POŠTNINA PLAČANA
48
^efo II št 22
t
v i ni. a * i hi
L S i H I J A * n
T * FIN A H! C E
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST; ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40,— LIR.
7 rst 16. julija 1948
Cena lir 15
donavsko konferenco v Beogradu
ZA SVOBODNO PLOVBO
in proti internacionalizaciji
I
30;
tel' ®eoSiradu bo 30. t. m. pri-Caa zasedati donlavska konferen-Zu'n k* bi po sklepu Sveta K .njih ministrov (v New Yor-1;o«aeCen*ra	izdelala novo
qq uenc‘jo o plovnem režimu na Mednarodni promet po to» UVi 3e Uk Pred drugo sve-tor[,l^u°jrto dosegel 3,5 milijonov
DZ^&Mje ureditve plovbe po kleti	va?no tudi za tržaško
D°nava je precej nevaren Otiti tržaškega pristanišča, ker ravnla Promet iz tržaškega na-^or e£,a z“*ectia na vzhod, v Črno it-i Madžarska ima celo po-iitj e ladje — dvoživke, ki pio-Po Donavi in dalje po morju * Dardanele na Bližnji vzhod, re$ ovire na Donavi so še pg v*Hke — reka je zamrznjena 'oTatn^aj mesecev, skozi železna tej a -e plovba še vedno precej rej,.1,71(1 in pesek ogroža globino fred na ustju. Toda tehnika na-jp Uje, gospodarsko sodelovanje ktia ^avnimi podonavskimi dr-°dbi^ se 12 dneva v dan j aia in litik3ai°če stališče trgovinske pori nngloameriške VU v Trstu državam tržaškega za-Žerje ’ z*asti nasproti Jugoslaviji, ■>riQrasfT?niet na vzhod. Pa tudi n0st syaioda narodnostna nestrp-)ansvln v se ostrejša gonja ìtali-d ■jve9a nacionalističnega tiska tjejp Proti slovenskim pod je-kanÙ ki se opira na italijanski lije v1* in jo vodifo Ljudje iz Ita-°° kmalu opravila svoje.
Pr*d»n<l Plwba ima določene kjrtic°?7 Pred prevozom na že-kega . kakor pri prevozu tež-Prei ^°0o vse vprek, žita, rud, Se p?971’ *esa it(*- Poleg tege pn datj cft>71o področje Donave če-Prej;	širi; gradnja plovnega
b0 ^Pa "led Donavo in Odro, ki kdi °2neie združen z Labo, pa je .Prekopa Donava-Majna-Ren torf' e^u" V tržaškem zaledju se k, j1 razvija obširna rečna mre-i-afa 1 bo čedalje ostrejše tekni o-itiej z železnico in odvajala prn-k	tržaške luke. Jasno je, da
fity ~~y°j narekuje Tržačanom Tr$1 Južnejšo podjetnost, da bi osvojil svoje stare po-ko y ^ in jih ohranil, medtem ijti	“anašnjem tržaškem vzda-
t*j	resnici ničesar ne store v
• smeri
'2l,edbe09ra^u P°ide 20 praktično be j ° kompromisne rešitve gler <*£■«*• plovbe, ki je bila °Zir0fn a na mirovni konferenci, ’hinijja Pred Svetom zunanjih ®Tita r?v (Sovjetske zveze, ZDA, ,le in Francije). Sovjetska ki SQ m donavske obalne države, konfe-. “e zastopane na mirovni nci leta 1946, so branile na £) ’ ^a je ureditev plovbe Hej,- ayi in ìzde’ava nove kort-^Tiav Vključno zadeva obalnih (lrheri^ medtem ko so Anglo-,Prido^,7Ii zahtevali spoštovanje SQu<letej|fnifl Pravic«, to se pravi Hče»,- 0 Pri nadzorstvu in za-
rimani U ^obodne plovbe. Arne-lrit*rnn]? Angleži so stremeli po r*HtVi ronalizaciji Donave, po Ateist xf"e?' ki bi okrnilla suve-*tie2a obalnih držav. Sovjetska! t°h(n 3e z obalnimi državami % 0 Prista'a na to, da se na* Hi y obodni plovbi na Do-fol9arueSe v mirovne pogodbe z tr ‘n (j~’ Madžarsko in Romuni-se 6 mesecev po pod-k°nfsrenr°Vne Pogodbe sestane „°»«no nZa 2 namenom, da izdela lu tedajT?uiinik o plovbi; v srni-®nferen ,,e9a sporazuma naj bi \iVnibi C‘v Prisostvovali pred-r’ije -“OViiejRske zveze, Jugo-^unij^^slovaške, Bolgarije, Jžtiunr.. ■ ’ ln med neobalnimi »A, i;a
..'a tem Konference le, ko bi f ^odlbc, C.asom sklenila mirovno
nu^mi ' r,T ..wd neobalnimi s )a in p u krajina, ZDA, Brita-y udelefnancija. Avstrija naj bi ned te,» _a konference le, ko bi
lgZuniu 5 najnovejšem spoti, s«m0 Avstrija prisostvova-i)3etska ,, ot opazovalka.) So-9 Vsen,'?Za in obalne države traodile tem Priznavajo načelo 9t>vinsk„ PHbe na Donavi za a(v* vseh držav, osta-
lo pa je nerešeno vprašanje nadzorstva svobodne plovbe, ker sc te države na mirovni konferenci upprno brinile načelo, da\ pripada to samo obalnim državam.
V Pariškem miru (1856), sklenjenem po zaključku krimske vojne, ki je znatno oslabila Rusijo, so se zapadne sile (Anglija, Avstrija in Francija) vsidrale na. Donap(i. Internacionalizirale so tako imenovano obmorsko Donavo (od Gataca do morja) in jo postavile pod nadzorstvo »Evropske donavske komisije«( v kateri je bila sicer zastopana tudi Rusija, vendar je V komisiji prevladoval angleški vpliv. Čeprav je bila\ za -uredi,štev plovbe na notranjem delu (od Gallica navzgor) ustanovljena »Mednarodna obalna komisija«, je v resnici kontrolirala Ifonavo do Galaca Avstro-Ogrska, kateri so se mo-
cev v sinajskem sporazumu (1938) otresla nadzorstva »Evropske donavske komisije« na spodnji Donavi.
Hitler si je poskušaj dokončno zagotoviti oblast na Donavi na dunajski konferenci (september 1940), na kateri je razpustil »Mednarodno obalno komisijou in ustanovil »Donavski svet«. Po likvidaciji »Evropske komisije« pa bi bil rad razdelil oblast na spodnji Donavi med se in Rumunijo, toda temu se je odločno uprla Sovjetska zveza, ki se je že junija tega leta po zavzetju Besarabije pojavila na ustju Donave.
Po zlomu nacionalsocialistične Nemčije in njenega gospostva v Podonavju, se je položaj Sovjetske zveze na Donavi še bolj utrdil. Prav tako je Jugoslavija, ki je že pred vojno imela na Do-
rale male obalne države, kakor Srbija, popolnoma ukloniti-Versajski mir (1919) in. Donavski statut (sprejet na Pariški konferenci 1921) Sta pod pritiskom zapadnih sil napravila usodni pogrešek, da sta namreč Rusijo izključila iz obeh komisij, medtem ko je bila poklicana v komisiji Italija. Po Mussolinijevih megalomanskih načrtih naj bi Italija sploh zavladala v Podonavju; tako je že kupila veliko količino delnic najvažnejšega plovnega podjetja na Donavi »Donavske paroplovne družbe« na Dunaju. Mussolinijev načrt je klavrno piicrpadef. po gospodart skem in političnem vdoru Tretjega rajha v Podonavje, ki ga je tudi Romunija hotela izkoristiti za to, dia bi se s pomočjo Nem-
navi najmočnejše trgovinsko brc-dovje, zavzela mesto, ki ji pripada že po njenem zemljepisnem položaju in važnosti njenega reč-negh prometa. (Do nemškega na-pgjda je bit tudi sedež Mednarodne obalne komisije v Beogradu, kamor je bil prenešen iz Bratislave.) Ob izlivu Save in Donave leži Beograd — najvažnejše pristanišče na Donavi. (Pristanišče je za zdaj še na Savi tik ob njenem izlivu v Donavo.) Na jugoslovanskem ozemlju so tudi vse pomožne naprave za olajšanje in zavarovanje plovbe skozi Železna vrata•
Ni torej slučajno, da je bila konferenca, ki naj izdela dokončni pravilnik o plovbi na Donavi, sklicana v Beograd.
L. B.
Zamotanost italijanskega davčnega sistema
V italijanskem gospodarskem tisku se v zadnjih časih mnogo govori o davčni reformi, ki ,o bo mora a italijanska vlada prej ali s' e j načeti in predložiti parlamentu. Zamotanost italijanskega davčnega sistema je po 30-tèOni izkušnji dobro znan tudi v Trstu. Državni finančni organi ravnajo pri obdavčevanju — to velja z'asti za neposredne davke — z načelno domnevo, da je vsak davkoplačevalec nepošten, da vedno prikriva stvarne dohodke in da se izogiba na vse načine davčnih obveznosti. Davkoplačevalec pa, ki ve zato, je dejansko postal1 takšen. Med državo in davčnimi obvezniki se je razvila žilava in trdovratna borba. Le najpremožnej š i davkoplačevalci znajo spreto® irf.iab-1 jati zamotane datvjčne predpiše v svojo korist, medtem ko se morajo mali davčni obvezniki največkrat pokoriti diktatom upravnega aparata.
Steber italijanske državne finance je poslovni davek (IGE) ki je dal n. pr. v preteklem finančnem letu vrgel nad 25% vseh državnih dohodkov. Zaradi tega se bo verjetno tudi name-
ravana davčna reforma tudi v bodoče opirala v prvi vrsti na ta davek.
Po važnosti sledijo državni dohodki, ki so v zvezi s carinami in davkom na potrošnjo, in predstavljajo okrog 17% celokupnega donosa državnih financ. Na tretje mesto spadajo dohodki državnega monopola (12%).
Sele na četrto mesto prihajata dohodninski (R.M.) in dopolnilni (Comp’ementare) davek, ki sta v zadnjem finančnem /etu vrgla okrog 10% vseh dohodkov. Kljub temu pa predvidevajo, da bo prav vprašanje dohodninskega in dopolnilnega' davka 'Predmet na j ž i vahne j šega razpravljanja , ker je pri tem davku davkoplačevalec neposredno prizadet in ker je prav na tem področju država ustvarila1 ogromni iztirjevalni aparat. Računajo namreč, da znašajo stroški za skrajno birokratdčno iztirjevamje dohodninskega in dopolnilnega davka okrog 1/3 njegovega celokupnega donosa. Nekateri opazovali trdijo celo, da bi bilo bolje, če bi to vrsto davka spričo njegovega stvarnega donosa in upravne muke za iztirjevanje sploh opustili.
Zveza italijanskih petrolejskih koncernov
Med petrolejskimi industrijskimi in trgovinskimi podjetji v Italiji je bila te dni ustanovljena Petrolejska zveza (Unione petrolifera), h kateri so pristopila tudi podjetja, ki poslujejo z državnim in angloame-riškim kapitalom. Predsednik zveze je dr. G. Ringler, v izvršnem odboru pa so kot podpredsedniki conte Carata d’Andria, inž. Kaftal in dr. Marchese in še 6 drugih članov. Gre za koordinacijo delovanja industrijskih in trgovinskih podjetij, odkar je prenehal izjemni režim, pa tudi za izvedbo Marshallovega načrta. Po ustanovitvi je že bilo več posvetovanj med predstavniki petrolejskih čistilnic in podjetij za uvoz nafte.
Sforza poklanja Trslu -
Prav predstavnik države, ki Je 2$ let ovirala vsako neodvisno gospodarsko pobudo v Trstu, ki Je podredila vse tržaško ban-karstvo in pomorstvo Milanu, Benetkam in Genovi in ki Je po priznanju samib italijanskih piscev najstrožje pobirala davke prav v Julijski kraijini in Je pognala v svet iz dežele okoli 100.000 ljudi, je na konferenci Marshallovih držav v Parizu sprožil predlog naj se Sto vključi v Marshallov načrt, iker italijanska vlada ne more ostati ravnodušna nasproti moralnim in materialnim potrebam prebivalstva Julijske krajine«. (Lo appetito viene mangiando, za Trstom torej tudi Julijska krajina...) Kakor da bi Italija poklonila Trstu 20 milijonov dolarjev, ki jih Je ameriški Kongres že davno odobril! In angloamerlška VU je že davno naznanila, da bo upravljala sama ta kredit ob sodelovanju posebne ameriške komisije.
Pravno stanje St o-Ja, ki ga določa mirovna pogodba se prav nič ni izprememilo po izjavi predstavnika Italije v Parizu. Zunanji minister Sforza, ki Je dal tudi tržaškem radiju teatralno naznaniti izjavo svojega uradnika, Je samo izrabil tudi to priliko, da vzenemizi Trst poveča občutek negotovosti in s tem zada nov udarec tržaškemu gospodarstvu.
