober prijatelj Hermana Rigelnika. ^znarn J KnltA + Kučan Pri Milanu Kučanu se je razvrstila vrsta Korošcev. Nekateri so težili (zato si predsednik podpira glavo), drugi so ga razveselili. Tako se je predsednik razveselil tudi Kike Kolar, stare prijateljice iz partijskih časov, ko so se v Beogradu postavili po robu tamkajšnji čaršiji. Štefka Kučan se je pri Najevski lipi zelo zabavala in na soproga ni bila nič kaj "ajferzihtik" Pri Najevski lipi pa smo tokrat pogrešali dr. Franceta Bučarja. Prejšnja leta je namreč Bučar pod lipo govoril, Peterle pa raztegoval mehe. Bil pa je pri Lipi Bučatjev dvojnik, ki je molčal, pa toliko bolj raztegoval mehe. Jožica Puhar rada hodi na Koroško, saj je bila edina, ki je k lipi prišla trikrat. Tokrat se je Jožici pridružil Janez Pačnik, ki je gospo ministrico tesno spremljal ves dan. Tako je bil tudi lam, vendar je v lanskem letu Pačnika tu in tam zamenjal dir. Dušan Kitek. Letos odstavljenega direktorja jame k lipi ni bilo (nemara je sestavljal novo odprto pismo Janezu Pačniku?). Jožica je bila - kot vedno - navdušena, zadovoljen pa je bil tudi mag. Herman Rigelnik, saj je parlament, ki ga vodi do političnih počitnic spravil pod streho kar 104 zakone. Za Hermanom Rigelnikom stoji varnostnik. Teh je bilo pri Najevski lipi 164. NAvduŠENA JoŽitAp ZAdoVoljEN HERMAN PLes na vnsok* RAVNH Raj pod lipo je bil pester, gotovo najtežje pričakovan pa otvoritveni ples, ki je bil namenjen predsedniku države. Gospod Matic Tasič je tudi sicer kot senca spremljal tovariša Kučana in hitro nagovoril Štefko za ples. Kako tudi ne, saj sta oba iz Mislinjske doline. Milan Kučan pa je vrnil milo za drago in zaplesal z gospo doktorjevo. Fotografije Frančeka Jurača pa kažejo, da so bili vsi zelo zadovoljni. Mimogrede: Štefka Kučan in Franček Jurač sta bila sošolca. Uspehi ravenske vlade Ob koncu leta, ko bomo delali bilanco uspehov občinskih vlad v Koroški regiji, bo ravenska vsekakor na prvem mestu. V letu gospodovem ji je uspel edinstven in neponovljiv uspeh: sanacija Najevske lipe in ureditev gozdne ceste do matere vseh lip. Tako so se naši državniki (peščica rpubliških in množica občinskih) na srečanje popeljali po prijetni in urejeni cesti. Na cesto iz doline preko Pudgarskega, po kateri se je na srečanje lahko peljala ostala raja, so žal pozabili. Za navadne smrtnike je že dobra, so veijetno modrovali. S takimi "gozdarskimi uspehi" se druge vlade v regiji še zdaleč ne morejo kosati, na primer Radlje s svojim Remšnikom ali pa Slovenj gradeč s svojo obvoznico, bencinskimi črpalkami, novim trgovskim centrom, sejmi, kulturnimi prireditvami itd. Domnevamo, da se slovenjgraški predsednik vlade iz same zavisti ni hotel udeležiti srečanja pri Najevski lipi. Prvi mož v občini Doslej je veljalo nepisano pravilo, da je prvi mož v občini župan. V soboto, na sprejemu državnikov pa to več ne drži. Dr. Matic Tasič, predsednik ravenske vlade, je vse protokolarne vajeti vzel v svoje roke. Tako se je prvi (pred županom) rokoval z gosti, imel pozdravni govor pred hotelom Planika, pozdravil goste pri kosilu, imel pozdravni govor pri Najevski lipi ina nenazadnje odprl ples z gospo Kučan. Župan g. Cigler bi mu vse odpustil, le tega bojda ne more preboleti, da mu je g. Štefka dala korpico in šla plesat z g. Maticem. Mož