Razvrednotenje
argentinskega peza
Najnovejša valutna reforma v Argentini pomeni dejansko 20% znižanje vrednosti peza, čeprav uradna poročila ne govore o razvrednotenju. Uradno sicer obstaja svoboden denarni trg, v resnici pa ves devizni trg nadzira Argentinska osrednja banka. Dolar stane danec na svobodnem trgu okoli 6,60 peza, uradni tečaj pa je padel od 4,01 na 4,81 peza za dolar ali pa od 0,94 na 1,12 peza za švicarski frank. Reforma predvideva več tečajev, tako na pr. se izvoz obračunava po tečaju 3,35 peza za dolar, uvoz pa 3,73 peza. Izvoz industrijskih izdelkov se obračunava celo po tečaju 5 pezov za dolar. Devizni trg je sploh silno kompliciran prav zaradi obstanka raznih vrst tečajev.
Pezo je v menjalnicah nazadoval izpod tečaja, ki ga navaja «svobodni devizni trg» pod nadzorstvom Argentinske banke in je padel celo na 8 pezov za dolar. Vlada je zato z novo odredbo zaukazala, da ne sme biti tečaj, označen v menjalnicah, nižji za več kakor 10% v primeri z uradnim svobodnim tečajem. Po vsem tem bo tečaj v menjalnicah znašal najmanj okoli 5,30 za dolar in 1,24 peza za švicarski frank.
Smernice, ki bodo vodile italijansko vladlo pri predli ogih za davčne reforme- še niso znane. Ze pred nekaj meseci so ustanovili posebno komisijo pod predsedstvom finančnega ministra za preučevanje davčne reforme. Komisija je doslej preučila le tehi nično stran obdavčevanja.
POPOLN USPEH
jugoslovanskega gospodarskega načrta v prvem polletju 1948
Planska komisija je objavila naslednje podatke 0 izpolnitvi Jugoslovanskega plana za prvo polletje 1948:
Finance:	izpolnitev splošne
akumulacije 112,9%; presežek skupnih proračunskih dohodkov nad skupnimi proračunskimi izdatki 13 milijard «46,530.153 din.
Industrija: celotna izpolnitev 100,«%. Zvezna težka industrija 103,4%, zvezno rudarstvo 97,1%, zvezno elektrogospodarstvo 100%; zvezna lahka industrija 111,9%; celotna republiška industrijska proizvodnja 95,7% (na prvem mestu Slovenija).
Promet: celokupna izpolnitev 101,7% (železnice 102%, pomorstvo 99,1%, rečna plovba 92%); prevoz blaga 100,3%; prevoz potnikov 121,7 odstotka.
Gradbeništvo:	celotna iz-
polnitev 95,1%.
Gozdar st vo in lesna industrija:	celotna	Izpolnitev
*M%.
Setveni plan:	100,4% (na
prvem mestu Črna gora).
Industrijsko blago za d e ž e lo : (domača proizvodnja in nakupi iz tujine) 97,7%.
Zunanja trgovina: Izpolnitev plana uresničuje plačilnih sredstev v tujini 101,2%, tekoče zunanje trgovinsko dolgovanje tujine do FLRJ 17,3%, tekoče zunanje trgovinsko dolgovanje FLRJ do tujine 6,3%.
Jugoslovanski gospodarski krogi poudarjajo, da so planske naloge industrijske proizvodnje za 61% večje, kot so bile lani, kljub temu pa je republiška in zvezna indu-
strija izpolnila svoj plan, dočim ga je lani izpolnila za 97,0%. Nazadovanje je le navidezno tudi pri proizvodnji lesa (89,4% v primerjavi s 95% v letu 1947), ker so se naloge na tem področju zvišale v primerjavi z lanskim letom za 235 odstotkov.
Največji uspehi pa so bili zabeleženi pri izvozu, ki je bil v prvem polletju 1948 3,31 krat večji kakor v prvem polletju 1947, pri lesu pa celo 3,7* krat večji kakor v prvih šestih mesecih lanskega leta.
Jugoslovanski les za Anglijo
Angleško ministrstvo za trgovin® javlja., da je bil med Veliko Britanijo in Jugoslavijo sklenjen drugi sporazum glede dobave iu-goslovanskega lesa Angliji. Jugo-Is^avlija bo dolbaviFa Angliji za 1,8 milijona funtov mehkega lesa. Poprej je bil sk'enjen sporazum g.’iedie dobave trdega lesa. Oba sporazuma sta bila sk'enje-na izven okvira redne angleško-jugoslovan ke trgovinske pogodbe, za katero se državi pogajata že d el j časa. Jugoslavija bo izvozila v Anglijo za 3,75 milijona funtov lesa in bo za to prej e'a plačilo v funtih.
Jugoslovansko imovino v Angliji, ki je naložena pri Angleški banki, cenijo na okoli 2 milijona funtov. Gre predvsem za jugoslovansko zlato, ki je bilo prenešeno iz Jugoslavije, da bi ga rešili pred Nemci. V uradnih angleških krogih izjavljajo, da angleška vlada doslej še ni ničesar ukrenila glede vrnitve tega imetja Jugoslaviji.
Pogoji za izvedbo Marshallovega plana
Pogoji, ki jih je ameriška vlada postavila Marshallovim državam za sklepanje pogodb o izvedbi Marshallovega načrta, so značilni za ameriško zunanjo trgovinsko politiko nasproti njim. Med pogajanji so Američani pod pritiskom javnega mnenja v Franciji in Angliji v marsičem popustili, kljub temu kažejo ti pogoji na smernice njihove trgovinske politike.
Med glavnimi prvotnimi pogoji ZDA navajamo: ZDA so zahtevale pravico, da se ameriška vlada lahko prične pogajati z vsako izmed Marshallovih držav, ko bi smatrala za potrebno, da se izvršijo izpremem-be v njenem denarnem sistemu; ameriška vlada ima pravico nadzirati državne proračune Marshallovih držav z namenom, da bi ostali v ravnotežju; Marshallove državte so dolžne sprejeti »ustavo mednarodne trgovine«, izdelano v Havani; omeniti je treba sistem prednostnih carin v okviru angleškega in francoskega imperija; v mednarodne trgovinske pogodbe morajo Marshallove države vnesti v korist zapadne Nemčije in Japonske, ki sta pod angloameriško 1n francoska upravo, klavzulo države z največjimi ugodnostmi; one se morajo obvezati, da bodo 10% Marshallove pomoči vrnile v surovinah strateškega pomena. Končno je ameriški načrt za sklepanje pogodb z Marshallovimi državami vseboval tudi zahtevo, da se v Marshallovih državah dovoli ameriškim kapitalistom ustanavljanje podjetij in izkoriščanje domačih surovin pod istimi pogoji kakor domačim državljanom. Med pogajanji so Američani popustili Francozom v smislu, da se bodo njihovi kapitalisti morali pogajati s francosko vlado za vsak primer posebej.
AMERIŠKA TRGOVINSKA MORNARICA ZMANJŠANA
Po podatkih ameriške pomorske komisije se je amiriško trgovinsko brodovje, ki je lansko leto junija štelo 2,610 potniških in tovornih ladij (med njimi 530 petrolejskih tankov), skrčilo na 1.706 ladij (med njimi 480 tankov). Trgovinsko brodovje ZDA obsega še vedno 600 ladij več kakor 1941. Tega nazadovanja je krivo zmanjšanje povpraševanja po ladijskem prostoru za pre-
voz blaga in pa konkurenca tujega brodovja. Po zakonu o Marshallovem načrtu je ameriški mornarici zagotovljena vsaj polovica prevoza blaga, ki je namenjeno Evropi.
ZDA SE ZANIMAJO ZA GOSTINSKO OBRT V EVROPI
Conrad N. Hilton, predkednik ameriške družbe Hilton Hotels Corporation, je te dni preučil gostinske razmere v Franciji, Svici in Italiji. On je mnenja, da bi se dalo pomanjkanje dolarjev nekaterih evropskih držav zmanjšati na ta način, da bi Američani investirali velike k apitale v gostinsko industrijo v Evropi.
Mnenja
Za sodelovanje med vzhodom in zapadom
Sovjetska revija »Vaprosi ekonomiki« (zvezek za april 1948): Sovjetska država izhaja iz možnosti in zaže lenosti sodelovanja med socialističnim in kapitalističnim sistemom. Gospodarski stiki med vsemi deželami krepe v pogojih popolne enakopravnosti njihovo gospodarstvo in so činitelj, ki pomaga krepiti mir.
»New Statesman and Nation« (London):	Gospodarska obnova
Evrope je mogOča samo, oko se gospodarski stiki z vzhodno Evropo razvijajo na vsej črti; toda trgovina se v takšnem obsegu ne more razviti, foko se Rusija prikazuje kot »napadalec«. Poleg tega politika vojaškega nadzorstva zahteva ne samo, da se sprijaznimo z razkosanjem Nemčije, temveč tudi z obnovo zapadne Nemčije kot vojaške sile. Frlancija se je uprla najodločneje takšnim načrtom. Kar je važno: vse kaže, da niti Rusi niso pripravljeni, da .sjprejmejo razkdpanje Evrope v vzhodno in zapadno.
Angleški laburistični poslanec Warbey je v zvezi z ameriškimi pogoji za izvedbo Marshallovega načrta izjavil, da bo bodočnost zagotovljena, ko bo neodvisnost Anglije spet obnovljena in ko bo Angležem in Sovjetom mogoče podati si roke z namenom, da skupaj zgradijo socialistično Evropo,
SODELOVANJE JUGOSLAVIJE PAI OBNOVI ALBANIJE
Beograjska »Borba« je objavila statistične podatke, ki osvetljujejo gospodarske odnose med Jugoslavijo in Albanjjo in pomoč, ki jo je nudila Jugoslavija gospodarsko zaostat li Albaniji.
Politični pogodbi o prijateljstvu in medsebojni pomoči med obema državama (9. julija 1946) je sledila »pogodba o vskladenju gospodarskih načrtov, o carinski uniji in Izenačenju valut (27. novembra 1946), s kater0 je bila postavljena osnova za gospodarsko sodelovanje med obema državama.
Po sovjetskem vzoru so bile ustanovljene mešane družbe na osnovi paritete (50% jugoslovanske in 50% albanske udeležbe). Takšno obliko sodelovanja sta narekovala splošna zaostalost in veliko pomanjkanje strokovnih moči v Albaniji. To sodelovanje je omogočalo pravilno izkoriščanje pomoči, ki jo je dajala Jugoslavija v strojih, napravah, investicijah, materialu in strokovnih kadrih. Sicer je Jugoslavija namesto vlaganja lastnih deležev v takšne družbe s krediti omogočila Albaniji, da sama postane lastnik vseh investicij teh družb. Tako je bilo v okviru kredita 2 milijard dinarjev, danih Albaniji lansko leto omogočeno, da sl z njimi preskrbi potrebne investicije za razvijanje mešanih družb. Pri Družbi za nafto je Jugoslavija na pr. vnaprej odstopila 50%,, pri Rudarski družbi pa 15% dobička teh družb Albaniji za prepustitev koncesij za pridobivanje nafte, oziroma rud.
Sodelovanje v mešanih družbah Je omogočilo zgraditev 43 km dolge železnice Drač—Pečin, za katero je Jugoslavija zagotovila ves investicijski material, ves strokovni, tehnični in administrativni kader. Na ta način je bila zagotovljena tudi investicijska zgraditev hidrocentra-le Velike Selite pri Tirani, ki jo je gradilo jugoslovansko podjetje »Hi-drogradnjae s svojim osebjem in svojimi stroji in ki hkrati rešujejo vprašanje preskrbe Tirane z vodo. S pomočjo jugoslovanskih strokovnjakov in kreditov je bi(0 razširjeno pridobivanje nafte v zapuščenem področju Patos in v Kučavi (proizvodnja nafte je leta 1939 znašala v Albaniji 210.000 ton), zboljšano je bilo tudi pridobivanje bakra in omogočena upostavitev novih rudnikov kroma. Vlada FLRJ je zagotovila tudi zgraditev sladkorne tovarne v Korči, tovarne marmelade v Elba-sanu, predilnice in tovarno za pre-delovaje umetnih vlaken v Rogoži-nu, tekstilne tovarne, tiskarne, >td.
Z jugoslovanskimi krediti je bilo omogočeno, da se je albansko gospodarstvo preusmerilo v plansko, uravnovešen je bi) državni proračun, zagotovljena okrepitev obram-bene moči in razvoj ljudske vojske in začela se je široka investicijska graditev. Z dobavami surovin in polfabrikatov je bilo doseženo znatno povečanje narodnega dohodka, omogočeno je bilo zvišanje plač državnim nameščencem in večji zaslužek delavcev. S pomočjo Jugoslavije je Albanija zaključila svoj državni proračun za let0 1947 s presežkom 100 milijonov lekov. V okviru jugoslovanskega kredita 2 milijard dinarjev je Albanija lansko leto nabavila v Jugoslaviji za 1,6 milijar-de din blaga, Jugoslavija pa je prejela iz Albanije blaga za pičlih 150 milijonov din. V tem ni všteta pomoč 52 milijonov din, ki so jo Jugoslovani dali albanskemu narodu ob poplavi leta 1947, kakor tudi ne bla-
Iz tržaške
gospodarske kronike
Iz bilance tržaške plovne družbe »Jerolimič« za 1. 1947. je razvidno, da je ime'a družba 9,194 milijona lir prebitka. (Vključen pa je tudi prebitek iz prejšnjih let, ki znaša 0,7 milijona). V obračunu je bilo že vključenih 930.000 lir na račun amortizacije družbene innovine. Od čistega dobička bodo razdelili med delničarje 4,2 milijona (80 Jir na Vsako delnico), 0,84 milijona bodo namenili raznim družbenim obveznostim, 0,39 milijona rezervnemu skladu, 3,77 milijona pa bodo prenesli na račun leta 1948. Družbena glavnica bo po-vižana od 2,1 milijona na 42 milijonov s tem da bo zvišana na nominalno vrednost posamezne đe'-nice — vseh je 52.500 od 40 na 800 lir. — Značilno le, da je družba dosegla te uspehe z eno samo ladjo, t. j. z motorno cisterno »Paola«. Sele v zadnjih časih so dodelili družbi 18 karatov ene ladje »Liberty«.
»AQUILA«. Ravnatelj čistilnice »AQuila« je izjavil1 skupini avtstrijiskih gjddperiarstvteikoV, ki so si ogledali obrat, da je podjetje doseglo predelavo 2.200 ton riafte dnevno. Pred letom dni jeli »Aquila« prečistila okrog 1.000 ton nafte dnevno.
Urad za železniške tarife je objavil maVo tarifo na progi Trst - Trbiž - Cehoslovaška; z njo so razširili tarifne olajšave na mnoge vrste blaga.
go v vrednosti 124 mil. lekov za transfer vplačila osnovnega kapitala mešanih družb ter Mešano jugoslo» vansko-albansko banko.
Jugoslavija je nadalje odobrila Albaniji za leto 1948 kredit 3 milijard din. V okviru tega kredita je Albanija zaključila v prvem polletju 1948 za 750 milijonov din naročil iz jugoslovanske proizvodnje. Albanija bi morala letos odpreti Jugoslaviji kredit v znesku 1 milijarde, v resnici pa ni niti določila načrta za Izvoz svojega blaga v Jugoslavijo ter je izvozila samo za okrog 240 milijonov blaga.
V času, ko je bilo v Jugoslaviji v pogledu žita najtežje, je jugoslovanska vlada dobavila Albaniji 5.000 ton žita, za vojsko pa 1.000 ton ovsa. Jugoslavija je kupovala v Albaniji blago (kakor na pr. baker) po mnogo višjih cenah, kakor so na svetovnem tržišču. V okviru kredita 3 milijard din naj bi Jugoslavija uvozila v Albanijo iz tujine nad 700 milijonov blaga. Tudi mešana Družba za nafto je dobila na razpo-
lago za dobavo iz tujine okrog 140 milijonov din deviz. Jugoslavija je za blago dobavljeno iz Albanije dobila 10 milijonov din v devizah, medtem ko je v tem obdobju samo za prevozne stroške in najemnino tujega ladijskega prostora plačala v devizah nad 15 milijonov din. Ze samo dejstvo, da mora Jugoslavija vnaprej plačati za investicijske dobave iz tujine do 30% ali celo več vrednosti naročila, dokazuje kakšno gospodarsko breme si je naložila Jugoslavija z naabvljanjem blaga iz tujine za Albanijo.
Za pravilno izvrševanje gospodarskih pogodb med obema državama je bila ustanovljena albansko-jugo-slovanska Koordinacijska komisija, v kateri so sodelovali jugoslovanski strokovnjaki, proti katerim ni bilo do 29. junija nobenega očitka. Nasprotno, njihovo delo in sodelovanje Jugoslavije sploh pri gospodarski obnovi Albanije so v svojih raznih izjavah pohvalili Enver Ho-dža, minister za industrijo Tuk Jakov in drugi albanski državniki.
Italijanska usnjarska industrija v krizi
Praiv ob čaisu, ko bi morala italijanska usnjarska industrija stopiti v naivec j o sezonsko konjunkturo, so se pojavili tudi na tem področju znamenja težke krize. Obutev italijanskega izvora je na splošno predraga v primerjavi z mednarodnimi cenami Pred kratkim so n. pr. nameravali izvoziti iz Italije v Argentino več sto tisoč parov čevljev v zameno za sir. Posel so opustili, ko so dognali, da bi uvoženi sir na italijanskem trgu dosegel previsoko ceno in ko je italijanska vlada odklonila predlog). da bi za. uvoženo blago dopustila 10% znižanje carine. Italijanska čevljarska industrija proizvaja zdtai nekaj nad 3 milijone parov' čevljev na mesec. Računajo, da bodo v prihodnjih 12 mesecih izvozili okrog 1,5 milijona parov čevljev, od tega 300 tisoč v Benelux, 300 v Le vani 200 v Francijo, 200 v Skandinavijo, 180 v Svico, 100 v ZDA ter 20 tisoč v Kanado.
Kakor javila io sami prizadeti krogi, ne bo Marshallov načrt nudil italijanski usnjarski industriji nikakšnih ugodnosti. Predvideno je sicer, da bodo poslali iz Umgvaia in Brazilije prvo pošiljko surovih kož v vrednosti 1 milijarde lir. To pošihko so industriici odklonili kljub pritisku italijanske vlade. Ameriški izvozniki zahtevajo namreč 1.10 dolarja za kg surove kože. Na podlagi te cene bi kig kože stal v Kalili skupno s stroški 700—■ 800 lir, medtem ko prodaj ejo kožo domače proizvodnje podobne vrste 380—400 lir za kg. Po programu bi morali izvoziti do konca, septembra tega leta iz Južne Amerike nadaljnjo pošiljko surovih kož v vrednosti 1,8—2 milijardi lir. Naslprotno pa bi ital. usnjarska industrija potrebovala do iunija 1949 okrog 110.000 k v.
m.	strojene kože, ni pa še gotovo, ali bo Italija dobila to količino materiala v okviru Marshallovega načrta.
Kriza je precej prizadela tudi industrijo pogonskih jermenov. Iz inozemstva ni naročil, ker so cene tega proizvoda za 25—30% višje od mednarodnih kvotacij. Argentina in Brazilija, ki so bile dobre odjemalke jermenov so
n.	pr. odpovedale svoja . naročila Sorazmerno dobre odjemalke so’ ostale dežele Srednjega vzhoda, ki pa ne morejo zdaleč pokupiti vse količine razpoložljivih izdelkov.
Javljajo, da bo tudi letos v Milanu' od 14—20 septembra mednarodna razstava usnjarske industrije.
V Trstu nima usnjarska industrija prave tradicije, čeprav je mesto precej važno trgovinsko središče v pogledu trgovine z usnjem in usnjarskimi izdelki. Ko so se po prvi svetovni vojni pretrgale vezi z bogato usnjarsko industrijo in surovinskimi bazami vzhodnoevropskih dežel, se je Trst1 pričel oskrbovati predvsem iz italijanskimi virov. Konkurenca italijanskih usnjarjev je tudi preprečila vsako domačo pobudo za ustanovitev večjih podjetij' te panoge. Značilno pa je dejstvo, da se z d ali italijanska usnjarska industrija zanima za industrijsko cono V Trstu in za ugodnosti, ki bi jih bila de'ežna.
Italijanska veleindustrija a lahkoto ubija sjpričo sedanjih gospodarskih okoliščin, t. j. gospodarske povezave z Italijo, vsako tržaško pobudo za osamosvojitev in edino gospodarska ločitev Sto-ja od Italije, kakor jo predvideva mirovna pogodba, bi omogočila razvoj domače usnjar-
ske industrije jn obrti. — Poleg tega so pod' italijansko zasedbo preplaviti Trst čevljarji iz Italije in še daneg izpodrivajo domačine.
Težki pogoji za nabavo kredita v Italiji
Poslanec Bevione, ki je nasprotnik inflacije, se zavzema za pocenitev kredita, ki danes stane od 10% navzgor. Po statistikah Italijanske banke so lansko leto velike ltalian-ske banke posodile gospodarskim podjetjem nad 733 milijard, za kar so dolžniki morali plačati 73 milijard obresti (10%). Bančni zavodi, ki sami plačujejo 2% za najetje denarja, ne morejo znižati obrestne mere za posojila, ker imajo preveč uradniškega osebja. Bevione je mnenja, da je pot iz sedanje stiske v tem, da vlada del izkupička iz prodaje Marshallovega blaga nakaže industrijskim podjetjem kot posojilo.
V zvezi z izjavo finančnega ministra Pelle, da bo italipanska vlada
branila liro na dosedanjem tečaju, je zanimivo, da so nekatera industrijska podjetja predločila zmanjšanje vrednosti lire vladi, da bi se na ta način dvignila konkurenčna moč italijanskega blaga na zunanjih trgih. Vodstvo «Fiata» je n.pr. predložilo razvrednotenje dosedanjega tečaja 575 na 800 lir za dolar. Tudi rimski list «II Globo», ki velja za glasilo industrijcev, se je zavzel za razvrednotenje lire.
TRANZITNI PR.OMET. Na pobudo Združenja trgovcev na debelo bodo sklicali v Trstu ob priliki mednarodne razstave, sestanek, na katerem bodo razpravljali o tržaškem tranzitnem prometu.
Vrednost nemške marke
Kakor znano velja «nemška marka» samo na notranjem trgu in se v zapadni Nemčiji zamenjuje v razmerju 1 marka 30 stotink dolarja. Vrednost nemške marke se vidi po njeni kupni moči v času zamenjave: zavojček ameriških cigaret je stal 8 novih (ali 20 starih) mark, 1 kg kave 16 novih (500 starih), 1 kg kruha 2 novi (12 starih), 1 jajce 1 novo marko (15 starih), % kg masla 6 novih (2501 starih), steklenica vina 4 nove (80 starih), 1 liter bencina 8 pfenigov (11 starih mark).
Nad 2 milijona brezposelnih v Italiji
Po uradnih virih je bilo v Italiji meseca aprila 1948 2.391.000 brezposelnih, in sicer 1.276.000 y industriji, 509.000 v raznih strokah, 479.000 y poliedel-stvu ter 127.000 v trgovini. Med letom 1947 je število brezposelnih doseglo vrhunec v mesecu februarju z 2.279.000; najnižje število brezposelnih pa so beležili novembra mesecai z 1.852.000.
Industrije! trdijo poleg tega, da' je v indluStriji okrog 10% delavcev preveč in zahtevali o popolno svobodo pri odpuščanju delovnih, moči. V tem primeru bi število brezposelnih naraslo z&i najmanj 600.000.
Dodati treba, da se je med letom 1947 izselilo iz Italije okrog 1/4 milijona oseb, v glavnem iz vrst brezposelnih, od tega okrog
190.000	v razne evropske države (največ v) Švico, 100.000) im
60.000	v prekomorske dežele (največ v Argentinci 25.000).
NOV DENAR V ITALIJI
V jeseni ho italijanska narodna banka pričela izdajati nove (bankovce po 5.000 lir, ki bodo nad ome sto v ali dosedanje čeke. Hkrati bodo tiskali tudi bankovce pol 1.000, 500, 100 in 50 lir. Zaenkrat ne predvidevajo izda-janja bankovcev po 10.000 lir. Pravijo, da bodo novi bankovci podobni po formatu in papirju francoskemu denarju, V zadnjih časih je italijanska emisijska banka dala v obtok zadnjo zalogo A.M, lire v nadomestilo za obrabljeni denar.
UPORABA MARMORJA V
ITALIJI ZOPET OBVEZNA
V Italiji so zopet uvedli obvezno uporabo marmorja! pri zgradbah, ki jih zidajo na račun ali s podporo države. Kakor znano, so morali vse do izbruha vojne v Italiji obvezno uporabljati marmor in njegove derivate tudi zasebniki. Omenjeni ukrep je V zvezi s dfcnajno kritičnim položajem italijanskega kamnoseštva. To velja zlalsti za kamnolome pri Masisa-Carrari. Zaloge marmorja se kopičijo in ne najdejo večjih naročil niti na notranjem niti na zumanim trgu. Dnevna investicija v proizvodnji marmorja znaša okrog 25 milijonov liri od tega samo za mezde in plače 15—16 milijonov. Verjetno pride tudi na tem področju do množične odpustitve delavcev in nameščencev, zlasti če se bodo gradbena dela nadaljevala v sedanjem počasnem koraku
ŽELEZNIŠKA KONFERENCA Vi RIMU. V kratkem bodo verjetno sklicali v Rimu konferenco za železniški promet, pri kateri bodo sode’ovali delegati Avstrije, Jugoslavije, Cehoslovašei, Madžarske in Italije. Razpravljali bodo med drugim o tarifah na južni železnici, ki je bila uradno otvorjena za mednarodni promet prvega julija t. 1.
Racioniranje jekla v ZDA odpravljeno. Ameriški kongres je pooblastil predsednika Trumana, da odpravi racioniranje proizvodnje jekla v korist industrijskih podjetij, ki proizvajajo ža državno obrambo.
Nafta v
Trst
tržaški trgovini
mora iskati nova tržišča
Med mnogim blagom, ki prihaja v Trst ali pa odhaja v razne, države, je zanimiv promet z nafto ter njenimi destilacijskimi proizvodi. Tržaška luka je zelo dbbro opremljena za tovarni promet s tekočimi gorivi V ta namen so postavljeni obsežni rezervoarji v Zavij ah, last rafinerije »Aquila«, in pr i Sv. Soboti, ki pripadaj o S.I-A.P. (Standard Italio-America-na Petroli), B. F. (Benzina Petroli) tey Shell. Največjo Vsebnost imajo vsekakor rezervoarji »Acquile«. Ta čistilnica ima svoje pristanišči? z vjsiemi potrebnimi cevovodi ter Črpalkami, ki omogočajo čim hitrejše pretovarjanje, bodisi v avto-cilsteme, va-gomiSke cisterne, na ladje ali pa obratno.