na konju Ob srečanju državnikov pri Najevski lipi se je zelo izkazal gospod Marjan Berložnik, ex. sekretar za občo upravo in družbene dejavnosti in še vedno podpredsednik ravenske vlade. Njegovo vodenje štehvanja je bilo na visoki ravni. Dokazal je, da se dobro spozna na konje, še bolj pa na kobile. Predlagamo, da v bodoče prevzame kmetijsko ministrstvo v občini. Mogoče bo pod njegovim vodstvom v občinski vladi več razumevanja za to gospodarsko vejo. ✓ 17 ŽELITE LOKAL ALI POSLOVNI PROSTOR? V STROGEM CENTRU PREVAU GRADIMO ZA VAS PRODAJNI CENTER • v mansardni etaži je na razpolago 18 lokalov površine od 22 do 48 m2 • finalizacijo določate sami • pri takojšnjem plačilu 3% popust • pokličite ali obiščite nas, radi Vam bomo svetovali NA PREV ALI AH NA KS PREVALJE, tel.: 0602 / 31 - 294 V MARIBORU NA PARTIZANSKI 3-5, tel.: 062 / 226 - 111,27 - 470 PRODAJA TUDI NA KREDIT PRODAJNI CENTER DRUŽBENI DOM PREVALJE OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM, KOMUNAF' ROJ E KT MARIBOR 18-------------------------------------------------------PREPIH PREPIHOSKOP DOPUSTNIŠKI HOROSKOP ZA KOROŠCE IN KOROŠICE Oven V vročem in soparnem mesecu avgustu boste izkoristili še zadnje dopustniške dneve. Preživeli jih boste doma, kajti z rudniškim domom v Portorožu, kjer ste svojčas kot sindikalist in proletarec še lahko letovali, je bila opravljena kravja kupčija in danes v njem letujejo drugi. V mežiški trgovini Prima boste dobili pijačo po najbolj ugodnih cenah in zavalih se boste na kočo in uživali ob ribniku. Bik Kljub umazaniji v Ivarčkem jezeru je koroško morje vaša edina možnost, da za trenutek odložite misel na delo in bomo mezdo. Naj vas ne motijo fekalne odplake, ki se zbirajo v tem jezercu. Sčasoma se človek na vse privadi, tudi ljudjem ob Suhi kupi kakcev in smrad ne morejo do živega. Morebimo alergijo pozdravite kar sami, tako je bolj varno. Dvojčka Dobra poteza; vsako soboto in nedeljo napolnite hladilno torbo, spohajte kraja bedra in užitek na avstrijskem Pirkdorfciju. Ko boste sešteli vse vikende v avgustu in juliju, boste prišli do ugotovitve, da so vaši užitki ob vodi trajali deset dni in ustrezno ste nadomestili izpad v nekdanjem železarskem domu. Komaiji so povsod na Koroškem. Rak m m Lev Ribičija je kot nalašč za te avgustovske dni. Čeprav bo ulov slab, se predajte užitkom namakanja tmeka v Dravi in Trbonjskem jezeru. Po ribe boste stopili v prvo ribarnico. Opustite krivolov z dinamitom, ki ga rajši shranite za kritične čase. Jeseni boste lahko lovih tudi v ribniku na Zgornji Vižingi, ki ga gradi avstrijski Kelag. /Ja Devica Tudi koroške Rusinje in Ukrajinke so ta mesec na dopustu in priložnostno naslado si boste morali poiskati drugje. Za prvo sik) bo dober tudi Vroči Kaj. Sicer pa lahko tudi na koroških letnih vrtovih opazujete brhka dekleta v poletnih prosojnih oblačilih, iz katerih so vidni robovi spodnjih hlačk in modercev. Modro ste ravnali, da ste dopust pustih za čmjanski turistični teden. Lepo v miru si privoščite čevapčiče, mlado čebulico in ogromno količino piva. Stisnite zobe in tudi putika vam ne bo mogla do živega Ko bo čmjanski pivski maraton končan, vam dolgotrajno zdravljenje ne uide. (rt) Tehtnica Tudi če ste iz Bosne, se boste lahko brez skrbi udeležih letošnjih jesenskih