Kakor je znano, je nafta ali zemeljsko olje sutrovnia, iz katere dobimo po destilaciji raznovrstne proizvode, ki jih uporabljamo kot goriva ali pa mazila-Nafto ter njene destilacijske pr.r izvode porazdeljuje uradni statistični pregled na naslednje skupine; nafta, bencin, svetilni poltrd1 ej in druga mineralna olja, imazailna mineralna olja, ostanki destilacije mineralnih olj. V posebni skupini sta imenovana tudi parafin in vazelin, ki sta prav tako proizvoda nafte; vendar sta združena z cerezinom, kj je očiščeni fosilnj vosek oz oker it. Ker lahko dobimo parafin tudi »z ozdkerita ali pa lignita, torej ne samo iz nafte, bomo pri nasetti razmotrivanju opustili ta proizvod destilacije nafte.
NAFTA.
Ako primerjamo podatke poslednjih let pred drugo svetovno vojno s stanjem v letu 1947 vidimo, da je uvoz nafte do leta 1938 stalno naraščal. (To leto naj velja tudi pri nadaljnjih pregledih za primerjavo napram letu 1947). Izredno pa je narastel uvoz leta 1937. To leto je 'bil uvoz približno 6-krat večji kakor leta 1936. Vzrok temu skoku je predvsem ta, da je pričela januarja 1937 leta obratovati rafinerija »Aquila« v Ž avl j ah pri Trstu, katere zmogljivost predelave je znašala že takrat 350.000 ton nafte letno. Fo vojni je precej padel promet Z nafto, ki pa se v zadnjem času zopet izredno dviga-
uvoz
izvoz
1935
615.221
PROMET Z NAFTO:
1936	1937	1938
700.526	4,2 38.4491	4,709.501
----	5 84.8811	566.814
1947
3,526.378 stotov 529.908
> o JU»	UVOZ NAFTE		V TRST
o JU. V)	1938	1947	
;5	<		
E i	a N rTn		
'V.


:.Y
•••
;V

<
->
53
< N _ . Ul o M Z
* O Ul
X ti >
Ul 2
rarHlt;
jv:
<
<
Zanimivo je, da so po Vojni glavni dobavitelji druge države kakor Pa pred drugo svetovno vojno Nekdaj je prihajala nafta predvsem, iz Srednje Amerike, leta 1937 so se tem dobaviteljem pridružile še ZDA, Vzhodna angl. Indija in še nekatere druge ameriške in azijske države. To leto so imele v dobavah prvenstvo ZDA. Tudii v letu 1938 imajo prvenstvo v dobavah ZDA.
Popolni preobrat pa je nastal leta 1947. Dočim so bile Pred vojno glavne dobaviteljice države ameriškega kontinenta, so dobavHjale lansko leto nafto predvsem azijske države; le 0,04% celotnega uvoza je odpadlo na Italijo. Dejstvo, da je po vojni tako padel uvoz iz ameriških držav, oziroma da so popolnoma izostale dobave ZDA, ima
svoj vzrok v tem, da predvideva Marshallov plan dobavo azijske nafte državam, ki so ta plan sprejele. Šestnajst držav, ki je pristopilo k Marshallovem planu bi moralo v letih 1948 do 1951 kriti 80 odstotkov porabe nafte z dobava^ mi zemeljskega o’ja s Srednjega vzhoda. V ZDA se je ilzredino povečala poraba nafte in so zato njih vrelci preveč obremenjeni ze dobavo te važne tekočine domačim, potrošnikom. Vojaške operacije v Pa' estini so neugodno vplivale na izkoriščanje nafte na Srednjem) vzhodu.
Kam pa (je odhajala nafte iz Trsta? Iz gornje tabele je razvidno, da ise v letih 1935 in 1936 nafta sploh ni izvaža'a, dočiim je pa znašal izvoz v letih 1937, 1938 ter 1947 okoli pol milijona stotov letno. V
letu 1937 je bila večina nafte od' II poslana po Železnici v Avstrijo 11 (584.416 stotov), manjša količili | prav tako po že eznic vi Jugoslavi' jo (394 stotov) ter 71 stotov v ZDA'
Tudi leta 1938 je šla večina nafte v Avstrijo (555.574 stotov), nadali6 Je Sa pa nafta iz Trsta tudi v JU' goslavijo (7.264 stotov), Italijo M (2.856 stotov) ter Madžartito (l.ln tiv| stotov) • V letu 1947 pa je bit ves jl(e lilžvtoz hafte juisbierden na Češke 6jo slovaško, kamor je šlo 529.908 ste ter tov.	v,-
Ko primerjamo v gdmji pregled'
nicj količine uvožene in izvožen6 v
nafte vidimo, da so ostai!e v Trst8 Cej] dokaj velike množine nafte, ki s« ^ se posebno leta 1937 zelo povečal6, t0 V letih 1935 in 1936 je ostalo ^ ^ Trstu 615.299, oziroma 700.526 ©to' ^ tov v teh letih uvožene nafte. T» 0ll(‘ da leta 1937 je ostalo v Trstu nad 3-6 milijonov 'stotov nafte, a tj ^ količina se je dvignila leta 1938 nad ^ 4. milijone stotov. Vse te velik6 terj množine absorbirajo tržaške čistil' ^ niče nafte.
Dočim je uvoz nafte vedno veti* <oor kakor njen izvbfc, vidimo poP0*’ tov nama obratno sliko pri prometu - do* naftinimi destilati. V teh ptrimeril* t»Zl je pa izvoz proizvodov, ki j,ih d®' lov bimo iz nafte večji kakor uve6;	y
Jasno je torej, da se izvažajo tud* trj; izdelki tržaških čistilnic. Ogleiffl® |,0ri si zdaj statistike o prometu z nat 8 finimi destilati.	' Vjr,
BENCIN	bet
Promet z bencinom je v	y
1938 in 1947 dosegel naslednje ^0' ^9 ličine:
1938	1947
uvoz	290.827	174.190 stotov ?
izvoz	597.797	315.491 stotov	jt~
Fred vojno, to je leta 1938, ie noe bila glavna dobaviteljica benc-i113 raz-Perzija, ki je dobavila 211.680 staj teč, tov. Tej sledita Egipt z 42-215 stot v,le ter Italija, ki je poslala v Trst P” dej; morju in po suhem skupno 33.55®	#
stotov bencina. Dobave ZDA ^ žen bile malenkostne, le 257 stotov b6”' na cina.	Tn
Lansko leto se je zelo znižaj d® h , voz bene,ina, kot dobavitelj '>e Egipt odpadel. Prvenstvo je im®'6 p še vedno Perzija, iz katere je d®' %0
spelo 79.828 stotov. Toda nastop?
je nov dobavitelj, in sicer Palesi r,a na, ki je dobavila malenkost m33! ie bencina kakor pa Perzija- TU“ zy, uvoz iz Italije se je zmanj^3’ p0s 18.471 stotov. Iz drugih krajev 2® ne A je dospelo 404 stotov bene®3 ^ (Tudi pri nasH-ednjiih kategorij bosta imenovani Zona A ter Z®*19	%
B- Podatki za ti dve ozemlji so
neri j e v mednarodni trgovini-
prvih povojnih letih je bilo Trsta odposlanega precej bene'11, in destilatov nafte, ki i,ih niso PrC,
Švica (161.397 stotov), v Libijo ;
so imele dobave Italiji, kamor , bilo odposlanih 281.857 stotov b t
%
dobo do 15. septembra 1947.). ^	6o(
redno majhen pa je bil uvoz b®n' reti cina iz ZDA — le 7 stotov!	4 ;
Ce premotrimo količine izV°z9 destilatov nafte in smeri, v kate6f !^< so bili odposlani, bomo spoznaj >lllš kakšen pomen imajo tržaške Pri
. K
kit
«lo
Ol
boj-.
delali v Trstu, temveč so te P” šiijke spadale v okvir dloba/ it(jj.
UNRRE. Vidimo pa, da je bil ro pri vseh destilatih iz nafte večji izvoz iz Trsta v Italijo, m® tem ko so Švica, Avstrija in Jdt slavij a izvozile iz Trsta le mani" ieo, količine. Temu dejstvu se ni Prl Pod nič čuditi. Preden =0 dogradili ” kij st Unico »Aquilo«, je bila Italija veliki meri navezana na možem6/! dobave naftinih destilatov, ki ^ je morala plačevati v tuji	9%
»Aquila,« je bila, postavljena zato, da se odpravi ta nedostat® -, Po drugi svetovni vojni s« sta0^, njer odločno spreminja in tukajšnje r{j sm fineri j e st bodlo morale pufsK® j0 nova tržišča pač tam, kjer ni =e \	i($1
industrija dovolj razvita, kakor K dTu pr. v Jugoslaviji. V Italiji namro, -gradijo s pomočjo ameriškega pitala velike rafinerije, ki b°^ prečistile mnogo več nafte, kaK.
a
je potrebno za domačo potroši*! -	(fi
Kljub temu, je bilo leta 1938 poslanih 222.717 stotov bencin3 > n Avstrijo, to je nekaj nad 40 hzg stotov več kot pa v Italijo. Tre.ja $e j, odjemalec po višini dobav je »nel
JU' Se5t;
____________ „ _______sto®''
Lansko leto je skoraj popolno1^ ij ' odpadčl avstr ijisiki, jugoslovaHf
šlo nekaj nad 17 tisoč stotov, v ", Driv goslavijo pa skioraj 10 tisoč sto® ^
in švicarski trg. Izredno prven^
cina. Na drugem mestu so dot®! y,rh
bencina dhigim krajem Zon®.,', 'It (21-030 stotov). Sledi Švica iz mom 6500 stotov ter Jugoslav ^	*
(3203 stotov) in Avstrija	-
stotov). V cono B je bilo po©'3*1 1300 stotov bencina-.
K
trst
naci<
Pri primerjavi uvoženih in jj . St] voženih količin bencina vidim0* ^ Jasn(
je bilo -leta 1938 306.970 stotov- % cina več izvoženega kakor pa	T>sti
ž enega, dočim je znašaj leta ‘jjji presežek izvoza nad uvozom	'h
tisoč 301 gtotov bencina
. »n Hi
S|y6,
DOBER PRIDELEK	“H
KORNE PESE NA CEHOSLOJ ,,	‘ta,
SKE-M. Na Češkem pričak-J) ^	eH\
izredno dober pridelek	1
ne pese; na Slovaškem bo P ^
lek zadovoljiv, medtem ^	$ Ht
Moravskem pričakujejo s-’ab
nos.

Vestnik Slovenskega gospodarskega združenja
(SEDEŽ SOZ TRST, ULICA FABIO FILZI 10 - TEL. 78-08)
Tržaški tranzit in SGZ
■«nogo se je že pisalo o tem, da vzpostavitev In napredek trža-e tranzitne trgovine, v zvezi z te° pa tudi industrije in male obrti v r Podietij prevoznega značaja, od tkih taVitVe in P°*lob*tve trgovio-v 16 °dnosov z zalednimi državami, CmvV* VrSti 2 Jugoslavijo, Avstrijo, b,l oslovaško in Madžarsko, ki so los *e ot* Pututiveka vir tržaškega »odarstva. Namesto neodvisnih ^Podarskih sporazumov s temi 02,avami. ki same želijo navezati p *gospodarske stike s Trstom, je kit ZVU Presenetila tržaške prido-SK.ne. sloje s sporazumom, ki ga Je ter|Uila *• marca z Italijo in s ka» sn<w ne samo odreja tržaško go-v^rstvo italijanskemu, nego ga nj * haravnost vključuje. Tako se rajo tržaški trgovinski krogi za-dod°IJeVati s kontingenti, ki jih raz ,JUJe Trstu »»lija in ki so v *'rju z važnostjo tukajšnje tr-lne vprav neznatni.
(^ svesti, da brani s tem koristi kor- -eea *osPodarstva In posebej l0 * svojih članov, je Slovensko Podarsko združenje poslalo o tem «aaJu spomenico na Varnostni y	Organizaciji združenih narodov.
trgovsko in srednjo tehnično šolo
ne mor(' optati ob jč hoju ob nujnem vprašanju usta-r ltve slovenske trgovske dvo-— t-. re<Ì7iice in slovenske srednje ne šole. Zato je poslalo o° deTlT1 na^e^nikom pristojnih adii	ZVU naslednjo vlogo:
91I ij^vnensko gospodarsko zdru-tt' na 3e si dovoljuje opozoriti Vas ^„Potrebo, da se ustanovita v •ff in u dvorazredna trgovska šola je sfci$ret^t1ja tehničria šola s sloven-
P,
učnim jezikom.
ff (j^Prošanje slovenske trgovske
reče..