srečanj na Prevaljah, kajti komunala je skupaj s tamkajšnjo krajevno skupnostjo poskrila vso kamenje, fižolovke so že pospravljene, fižol pa je v hladilnih skrinjah ah pa se še suši. Prevaljski gostinci se bodo letos med sabo ponovno dajali, kdo bo imel najnižje cene, kar je za pivske brate samo dobro. Škorpijon Slovenjegraške poletne noči na vrtu hotela Poboje so dober nadomestek cvrtju ob morju. Pravilno razmišljajte, ko trošite denar v domačih logih. Tisti, ki ga nosijo Tudjmanu, bodo ob vseh napadih njegove vojske soodgovorni za agresijo, ki jo z bivanjem na Hrvaškem posredno financirajo. Škorpijon je tudi orožje. Strelec Tudi planinarjenje je lepa pritožnost za aktivni dopust in po dolgih letih boste spet obredli vse koroške vrhove. Stopite tudi čez Poboje, kajti ko si ga bodo razde lih novodobni kapitalisti, bodo občutki pri hoji čez to planjavo bolj klavrni. Posodov Fika bo na Srmrekovcu to soboto spet kuhal parmalajs. .'ižr Kozorog Z gobami je letos kot s čmjansko vodo. Gob je zelo malo, pa še tiste so radioaktivne. Gobe uporabljajte le kot dodatek jedem, nikakor kot glavno jed, kajti lahko se zgodi, da vam celo v slovenjgraški bolnišnici ne bodo mogh pomagati. Nikar si ne dovohte, da bi odšh v večna lovišča zaradi nepoznavanja gob. ^ Vodnar V teh dopustniških dneh ste obiskah že vsa tri letna kopališča in eno umazano jezerce. Obiščite še prijeten hlad koroškega kmečkega turizma. Pazite, kakšen mošt boste dobili na mizo, predvsem se izogibajte moštinu, ki lahko spremeni stanje vašega duha in prebave. Ni boljšega kot najevnikov macesen. Ribi Slovenska zdravilišča so navila cene do onemoglosti in ostaja vam Rimski vrelec. Iz globin curlja zdravilna voda ki so jo svojčas pih na dunajskem cesarstva in zakaj ne bi ta voda bila dobra tudi za vas. Brez sramu vzemite kanister in brž na Rimski vrelec. Doma boste v miru ob kozarcu hotuljske slatine razmišljali o nesposobnosti koroškega turističnega gospodarstva POLETNA VROČICA Hočemo ali ne, v mesecu juliju je bil v središču dogajanj bazen v Slovenj Gradcu. Na letnem kopališču, ki ga v prvi vrsti radi izkoristijo najstniki mesta miru in okolice, v večernih oziroma nočnih urah pa tudi starejši, seje zgodilo marsikaj živahnega. Bojda je bilo celo tako živahno, da seje nekdo spomnil zagroziti upraviteljem, da bo pognal bazen v zrak. To pa tudi ni bil edini, nedvomno pa je bil najmočnejši razlog, da smo poiskali Vinka Klančnika s Krajevne skupnosti Slovenj Gradec, ki upravlja z bazenom. "Grozilno pismo sem prejel po prireditvi na kopališču, ki je bila 17. julija. Na zabavi je igrala skupina Vindy. Že prej je bilo precej telefonskih pozivov, naj se kopališče zapre ob 20. uri. Toda občinski odlok dopušča obratovanje do 22. ure brez kakšne prisebne odobritve in vsekakor bomo to tudi vnaprej upoštevali. Ne mislim pa se ukvaijati s pismom, ki sem ga dobil," nam je povedal Klančnik. Poletna dogajanja na kopališču so tudi del nočnega življenja mladih, katerega v počitniškem času še kako uživajo. Klančnik pravi: "Vsekakor je za mlade pri nas slabo poskrbljeno. Treba jim je ponuditi organizirano zabavo. kar si mi na kopališču prizadevamo. Vedno se starejši pritožujejo, da mladi posedajo po kafičih in da ni neke pametne prireditve za njih. Mi to poskušamo uresničiti, vendar