01 azrednice v Trstu je zelo pe-
Pomanjkanje slovenskih šol
Ila vinunj
ni je ^kajšnjem področju, ki jih juši-itični režim popolnoma ’* Posl .8e imelo med drugim za o’ U-iKdico tudi to, da je danes zelo ff	,° dobitli mlajšo	žensko	ali
it* C° moč, ki bi bila zmožna ie 7ija e?skega trgovskega dopisova-li slce m knjigovodstva ter sloven-’f ùDi-.stenoOrafije in strojepisju n'	se samo še starejši, a tudi
If. . ‘ uradniki, ki	so	dovršili	šoli	,e Pred 25 leti.	Ni	torej čuda,
te kuil, Pogrešanje moči, ki bi bile “vzb~	-
^ilh
P)*i
V	Poslovanju.
ja|;l treba, da bi posebej poudar-18 Slo' ^ slovenska podjetja v po-e' Pornif?1 občevanju med seboj u-tja jo slovenščino; v koliko:
> -
li, na/jŽ!>ane u omenjenih strokah, fi' pfj Podjetjem v veliko oviro
|V it^.. ne delajo, si dopisujejo v J kan-an^òini zgolj zaradi pomanj-j' blei.a Uradništv:a, ki bi v zadostni ' l'ik1 ^ovenStyno piotalo- Prav f	toorpljo pporatijljati lasten
^ ietTigi ? stikih s slovenskimi od-'l Počjo- y mestu, s slovenskim * km etjem in s slovenskim za-1	*o ZVe glede na to„ da bi bi-
■	dsuirdmo, če bi uporabljata
■' tUgfc7*V. drugi jezik, bi bilo to li 9°t)sfc Uarn° urnosti, ki je v tr-W e,n ‘n siceršnjem posl \ 2i Prometu tako potrebna.
r ntoin °iPotrebo P° niočeh z z ti «pt0, stovenske korespondence in
H	"" J! irvi! AM »T. ~	. _	•_*1	_.. V
j Jo	s}ovenskega jezika pa čuti•
P	'Igli,*elo številna tukajšnja
it«-?	-
it	Podila in podjetja
181 narodnosti, katera so v
r n
i
j-
1' Du

strija in Trst
,najska
t' 'f'rei " «Die Presse» (nekdaj ; So trl(LPresse») javlja iz Trsta, da raz8o Velikimi silami v teku tajni se je 0ri 0 bodočnosti Trsta in da kfigi^.^dnjem času mudil v Trstu
sestai Poslanik v Rimu, ki se je
-	1 tudi -	- - -
z gen. Aireyem. Dopisnik
i>
8 e r
t "‘»Vi
8 Pričari- 3 Se 8e v Trstu udrdilo pre-j *tosta Je' da Amerika in Anglija ne « t>o ŽrtVovali Trsta.
8 k tj^rtnike ne Pove komu. Zato'se 1 iti v kapitaliste vrnilo zaupanje 1 ratiega2a<injem času je bilo investi-v Tfj, v Trstu več tujega kapitala. v'tvi a DriPusje velik pomen ustnao-1 lle in Vstrisiko-tržaške plovne druž-1 Zl3ornic avstrisko tržaške trgovinske rrst u®‘ Dopisnik zaključuje, da bo , tlačiotiAveval’ Poprav ne bo «inter-St allzlran».
: 8aSnoi^etlje dunajskega lista je t aPJna nternacionalizacija Trsta ni 1 ^tstu °trebna, glavno je da se v I ^bdrios. Vstriii Priznajo zahtevane 2,r&rUia *’ Vse kaže, da je Avstrija 1 Q°U(Ussna Pot, po kateri sta hodila , %niia ln Sušnik, ki sta 1. 1934 rt*ateau <<rirr>ske sporazume». Ti so 1 j fanje j0sp°darsko in politično pro. /^btno aI*8e v Podonavje in Trstu 5- r>- f 2aS°tovili nekaj več prome-seveda vprašanje, ka-
k0 ^bgo je 0 Trst
poslovnih stikih z Jugoslavijo.
Kakor Srrùatrg. združenjjp za dolžnost, da v interesu svojih članov Iv pts.akem pogledu podpre zahtevo slovenskega prebivalstva po tej šoli, tako smatra tudi za svojo dolžnost, da se z isto energijo zavzame za ustanovitev slovenske predlnje tehnične šole. Njeno ustanovitev narekujejo podobni razlogi kakor ustanovitev trgovske dvorazrednice, posebno potreba po znanju slovenske tehnične terminologijg v Stikih s slovenskimi trgovskimi in industrijskimi podjetji doma in v slovenskem zaledju v Jugoslaviji-
Slovensko gospodarsko združe-
nje je prepričano, da ni za ustanovitev teh dveh šol zapi-ek niti v 1vprašanju zMostnega Ištevtfa dijakov niti v vprašanju učnega kadra. Drugih zaprek pa ne sme biti. Zato Zahteva, da se obe šoli odpretb že s prihodnjim šolskim letom 1948/49.
Pripravljeni smo dati Vam vsa podrobnejša pojasnila, v kolikor spadajo v našo pristojnost, in pričakujemo Vašega vabila na zadevni razgovor. Medtem ostajamo itd.«
Po posebni delegaciji je združenje osebno posredovalo tudi pri vodji oddelka za slovensko šolstvo, g. Dr. Ježu.
SGZ zahteva enakopravnost
Nit,
ko.
reagiral na avstrijsko
SGZ je že pred mesecem dni poslalo generalnemu ravnatelju za civilne zadeve, g. generalu R. Gai-therju, naslednjo vlogo:
»Slovenskemu gospodarskemu zdru ženju v Trstu je čast predložiti Vam naslednjo zadevo:
Kakor je razvidno iz priloge pod A, se je obrnilo združenje z vlogo z de 24. decembra 1947, št. 2520/47, na ZVU z obrazložitvijo smotrov za katerimi stremi, in z zahtevo, da se mu na temelju enakopravnosti Prizna s strani tukajšnjih oblasti, uradov in javnopravnih ustanov enako upoštevanje, kakor so ga deležne druge slične stanovske organizacije.
ZVU je rešila našo predstavko v pozitivnem smislu in nam z dopisom z dne 6. januarja 1948, Ec. 21/14/50, ki ga prilagamo v prepisu pod B, zagotovila zahtevano enakopravnost.
Vzlic temu ni združenje izza tistega časa opazilo prav nobene spremembe v odnošajih med seboj in tukajšnjimi oblastmi, čeprav so bili vsi glavni častniki, načelniki v poštev prihajajočih oddelkov ZVU, s prepisom rešitve z dne 6. januarja obveščeni o stališču, ki ga je ZVU napram nam zavzela.
Ne moremo si misliti, da bi se Zavezniški vojaški upravi, njenim oddelkom, podrejenim uradom in javnopravnim ustanovam ne bila v petih mesecih, ki so od takrat pretekli, nudila p'rilika, da bi razposlali drugim združenjem kakršna koli obvestila o gospodarsko važnih ukrepih ali okolnostih, da bi se ta združenja zaslišala o konkretnih vprašanjih ali da bi prišlo med njimi in temi združenji do kakršnih koli drugih stikov splošnega ali konkretnega gospodarskega značaja.
Kar zadeva nas smo morali ugotoviti, da nismo prejeli v vsem tem času niti enega uradnega obvestila in tudi nobenega vabila ali poziva od katere koli oblasti, urada ali javnopravne |es|anove tukajšnjega področja.
Prepričani smo, da gre za namerno omalovaževanje naše organizacije, kljub formalnim zagotovilom z dne 6. januarja t. 1. V tem prepričanju nas utrjuje naslednje dejstvo:
Z vlogo z dne 21. aprila 1948, št, 116/48, ki jo prilagamo v prepisu pod C, smo predlagali ZVU, naj pri imenovanju posvetovalne komisije za razdeljevanje italijanskih izvoznih in uvoznih kontingentov upošteva tudi nas. Čeprav smo rešitev te vloge z dopisom z dne 13. maja urgirali, smo šele iz časopisja do znali, da je bila komisija imenovana, ne da bi bil v njej naš zastopnik; odgovora na našo vlogo pa nismo prejeli še do danes nobenega.
Dvomimo, da bi bilo v intencijah najvišjih činiteljev tukajšnje upra-ve, da se njene lastne odredbe kršijo. Zato si dovoljujemo obrniti se na Vas, gospod general, v prepričanju, da boste poskrbeli za to, da bodo Vam podrejeni organi nam dana zagotovila iz že citirane rešitve z dne 6. januarja t. 1. spoštovali in tudi izvajali.
Hvaležni bi Vam bili, gospod general, če bi nas o ukrepih, ki jih boste v tem oziru izdali, obvestili.
V	pričakovanju zadevnega odgovora beležimo itd.«
Ker na ZVU po preteku enega meseca še vedno ni poslala odgovora in ker še vedno nismo opazili nikake spremembe v odnosih uradov napram nam, smo rešitev gornje vloge urgirali.
ITALIJANSKI KONTINGENT ZA TRST
Trgovinska zbornica objavlja, da je treba vložiti do 25. julija prošnje za uvoz dodatnih uvoznih kontingentov iz Francije. Držati se je običajnih formalnosti. Gre za naslednje blago:
10 ton neoksidirajočega jekla, za
100.000	franc. fr. stekla za 500.000 fr. fr. esenčnih olj, za 200.000 fr. fr. farmacevtskih specialitet, za 300.000 fr. fr. ur, za 1 milijon fr. fr. poljedelskih strojev, za 1 milijon fr. fr. materiala za Samoto, za 1 milijon fr. fr. majhnih motorjev in za 15 milijonov fr. fr. drugega blaga.
V	istem roku je vložiti prošnje
za uvozna in izvona dovoljenja v prometu s Poljsko, in sicer za 2.,
3.	in 4. tromesečje 1948. Dodeljeni so naslednji kontingenti: 500 krompirja za potrošnjo, 100 ton krompirjevega škroba, 1 tona terpentina, 6 ton papirja Kraft, 2.000 ton gredlja (surovega železa) v uvozu; v izvozu pa 18 ton riževe slame, 300 ton piritov, za 30.000 dolarjev barvil, za 60.000 dolarjev pnevmatik in za 15.000 dolarjev bombažnega prediva.
V odnosih s Švedsko so bili dodeljeni Trstu dodatni kontingenti na že podeljena uvozna, ozir. izvozna dovoljenja, kakor tudi novi kontingenti za uvoz ln izvoz »preko jcarinarnfc«; ti .kontingenti lahko izkoristijo na prošnjo za recipročen posel, ki jo je vložiti pri »Ufficio italiano dei Cambi«. Glede električnega instalacijskega materiala, je vložiti prošnjo za udeležbo pri dodatnem kontingentu pri ZVU, in sicer do 17. julija
ODREDBE ZVU
Motorna vozila. Z ukazom št. 230 z dne 8. junija 1948 so preklicani zakonski predpisi o priznanju posebnih davčnih ugodnosti, nagrad za nakup in obratovanje ter prispevkov za motorna vozila s plinskim generatorjem. Te ugodnosti ne veljajo več od 21. junija 1948, ko je bil ukaz objavljen v Uradnem listu.
Ukaz št. 261, objavljen v istem Uradnem listu, ureja na novo pravni položaj motornih vozil in njihovih delov (ogrodja ali motorjev), ki so bili prisvojeni, in na splošno vseh motornih vozil, ki jih trenutno kdo ima v posesti ali hrambi, a ni njih lastnik. Ta ukaz, ki je preobsežen, da bi ga mogli objaviti na tem mestu, prizadeti lahko vpo-gledajo v pisarni združenja.
PODALJŠANJE ROKOV KREDITNIM ZAVODOM. Glasom ukaza št. 256 z dne 24. junija 1948, objavljenega v Uradnem listu z dne 1. julija, se takrat, kadar bi kreditni ali drugi bančni zavodi ne mogli poslovni zaradi jzrednih dogodkov, podaljšajo zakonski in pogodbeni roki, ki potečejo v času te zapore ali v petih dneh potem, za petnajst dni, in sicer v korist denarnega zavoda, Izjemni značaj dogodka in čas zapore ugotovi z ukazom ravnatelj za finance pri ZVU na zahtevo podružnice Italijanske banke v Trstu. Vrednostni papirji, obveznice in denarne listine, ki so v posesti kreditnega zavoda v času, kQ ne posluje zaradi izrednih dogodkov, se morajo na hrbtni strani opremiti a besedilom, kakor ga navaja navedeni ukaz.
PRUGE ODREDBE iz Uradnih listov št. 28 in 29 z dne 21. 7. ozir.
1.	7. 1948:
1.	JUkaz ?vt>. 268 o podaljšanju ugodnosti ža odpuščene industrijske delavce.
2.	Ukaz št. 236 o podaljšanju roka začasne oprostitve od pridobnine (R- M.) za industrije, ki niso obratovale iz vzrokov v zvezi z vojno.
3.	Ukaz št. 266 o odsvajanju in izvažanju platine, zlata, srebra, biserov in draguljev.
4.	Ukaz št. 275 o taksah za vžigal-
nike, njihove nadomestne dele in vžigalne kamenčke ter o novih cenah za	prodajo	vžigalnih	kamenč-
kov.
5.	Ukaz št. 259 0 krajevni upravi.
PROŠNJE ZA ŽELEZNIŠKE VOZOVE
Po odredbi ZVU se od 1. julija vlagajo prošnje za dodelitev železniških vagonov naravnost pri načelnikih	postaje.	V prošnji	je	navesti vse	potrebne podrobnosti	in v
slučaju	potrebe	predložiti	v	smi-
slu ukaza št. 3 z dne 16. decembra 1947 uvozno, izvozno ali tranzitno dovoljenje. Vagoni se dodeljujejo po razpoložljivosti.
NOVE ŽELEZNIŠKE TARIFE
Nove železniške tarife veljajo od 1. julija 1948 dalje med: a) Sovjetsko cono Nemčije in Svico, b) Poljsko in Holandsko, c) Holandsko in Italijo, č) Belgijo in skandinavskimi državami, d Italijo in skandinavskimi državami.
Inž. Ivan Gorkič
Rastoča industrializacija na Slovaškem
Dobra "žetev na Cehoslovaškem
Ob veliki udeležbi so v nedeljo
4.	julija pokopali na Opčinah inž. Ivana Gorkiča, komaj v 40. letu starosti. Kakor je bilo tiho njegove delo, tako je tiho, skoro neopaženo zapustil ta svet, ki v teh dnevih trde brezsrčne vsakdanjosti nima razumevanja za skromne duše. Te vrste naj mu bodo v zahvalo za njegovo sodelovanje pri našem listu.
Pokojnik je bil rojen na Opčinah kot učiteljev sin. Gimnazijo je dovršil v Novem mestu, tehniko pa v Brnu. Ker ni bilo tedaj v Trstu mesta za naše ljudi, se je tik pred vojno zaposlil pri tujem podjetju v Gallarate ob švicarski meji, odkoder je kmalu odšel v Milan k podjetju «Olap» (Officine lombarde articoli di precisione). Tu je ostai polnih sedem let. Ko je napočil dan svobode v naših krajih, je vse svoje moči posvetil izgradnji slovenskega gospodarstva v Trstu in se je predvsem zanimal za radijsko industrijo in trgovino. Iz Trsta je odšel na službovanje v Koper k okrajnemu odboru, v industrijski odsek.
Stara bolezem, ki si jo je nakopal med vojno in se mu je v vlažnem stanovanju na Opčinah še poslabšala, ga je končno spravila v prezgodnji grob in z njim vse njegove načrte in zamisli za dvig našega gospodarstva. Slava njegovemu spominu.
V Locarnu sj se nedavno sestali švicarski in italijanski tehnični izvedenci, da hi preučili razne načrte za izgradnjo prekopa BmetkeiLocarno, ki naj bi vezal Svico iz Jadranskim morjem. Akcijo je podprla tudi tesinska vlada. O načrtih so poročali trije Italijani in trii je Švicarji. Izgradnja prekopa bi stala 56 milijard lir. Inž. Cicogna je govoril o načrtu za povečanje beneške luke. Prof. Maternini z milanske politehnike je priporočil veliko pre-vftinolsl. FSrekiop bi bilo 'treba zgraditi tako, da bi po njem lahko plui’e ladje, ki plovejo tudi na morju, in sicer od Benetk do Locarna, kakor na pr. iz Severnega morja po Renu do Sazia. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki županstev v Milanu, Ferrari in Benetkah.
Vzporedno s to akcijo se razvija druga — konkurenčna, ki gre za tem, da se Marseille po Rhonu poveže s Svico.
Na Slovaškem je danes samo 8% vse češkoslovaške industrije, dasi ima Slovaška zelo ugodne lokalne pogoje za razvoj indul strije, predvsem zelo veliko vodne energiie. Dveletni gospodarski načrt češkoslovaške vlade predvideva industrij alizacijo Slovaške v taki razsežnosti, da bi se približala v gospodarskem in socialnem pogledu živijenskemu standardu y čeških deželah- Odi osvoboditve je češkoslovaška vlada presedi:a že veliko industrijskih podjetij iz čeških obmejnih krajev (-bivši Sudeti) na Slovaško. Ta preselitev -zadeva zlasti tekstilne tovarne in podjetja tež ke -industrije- Poleg tega pa graf di češkoslovaška vlada ob sodelovanju z odgovornimi slovaškimi čiraitelji nove tovarne na Slovaškem, med katerimi nekatere so že začele obratovati. Predpogoj industrijalizacije Slovaške je elek trifikacija dežele. Na reki Vàh, ki j e gavna slovaška reka, bodo v dveletnem gospodarskem načrtu in -pozneje v petletki Poetav-ijeme nove elektrarne s kapaciteto 50 milijonov kwh, na- reki Oravi bodo postavljene 4 elektrarne, na Nitri 8, na Hrumu 9 in na -različnih rekah vzhodne Slovaške daljših 15, skupno 60 vodnih elektrarn, ki bodo dobavljele električno energijo novi -slovaški industriji. Načrt elektrifikacije ho izvršen do leta 1952 .in istočasno bo preseljena na Slovaško -ona industrija iz čeških obmejnih -krajev, katere razvoj je na Slovaškem ugodnejši.
Češkoslovaško poljedelsko mini* strstvo je izvršilo obsežne priprave za žetev, ki bo letos zelo ugodna. Seno v notranjosti države je bilo že pospravljeno. V obmejnih krajih je pa zečela košnja v zadnjem tednu preteklega meseca, žetev pšenice se je na Slovaškem že začela in obeta biti, podobno kot v vseh ostalih oblasteh republike, zelo dobra. Tudi letos so bile imenovana posebne žetvene misije, ki organizirajo žetev skupno s strojnimi postajami in strojni inšpektorati. Letos je na razpolago mnogo več traktorjev, žetvenih strojev, samovezil-cev in mlatilnic, kot pa lani. Zagotovljena je potreba bencina in nafte za vse poljedelske stroje. Vs( ukrepi, ki so bili izdani v svrho
točne in hitre izvedbe žetve, se izvajajo na ozemlju vse Češkoslovaške republike centralno. V čeških deželah bodo letos zopet delovale žetvene brigade, katerih Slovaška ne rabi, ker ima na razpolago dovolj poljedelskih delavcev. Računa se, da bo na Češkem, Moravskem in v Sleziji delalo na žetvenih brigadah 8% državnih in ostalih javnih uslužbencev.
Češkoslovaška
zunanja trgovina
Po 4 mesecih letošnjega leta, ki so bili obremenjeni z izredno visokim uvozom prehrane in žitaric, izkazuje češkoslovaška zunanja trgovina v mesecu maju zopet svojo normalno sliko. Uvoz v maju je znašal 3.224.6 milijonov Kčs in izvoz 3.382,8 milijonov Kčs, tako da je bilanca v maju aktivna v znesku 158,2 milijona Kčs. Prvič v letu 1948 je češkoslovaška zunanja trgovina zopet aktivna, sicer ne za veliko, toda z vzbujajočo vsoto, ki zopet potrjuje dejstvo, da bi se češkoslovaška zunanja trgovina lahko zelo ugodno razvijala, če bi ne bilo lanske katastrofalne suše in njenih posledic. Kakor hitro so se namreč znižali izredni uvozi prehrane na znosi j ivo in v glavnem na normalno višino, zadostuje stalno višji izvoz gotovih industrijskih izdelkov za plačilo češkoslovaških inozemskih nakupov in za ravnotežje bilance zunanje trgovine. Glavna naloga češkoslovaške zunanje trgovine v bodočih mesecih je, da s povečanim izvozom gotovih izdelkov izravna pasivno bilanco prvih 4 mesecev 1948.
V mesecu maju je znašel uvoz prehrane in žitaric na Češkoslovaško 822.7 milijonov Kčs proti 1,587.3. milijonov Kčs a aprilu. Zmanjšani uvoz prehrane v maju je imel za posledico, da je celoten uvoz padel s 4.274.2 milijonov Kčs v aprilu na povprečno in planirano gladino 3.224,6 milijonov Kčs. Medtem ko je še aprila znašal delež prehrane 37.2% celokupnega uvoza, je pa znašal v maju samo še 25.5%. Ce-škovaslovaška je v glavnem uspešno premagala posledice lanske suše in se počasi vrača v normalne razmere. Uvozi prehrane bodo tudi v bodočih mesecih višji, kot pa lani v istem razdobju.
Poljska se razvija v industrijsko državo
Po izjavah poljiskega podmini-stra za trgovino, bo znašala letos vrednost blaga, ki bo uvoženo in izvoženo iz Folijske okrog 1 milijardo dolarjev, v primerjavi s 547 milijonov v preteklem letu.
V pr-vi polovici tega leta je Poljska uvažala predvsem žito in koruzo iz SZ, Romunije, Madžarske in Jugoslavije, maščobe iz Norveške in Danske, razne surovine med drugim bombaž iz SZ, petrolejske proizvode iz SZ in Romunije ter sintetični ben-
la potovanje
v Jugoslavijo
Dovoljenja daj a Ekonomska delegacija FLRJ v Trstu, ul. Valdirivo 31 /III. Kdor potuje prvič, predloži nekolkovano prošnjo (1 izvod) s tremi slikami in izpolni predpisani obrazec (v treh izvodih), ki ga dobi pri delegaciji. V prošnji, ki naj vsebuje vse njegove osebne podatke (glede rojstva, pristojnosti, državljanstva, poklica itd.), naj čim bolj učinkovito razloži vzroke potovanja. O tehtnosti vzroka odloča Ekonomska delegacija in je lahko poljuben. Prošnja se ne sme pošiljati po pošti, lahko pa jo prinese druga oseba, toda v tem primeru se mora izkazati z osebno izkaznico prosilca. Kdor je prej dobil potno dovoljenje, napravi pri naslednjem potovanju prošnjo v dveh izvodih in navede v njej poleg vzroka potovanja vse osebne podatke (tudi številko osebne izkaznice) ter navede, kdaj mu je bilo prvo dovoljenje izdano. Prošnji priloži eno sliko (ki jo lahko sname s prejšnjega dovoljenja), če pa mu je bila prejšnja prošnja odbita in so mu bile slike vrnjene, potem mora predložiti tri slike. Dovoljenja se lahko izdajo tudi za večkratno potovanje. V primeru težke bolezni ali smrti izda delegacija dovoljenje takoj, toda proti potrdilu jugoslovanskih oblastev, da gre res za takšen vzrok. Ce se kot potrdilo predloži brzojavka, mora biti potrjena od narodne milice, druga izvirna pismena potrdila pa daj a krajevni odbor. — Delegacija sprejema stranke ob pondeljklh, sredah in petkih od 9-11 ure, napravljena dovoljenja pa izdaja popoldne.
cin iz zapadne Nemčije. Poleg teiga je Poljska naročila mnogo industrijskih naprav v Cehoslo-vaški, Veliki Britaniji;, Švedski, Holandiji in Italiji. Pripravljajo pa dogovor večjega obsega za nabavo surovin iz SZ. Poljska se zdaj pogaja tudi s Finsko, Avstrijo in Turčijo.
Proizvodnja tkanin na Poljskem stalno narašča. Po prvih štirih mesecih so poljske tkalnice izdelale 110 milijonov m bombažnega blaga, 14 (milijonov m, volnenih tkanin, 10 milijonov m lanenih, 6,3 milijone m tkanin iz jute in 10 milijonov metrov svilenih tkanin.
Pridobivanje premoga na Poljskem. V prvem polletju 1947 so izkopali 33,361.758 ton premoga. Od prvega julija niso več v veljavi omejitve glede potrošnje premoga. ad Poljska
PLAN ZA LETO 1949
Prihodnje leto bo tretje leto, t- j. zadnje v triletnem gospodarskem planu obnovljene Poljske. Načrt predvideva znatno povečanje proizvodnje v primeru s tekočim -letom, in sicer za državna industrijska podjetja 21—23%, pri proizvodnji surovega železa 20%, proizvodih izvaljenega železa 15%, pri elektroindustriji 29%, p(roiizvodn)i ^uperčosfata 39%, duiđika 15%, bombažnega prediva 17%, svilenih in volnenih tkanin 25%, pri kmetijstvu 15%, pri železniškem osebnem, in tovornem prevozu 20%, v pristaniškem -prometu 27%. Zunanja trgovina bi se morala povečati zla 17%, ,povečan bo predvsem izvoz kmetijskih pridelkov.
C EH OSLO V A(3 KA, ROMUNIJA IN POLJSKA
Med Cehoslovaško in Madžarsko ie bila podpisana pogodba, po kateri bo Cehosl-ovaška izvažajta v Madžardkoi mdtalurgični koks, železno rudo, celulozo, kro-glijične ležaje ter razne stro;e v zameno z električnim materialom, aluminijem in kmetijskimi proizvodi.
Hhrati je Madžarska sklenila z Romunijo enoletno pogodbo, po, kateri bo uvozila in izvozila za okrog 10 milijonov dolarjev blaga. Pri izvozu bodo n<t prvem mestu leA kože in papir. Medtem ko se bo uvoz nanašal na zdravila, industrijske polizdelke, železniški in gradbeni material ter eletrotehnične pripomočke.
Gospodarski drobiž
Dvakrat Marshallov načrt. Ameriški zunanji minister Marshall je prvotno zahteval za izvedbo svojega načrta 7,500 milijonov dolarjev za 15 mesecev. Predsednik Truman je znižal zahtevano vsoto na 6,860 mil.; ameriški Kongres (predstavniški dom in senat) je končno določil 5.300 mil. dolarjev, ki jih predsednik lahko uporabi v enem letu. Južnoameriške države zahtevajo zdaj od Was'hingtona kar 11 milijard dolarjev za svoj Marshallov načrt.
Cene finih bombažnih tkanin v ZDA s.o proti koncu junija padle za 2 stotinki dolarja pri jardu (0,91 m), ker ne gredo kupčije od rok.
Američani iščejo boksit. Zaradi oboroževanja se je v Ameriki povečalo povpraševanje po vseh surovinah, ki so potrebne vojni industriji. Računajo, da bodo ZDA podvojile uvoz aluminija, oziroma boksita.