se vselej najde kdo, ki močno nasprotuje. Zdi se mi, da kopališče ni bilo zgrajeno zato, da bi ga gledali od daleč, ampak da se tam nekaj dogaja. Povsem jasno je, da ne more biti tišine, če je na kupu več sto mladih, ki se je prišlo zabavat, toda na bazenu potekajo vse prireditve do določenega časa in pri tem ne kršimo določitev." Letos je gostinsko ponudbo na bazenu prevzel Peter Gregor, ki je lastnik gostilne Pod velbom. Ta predstavlja pravo odrešitev za vse tiste, ki so zagovorniki nočnega življenja. Toda šank na kopališču obratuje znotraj delovnega časa bazena, to je od 9. do 22. ure. Od lakoholnih pijač je na razpolago le pivo, obiskovalci pa lahko pridejo še do osvežilnih, brezalkoholnih pijač, sladoleda ter na huro pripravljene hrane. Gregor ni bil deležen obtožb na svoje delovanje, čuti pa se vpletenega pri napadih na Klančnika, saj skupaj z njim dela na živahnem utripu kopališča. Gregor pravi: "Vedno je tako, da se pritožuje nekaj posameznikov. Verjamem, da prihaja do določenega hrupa v sosedstvu bezana, ko se mladi vozijo z motorji. Priredite ve, ki so zelo redke, trajajo najdlje do 23. ure in to ni tako pozna ura, da se ne bi dalo potrpeti. Mladina se mora na nek način izživeti, bazen pa ne nudi le gole pijače, ampak nekaj več." Anonimno grozilno pismo, ki je bilo naslovljeno na Vinka Klančnika: Pismo smo dobesedno prepisali (o pravilnem pisanju bi lahko napisali še in še), poleg pa je tudi rokopis. "Ker vemo, da si tudi ti delno odgovoren za to drhal. Te prvič in zadnič opominjamo vsi prebivalci Kopališke Iršičeve in partizanske ulice, da preprečiš to galamo na kopališču. Če ti je kaj do svoje hiše in tudi bazena te obveščamo naslednje. Če bo še enkrat po 21.h takšen hrup, da ti bomo spustili v zrak tvojo Hišo kakor tudi celo kopališče. Ker nismo dolžni trpeti zaradi te galame polovico mesta Slovenjgradca. Če to takoj ne zaustaviš ti bomo minirali tvojo Hišo in tudi bazen ali veš, da zaradi tako hrupne glazbe ne more spati pol Slov Gradca. Prvič in zadnič." Namen tega članka ni pisati o pravilnem pisnem izražanju, toda nikakor ne moremo ignorirati zelo pomankljivega znanja slovenskega jezika osebe, ki je avtor pisma. Bržkone si številni prebivalci v pismu omenjenih ulic ne štejejo v čast, da se je v kožo njihovega predstavnika postavila (predvidevamo, da samoiniciativno) tako slabo jezikovno podkovana oseba. Ostalih stvari raje ne komentiramo. ČZŽi/. J=— '>t. ,a. g> ( rr ?~t t j-t • — 1 ' o s" a p- t-*-' 6'TO l c-,' Vjor Tr Sat* *t* C-*-- , n e /* f a c -f-* ,at f*— yc stSo^iOČ. /c-**. SU t*'fr £-y c/r- /-!//•* 7-r-** •**— -/ e S S' l- e T r***. s- ^ ^ *S*yt Če A* se <*< > /*/lr / S//' Att /s j e rt* rtZ» te SS ]* S s **/s ' •/ Trtj 'e/č v* fr ^7e. /i e>rt TL rtC Cefte. s è*-. ysS'e e S'tex r— oe/eCe-ttr Vtfeč’’ rzo s o> i**č ' /e Cn ■**. e SrT* SCT stre C* eZL C< /f~ eeS S* e Str st sstss* fttPSU c- TSct s*‘ e tessisi č, S~e zČ' sC tCc zes C* fri SAOP D.O.O., CANKARJEVA 72, 65000 NOVA GORICA, TEL. 065 24-712, 24-723, FAX: 065 24-078 TRGOVSKO POSLOVNI CENTER DRAVOGRAD VELEBLAGOVNICA TRGOVINE POSLOVNI PROSTORI LOKALI Informacije Cfb in prodaja: noema GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE LJUBLJANA, EMONSKA 8 TELEFON: 061/158306 LJUBLJANA, CANKARJEVA 4 TELEFON: 061/152073, 158355