Izvoz terpentina iz ZDA. Ministrstvo za kmetijstvo je dovolilo izvoz terpentina iz državnih zalog, ki znašajo skoro 3,2 milijona galo-nov (1 galon __ 4,54 litra).
Tehnične novosti
SINTETIČNI GUMIJ IZPODRIVA NARAVNEGA
V 'kemični delavnici tovarne »United States Rubber Company« delajo poskuse, kako bi pridobivali sintetični gumij po novem postopku. Ce se bodo poskusi obnesli, bodo obroči iz novega sintetičnega gumija za 30% odpornejši kakor iz naravnega. Novo zmes pridobivajo na ta način, da zdrobijo v prah »butadiene« in »styrene« pri nižji temperaturi kakor doslej.
OD NAFTE SE VRAČAJO K PREMOGU
Pred dvemi leti so mnoga in-druistnijsika podjetja preuredila svoje obrate, ki 90 bili prej na pogon s premogom, na pogon z nafto. Potrošila so za to preobrazbo nad 12 milijonov funtov- Ker postaja danes na Angleškem čedalje bolj občutno pomanjkanje nafte, se 'industrijska podjetja in plovne družbe bavijo z mislijo, da bi kotle svojih obratov zopet preuredile na pogon s premogom.
Preskrba Trsta z mesom
na naldratiem tržišču
Meso in mesni izdelki predstavljajo na prehrambenem področju za žitaricami mjvečjo pasivno postavko v trgovinski bilanci Trsta in njegovega ozemlja.
Težko je danes ugotoviti, kakšna bi bila stvarna potreba tržaškega prebivalstva glede mesa in mesnih izdelkov. Potrošnja mesa v primerjavi s predvojnimi normalnimi časi je namreč še vedno zelo nizka. Italijanske statistike so n. pr. postavljale tržaškega prebivalca na prvo mesto v potrošnji mesa. Značilno je tudi, da je Trst kot obmorsko mesto sorazmerno slab potrošnik rib, in to na račun o-stalih živalskih živil.
Pred vojno se je sukala povprečna mesečna potrošnja mesa v samem Trstu z 1,4 milijona prebivalcev okrog 5.000 stotov govejega in 2.500 ostalega mesa. Popolini podatki o potrojšn jlJ m elsa v povojni dobi še niso bili objavljeni. V letu 1946 je iz tržaške mestne klavnice šlo nekaj pod
20.000	stotov govejega mesa. nekaj nad 6.000 konjskega, okrog 1.300 ovčjega in kozjega ter o-krog 2.000 stotov prašičjega mesa. Največjo mesečno količino mesa so dobili iz goveje živine v januarju (2.343 ,st.) najmanjšo v novembru (1.436), konjskega mesa v januarju (669 st.) in aprilu (346	st.)!, prašičjega v
marcu (888) in juniju (1) ter ovčjega in kozjega v maju (236) in decembru' (6).
V letu 1947 in 1948 so te količine narasle. Mestna občina je n. pr. v januarju in februarju t. 1. ocarinila 4,898 in 1.359 stotov telečjega mesa, 4837 in 5448 govejega, 1222 in 870 prašičjega-
I.	057 in 1.030 konjskega, 521 in 501 ovčjega mesa, 270 in 245 s'a-nme, 230 in 231 Stotov perutnine. Danes se torej potrošnja mesa suče okrog 6.000 stotov mesečno, t. j. okoli 25% manj kakor k predvojnem, času, kljub znatnem porastu prebivjaiftva.
Sfpričio velike potrošnje je vprašanje oskrbe mesta- z mesom in mesnimi izdelki zelo važno. Razumljivo je, da ne more praktično Trst računati na lokalne vire. Na angloameriškem področju Sto-ja znaša n. pr. število glav goveje živine okrog 5,000. Nekaij več živine štejejo v istrskem Okrožju ozemlja. Domači viri bi zadostovati po tem takem kvečjemu za 2—3 tedne. Ugodnejši je bil seveda položaj, ko 3e Trst razpolagal. z večjim upravnim zaledjem.
Zadnje predvojne statistike za Slovensko in HrvatSko Primorje (Jul. krajino) navajajo naslednje številke glede stanja živinoreje:	goved 125.000, prašičev
okrog 500.000, ovac 220.000, koza
II.	000, konj 25.000. Iz tega ožjega zaledja je Trst črpal okrog, 40% svojih potreb po mesu, iz. bližnjih tržišč (Furlanija, Benečija okrog 10%, ostalih okroglih 50% potrebnega blaga so pa krili z uvozom zlasti iz Madžarske in Jugoslavije.
V povojnem obdobju se je tukajšnja trgovina z mesom in živino oddaljila od naravnih virov ,n sledila splošni tendenci, k-, sloni na umetni povezavi Trsta z italijanskim g,d[špodaritvom.. Zaradi tega je postalo medlo odvisno tudi glede živine in mesnih izdelkov skoraj izključno od italijanskih tržišč, čeprav
je na drugi strani sama Italija v veliki meri odvisna od uvoza. Pred vojno je n. pr. Italija uvažala do 170.000 glav goveje živine (večinoma iz Madžarske in Jugoslavije), povprečno 15—
20.000	stotov perutnine (večinoma iz Jugoslavije) ter okrog 1/4 milijona stotov zmrznjenega mesa (večinoma iz Argenitine in Brazilije).
Kontingent - 1 tele iz Jugoslavije na dan
Kljub vladajoči tendenci pa se v povojni dobi niso prekinili 1 trgovinski odnosi z jugoslovanskimi živinskimi tržišči, V prvem polletju lanskega leta so n. pr. uvozili a teh tržišč skoraj za 50 milijonov lir telet in za okrog 10 milijonov -lir raznih mesnih izdelkov. Trgovanje se je uspešno razvijalo tudi po razmejitvi. Do skoraj popolnega zastoja je prišlo šele po podpisu znanih gospodarskih dogovorov med ZVU in italijansko vlado.
V okviru jugpslovansko-itali-janske trgovinske pogodbe, ki predvideva uvoz 5.000' glav telet, 300 vprežnih konj, 100.000 glav drobne živine ter 9.500 stotov perutnine je bil Trstu nakazan za drugo polletje 1948 smešno nizek kontingent 200 telet (povprečno 1 téle na dan!) in 30 vprežnih konj. 2e same te številke so doivoHj zgovorne. Dejstvo je, da mora tržaški trgovec TIK OB MEJI DRŽAVE, ki je-vselej zalagala Trst in tudi Italijo z živino, kupovati na oddaljenih italijanskih tržišč, ki so sama odvisna od inozemstva in ki drago prodajajo svoje blago.
Uvozna in izvozna dovoljenja
Od 14. do 19. junija 1948 je ZVU izdala sledeča uvozna in izvozna dovoljenja v italijansko-jugoslovan-skem kliringu:
UVOZ:
S.	A. Forestale Triestina 1800 kub. m. žagane jelovine, 600 žagane bukovine, 60 hrastqvine, jesenovine, brestovine in dr. — Bino Barbi 1700 žagane jelovine, 250 bukovine, 50 hrastovine, jesenovine in dr. — E. Antonini 1700 žagane jelovine, — R. Fischer 1700 žagane jelovine, 200 bukovine. — E. Toros 1700 žagane jelovine. — Fr. Zmajevič 1150 žagane	jelovine,	300	bukovine,	50
hrastovine, Jesenovine, brestovine in dr. — M. Gunalaki 1000 žagane jelovine. — Mann & Rossi S. A. 1000 žagane	jelovine.	—	C. Accerbont
170 žagane jelovine, 150 bukovine, 50 hrastovine, brestovine, jesenovine in dr. — G. Ghersiach Sue c. 170 žagane	jelovine,	100	bukovine,	50
hrastovine, jesenovine, brestovine in dr. — J. Mihelčič 170 žagane jelovine, 200 bukovine, 50 hrastovine, jesenovine in dr. — V. Spinotti 850 žagane	jelovine,	150	bukovine,	50
hrastovine, jesenovine, brestovine in dr. — I. Taissi 850 žagane jelovine, 100 bukovine, 50 hrastovine, jesenovine, brestovine in dr. — N. C. Anastasacchi 630 žagane jelovine. — E. Mayer 630 žagane Jelovine. — A. Drobnig 600 žagane jelovine, 200 bukovine, 50 hrastovine, jesenovine, brestovine In dr. — N. Detoni Succ. 450 žagane jelovine, 100 bukovine, 40 hrastovine, jesenovine, brestovine in dr. — ICLEA 450 žagane jelovine, 100 bukovine, 30 vezanih plošč. — P. Leiss Succ. 450 žagane jelovine, 150 bukovine, 50 hrastovine, jesenovine, brestovine in dr. — Drag. Pavlovič 450 žagane jelovine, 150 bukovine, 50 hrastovine, jesenovine, brestovine ini dr. Požar & Flego 450 žagane jelovine 100 bukovine, 30 hrastovine, jesenovine, brestovine in dr., 5 hrastovega furnirja. — A. G. Bonetti 420 žagane jelovine, 100 bukovine, 30 hrastovine, jesenovine, brestovine in dr. — A. Passamonti 420 žagane jelovine. — G. B. Petrin 350 žagane jelovine, 100 bukovine. — A. Vlanello 350 žagane Jelovine, 100
bukovine, 30 hrastovine, jesenovine, brestovine, in dr. — Tovarna Dreher 300 žagane jelovine. — P. Purini 250 žagane jelovine. — V. Tomšič 250 žagane jelovine, 150 bukovine, 30 hrastovine, jesenovine, brestovine in dr. — G. Ussai 250 žagane jelovine,— F. Vecchiet 250 žagane jelovine. — A. Virani 250 žagane jelovine. — O. Sachs 200 žagane jelovine. — Stern-Weintraub 200 žagane jelovine. — STIL 200 žagane jelovine, 50 bukovine, 10 hrastovine, jesenovine, brestovine in dr. — Soc. Selva dr. z o. z. 120 žagane jelovine, 50 bukovine, 20 /hrastovine, vjegranovilne, brestovine, in dr. — L. Pangos 20 hrastovega furnirja. — G. Abramisurove mer-jaščeve kože 2000 kg.
IZVOZ:
Klmeliijiska . zadruga 1,125.000 lin amerikanskih trtnih sadik. — REMA 1 tona cevnega ogrodja v vrednosti 280.000 lir, 10 ton jeklenih cevi za 1,800.000 lir. — UTI 5 .} cevnega ogrodja za 140.000 lir, 20 ton aluminijevih plošč za 9 mil. lir, parnih kotlov za 3 mil. lir. — SAFEM 3,5 tone cevnega ogrodja za 1,4 mil. lir, 2 toni črnih cevi za 320.000 lir, 40 ton jeklenih cevi za 7,6 mil. lir, 10 ton aluminijevih plošč za 4,5 mil. lir. — Intracomp. 1,5 ton bombažnega prediva in 4 tone anilinskin barvil. — Oceanica 20 ton aluminijevih plošč za 9 mil. lir, 1 tono anilinskih barvil. — Apici 10 ton natrijevih žveplenih spojin za 1,7 mil. lir.
;PQNU(DBE IN POVPRAŠEVANJE
SOC. p. A. LAVORAZIONE PRODOTTI AGRICOLI, Oderzo (Treviso) — nudi surove ovčje kože in industrijske maščobe.
Tt. »AURION« AURELIO C. JO-NESCU, Bucarest, Str. Bursci 1 — želi stikov z izvozniki surovin za tekstilno in kemično-farmacdvtsko industrijo, kovin in prekomorskih proizvodov, kakor kave, čaja, kakava itd. *
Tt. BACCUS, paiermo, via Messina 18, trgovina z vinom in alkoholom, želi stikov z uvozniki In izvozniki,
Tt. GIUSEPPE COVONI, Genova, via CaccalLotti 13, želi stikov z uvozniki semenskega krompirja.
Tt. Rudolf PRISTOWSCHEGG, Beljak (Villach), Piccostrasse 20, nudi več vagonov jelševih desk.
Družba SEROPHIN FRERES, Kairo, B. P. 595, želi stikov z izvozniki lesa.
Družba Mattew D.KRIONAS, Atene 78, Eolou Street P. O. B. 113, išče zastopnika za plasiranje grškili proizvodov, zlasti sultanine.
Tt. Angelo MORINI, Milan, via Solferino 23a, želi zastopstva v Trstu. Dobavlja vrvarske izdelke, tkanine itd.
Družba GERBER et Cie, Bern, Stadtbachstrasse 56, išče zastopnika, ki je dobro vpeljan pri veletrgovcih in detaljantih z živili, za prodajo ementalskega sira v kalupih in v škatlah.
MEDNARODNI TRGOVSKI ODNOSI
Avstrija-Turčija. Zaključena so pogajanja za trgovski sporazum na podlagi kompenzacije. Izmenjava blaga bo dosegla vrednost okrog enega milijona dolarjev. Turčija bo dobavljala surovo volno, Avstrija pa razne končne proizvode.
Italija-Turčija. Veljavnost obstoječe trgovinske pogodbe je bila podaljšana za nadaljna dva meseca do 31. avgusta.
Italija-Franclja. Po sporazumu med obema vladama so bili povečani kontingenti raznega blaga, predvideni v trgovinskem sporazumu z dne 20. marca t. 1.; vpeljani s0 tudi novi kontingenti francoskih proizvodov, ki se bodo uvozili v Italijo, in sicer: gline, kaolina, Tomaževe žlindre, lesa okoumè, jekla v ploščah nad 5 mm, varovalnega stekla, esenčnih olj, farmacevtskih specialitet ter kemičnih proizvodov za farmacevtsko in veterinarsko rabo, velikih ur, prane volne, poljedelskih strojev in sestavnih delov, materiala za Samoto, majhnih motorjev in drugega blaga.
V SOVJETSKI ZVEZI MNOGO SLADKORJA
Froiizviodinja sladkorja v ZSSR narašča. Lansko leto je bilo proizvedenega trikrat več sladkorja kakor pred’ansko. Nemški osvajalci so uničili 189 tovarn slad-
	B	O M	22				
VALUTE V MILANU			VREDNOSTNI PAPIRJI V			TRSTU	
	30. vi	i4-V ii	Mih.	Malti.		30-VI	14-VII	Min.	Maks
Funt šterling zl.	8.500	8.800	8.500	8.800	Južna železnica	1.810	1.740	1.700	2.390
Napoleon	6.300	6.500	6.200	6.500	Splošno zavarov.	8.750	9.370	8.750	9.900
Dolar	585	584	582	586	Assicuratrice	1.025	1.075	1.025	1.075
Francoski frank	160 162 160	165	Riure. Adr. Sic.	2.500	2.Ò75	1.975	2.725
Švicarski frank	145	147	145	147	Jerolimič	1.525	1.490	1.420	1.525
Funt št. papir	1.575	1.600	1.575	1.600	«Istra-Trst»	745	710	710	745
Zlato	835	890	835	890	«Lošinj»	4.000	4.000	4.000	4.000
			Martinolič	1.000	1.000	1.000	1.000
BANKOVCI V ZURICHU			Premuda	4.680	4.450	4.450	4.680
			Tripkovič	5.500	5.500	5.450	5.500
			Openski tram	1.020	1.020	1.020	1.020
Italija	0,70 Portugalska	15,—	Terni	394	430	390	460
Anglija	11,17 Avstrija	8,20	ILVA	286	288	280	318
ZDA	3,93 Cehoslovaška	1,20	ZDR. jad. ladjed	258	248	245	258
Belgija	7,95 Oanska	46.—	Ampelea	300	300	300	300
Francija	1,10 Egipt	9,65	Arrigoni	320	320	320	320
Argentina	60.— Norveška	48.—	Soške cementarne	135	135	135	135
Razvoj na tržiščih je potrdit vladajoče mnenje gospodarstvenikov, da čaka proizvajalce in trgovska podjetja doba težkih časov, trdega dela in slabih zaslužkov. Tržni položaj, ki je ostal v bistvu neizpremenjen že okrog 10 mesecev, kaže na jasna znamenja globoke krize■ Znižanju cen ni sledilo povečanje blagovnega prometa, zvišanju proizvodnih stroškov pa ni sledilo povečanje kupne moči.
Cene kmetijskih proizvodov g'avnih surovin težijo k uravnovešen ju okrog indeksa 50 (1938 — 1), v primeri s 67 v septembru •lanskega leta. Cene industrijskih proizvodov se nagibajo k nazadovanju, vendar se le počasi prilagajajo splošnemu tržnemu položaju.
ŽIVINA
Na tržiščih, s katerih se Trst zalaga s potrebnim mesom, se opaža boljše razpoloženje kupcev. Proizvajalci se upirajo nazadovanju cen, ker računajo, da jim bo dober donos krme omogočil vzdržati tudi čez zimo mnogo večje število glav kakor v preteklem letu. Trg s prašiči le postal živahnejši, čeprav so ostale cene v glavnem neizpremenjene.
Verona: Voli I za kg žive teže lir 280—320, II 240—280; krave I lir 240—280, II 170—230, Ul 120—160; teleta I 400-440, II 280—340. Pitani prašiči 400-450, prašički 550-600.
ŽITARICE
Tržišča žitaric potekajo na splošno s tendenco stalnih cen. Število kupčij je vsekakor naraslo zaradi večjega zanimanja prekupčevalcev, ki ne računajo na nadaljnje pocenitve zlasti v pogledu pšenice.
Padova: Za stot f.co vagon v vreči, brez davkov: pšenica I 7.500 do 7.700, II 7.300-7.500, III 7.200-7.300; rž 6.000—6.300; oves 4.000—4.400; ječmen 5.500—6.000.
Vercelli: pšenica f.co proizvajalec
8.500—	9.000; oves 4.000—4.500; riž
5.500—	5.800.
VINO
Vremenske /prilike niso bile doslej ugodne za trtorejo. Proizvajalci vlagajo znatne kapitale za zaščito trte proti peronospori. Pričakujejo vsekakor precej dober pridelek glede količine, a precej slab glede kakovosti. Trgovci kupujejo zaradi tega boljše vrste vina, kar ima za posledico živahnejše poslovanje na skoraj vseh vinskih tržiščih.
LES
Lesni trg ni še prekoračil kritične točke, ne na tukajšnjem ne na zunanjih tržiščih. Sklenjenih poslov je še vedno zelo malo, zaradi tega imajo ceniki največkrat čisto nominalni značaj. Gradbena industrija je v Trstu v zastoju. Vesti o gradbenem programu, ki ga je sestavila
italijanska vlada niso doslej vplivale na trgovino z lesom in ni bilo opaziti nikakšnega znaka poživitve. Na južno-tirolskih tržiščih so beležili v zadnjem tednu naslednje cene, f.co vagon za žagano blago, f.co žaga za hlode: jelovina in smreko-vina: hlodi nad 20 cm pr. lir 7.500 do 8.500 za kub. m; deske I 28.000 do 30.000, II 21—23.000; III 14.000 do 15.000, IV 9—11.000, tombantg 16—17.000; tramovi U. T. 9—10.000; celulozni les lir 3—5.000 za prostor-ninski meter.
Mecesen: hlodi 9—10.000; deske 1 30—33.000, II 23—25.000.
Na italijanskem tržišču ponujajo avstrijski, jugoslovanski in češki les. Trgovci zatrjujejo, da so sicer cene ugodne, vendar pa da material ne ustreza zahtevam. Tožijo se na pr., da ponujajo predvsem jelovino in to v sortimentih, ki ne ustrezajo predvojnim. Poleg tega se ponudbe nanašajo na dimenzije, ki jih trgovci le težko spravijo na tržišče.
KOVINE
Trst: razen podražitve svinčenih izdelkov ni bilo v zadnjih tednih opaziti nikakšnih sprememb na tržišču kovin: železo f.co grosist lir 125 za kg; žeblji 220; železne plošče 230; cevi iz litega železa 240; bakrena žica 570; bakrene plošče 680; svinčene cevi 300; svinčene plošče 300; cin 1.600—2.000; aluminij 330.
RAZNA ŽIVILA
Kljub pocenitvi trdega sira na italijanskih tržiščih je to blago beležilo v Trstu neznatno pocenitev. Cene ostalega blaga so ostale v glavnem neizpremenjene.
Maslo 1.080—1.220 za kg; gorgonzola I 640—680; ovčji sir 950; emen-thal 820—850.
Slanina prekajena lir 700; slanina 580—620; salama 1.500; mortadela I 830, II 740, III 520.
01ivn0 olje 480—500; semensko olje 410-415.
Kava B razil 600—660, Santos 830 do 860, Kostarika 940—970, San Domingo 900.
Bosanske češplje 240—250.
SUROVE KOZE
Na italijanskih tržiščih, kakor tudi v Trstu veljajo naslednje cene surovih kož goveje živine.
Rovigo: cele kravje in volovske nad 40 kg lir 330—350 za kg, do 40 kg lir 370—390, telečje kože od 3—6 kg lir 790—830, od 6—8 kg lir 720—760, od 8—12 kg lir 650—670, od 13—20 lir 600-630.
NOVE CENE PETROLEJSKIH PROIZVODOV
Od 15. junija tega leta so uveljavljene naslednje cene petrolejskih proizvodov: bencin lir 119 za TTFer; gazol lir 78 za liter; gorivno olje 29,95 za kg; petrolej lir 98 za liter;
m azilno olje lir 316 za liter bre* posode, lir 350 za kg brez posodti lir 361 za kg s posodo, lir 1.550 z3 kilogram 4,40 s posodo. Olje za d1, ferenciale lir 299 za liter brez poso-de, lir 332 za kg brez posode, l>r 342 za kg s posodo.
BORBA MED NARAVNIM iN UMETNIM KAVČUKOM
Pravkar se je končala v Lob" donu mednarodna konferenca za kavčuk. Iz poročil in diskusij ie bilo predvsem razvidno, da * vrši danes precej huda konkU' renčna borba med naravnim id umetnim kavčukom. Pri proB' vodnji umetnega kavčuka so i* dosegli velike na/predke in pri; čakovati ie, da ha kmalu umetni proizvod tehnično dosegel ali c«; lo presegel naravni kavčuk. Ni čuda, če se zaradi tega uinetn1 kavčuk vse več uveljavlja «a svetovnem tržišču. V samih ZP^ bodo n. pr. v letošnjem letu trošili okrog 450.000 ton sirite; tičnega kavčuka, ki kvot ira zdai 18,5 st. dol., za funt.
Pri tem bo posebno prizade* Angleški imperij, saj predstav; lija naravni kavčuk najvažneje predmet izvoza iz področja fuh; ta šterlinga v področje dolar ja: v letu 1947 je znašala vredno*1 izvoza surovega kavčuka z ah' gleškega področja v ZDA okrož 200 milijonov dolarjev, t. j, liko, kolikor j.e znašala vredno*1 vsega blaga) ki je bilo izvožen0 iz Velike Britanije v ZDA.
SKOK CEN V ZDA
V prvi polovici tega meseca 50 cene na debelo v ZDA dosegle vi$ei< v povojnem času in so bile sa«10 za 1% nižje kakor maja 1920. Cet>* i živil stalno rastejo in s tem nar3’ ščajo tudi življenjski stroški, ^ prvem tednu tega meseca so cen* na debelo poskočile povprečno 23 0,8% in dosegle točko 66,7% na<l povprečnimi cenami v letu 1926.
Odgovorni urednik:
Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trat»
AVTOPODJETJE CAHA!»
VOZNI RED
Odhod: Pulj 6; Novigrad 7.00 '' 16.30; Reka 7.00; Ljubljana 7.3°: Postojna 7.30; Portorož 12.30 '' 19.45; Umag 16.30.
Prihod: Pulj 19.30; Novigrad
10.00	— 18.30; Reka 18; Ljubija«9 20.00; Postojna 19.30; Portorož 8-3° — 19.00; Umag 10.00.
korja, med temi je biilo že 150 obnovljenih. To leto so bile posejane mnogo večje površine s’adkorno peso.
Program italijanskih ladjedelnic
Italijanska vlada je pripravila triletni plan za obnovo italijanske trgovinske mornarice. Po tem programu naj bi pričeli graditi 30.000 ton ladjevja za povezavo Italije z otoki, dve 25.000-ton.ski potniški ladji, 20.000 ton raznega ladjevja ter 100.000 ton ladij za prevoz nafte, poleg manjših plovil. Skupni istroški bi znašali okrog 70 milijard1 lir. Država, bi prispevala 1/3 stroškov, tako, da bi lahko brodarji kupovali ladje v ladjedelnicah po cenah, ki veljajo na mednarodnem tržišču, Italijanski minister za trgovinsko mornarico pa je izjavil, da nima italijanska vlada namena graditi ladjevje, da bi ga pozneje prodajala. To spada v pristojnost IRI-ja ki pa ®e bo moral zateči za financiranje: k zasebnemu kapitalu.
Poročajo medtem, da je okrog 200 manjših in srednjih zasebnih ladjedelnic vzdo’Ž italijanske obale v zadnjem času popolnoma prekinilo z delom. Predstavniki te male In srednje industrije so zahtevali od vlade -energične ukrepe za rešitev vprašanja in ji med drugim očitali, da niso bile dosedanje državne podpore tej industriji nič Ugodnejše od onih. ki bi jih lahko sami izposlova’i pri kreditnih zavodih.
Sovjetska zveza in Japonska sta
v zadnjem času v Avstraliji kupili velike količine volne po dokaj visokih cenah. Iz Sydneja poročajo, da so se ameriški in angleški kupci umaknili, ko so videli, da sovjetski in japonski kupci plačujejo tako visoke cene.
Proizvodnja cementa v Avstraliji narašča. Avstrija proizvaja zdaj okoli 50.000 ton cementa mesečno, kar bi dalo letno povprečno okoli 600.000 ton; lansko leto je proizvodnja dosegla samo 320,000 ton.
IMPORT-EXPORT
U.T.I
TEHNIČNO INDUSTRIJSKI URAD
• !• NAČRTI - ZASTOPSTVA - INDUSTRIJSKE DOBAVE
£ailnih: Jelini Joiip
TRST
UL. S. NICOLÒ 7 - TEL. 47 - 17
Qìubooin }o&ip
(j ku>ni plohulM
/litopmljntji; S.TJUL
družba z o. z.
TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09
Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi
<?ene zmerne
♦ ♦ ♦
TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
UIV O D D. D.
UVOZNI
IZVOZNI
ZAVOD
TRST - ULICA CICERONE 8
Tel. 80-00, 56-38, 29-306