UVODNIK 
Spoštovane članice in člani! 
Izteklo seje Mednarodno leto gora, ki nas je opominjalo na pomen gora. Gorski 
svet ima izjemno pomembno vlogo, saj igra osrednjo vlogo pri zbiranju in 
shranjevanju pitne vode- neizogibno potrebne za vse nas. Velike spremembe v 
višini, nagibu in osončenosti imajo velik vpliv na temperaturo, vetrove, razpoložljivo 
vlago in sestavo prsti na zelo kratkih razdaljah. Vgorskem svetu najdemo izjemno 
biološko pestrost, ki je posledica velikega števila raznolikih življenjskih okolij, ki 
jih pogojujejo mikroklimatske razmere. Nekatere alpske vrste rastlin so prilagojene 
na mikrookolje, ki je nastalo v senci ene skale. Mnogim vrstam predstavlja gorski 
svet zadnje zatočišče, potem ko so bile izrinjene iz nižin, ki so prenatrpane s 
človekovimi aktivnostmi. Zaradi edinstvenih pogojev je gorski ekosistem izredno 
ranljiv. Majhne spremembe v temperaturi, padavinah ali stabilnosti prsti lahko 
povzročijo izgubo celotne združbe rastlin in živali. Gorski svet najbolj ogrožata 
netrajnostno izkoriščanje naravnih dobrin in gorski turizem, posledično z obema 
dejavnostnima pa gradnja infrastrukture. Škodljivo vpliva na gorski svet tudi 
uvajanje intenzivnega kmetijstva. 
Mnogim vrstam ptičje gorski svet tudi edino življenjsko okolje. Samo v Evropi je 
takih 73 vrst ptic, med katerimi jih je žal polovica že ogroženih zaradi neustreznega 
gospodarjenja z gozdom, netrajnostnega kmetijstva in izkoriščanja virov zaradi 
turizma. Ogrožene vrste pa so običajno redke in slabo poznane. Gorski svet pa 
zaradi težavnega terena predstavlja še dodatno težavo pri preučevanju vrst. 
V Sloveniji imamo edini nacionalni park v gorskem svetu in to je Triglavski 
nacionalni park(TNP). Razglašen je tudi za mednarodno pomembno območje 
za ptice ravno zaradi vrst, ki pripadajo alpskemu biomu. To so planinska pevka, 
planinski vrabec in planinska kavka, ki gnezdijo nad drevesno mejo ter skalni 
plezalček, ki ga najdemo izključno na skalnih stenah. Skalne stene nudijo varno 
gnezdišče tudi drugim vrstam kot so planinski orel, sokol selec, planinski 
hudournik in skalna lastovka. Značilno ekstremno življenjsko okolje so še pas 
lišajev in mahov ter kamnita travišča. In kako ravnamo z edinim nacionalnim 
parkom, ki ga premoremo. Slaba tretjina parka je namenjena paši in 
ekstenzivnemu kmetijstvu. Triglavske gozdove intenzivno izkoriščajo za pridelavo 
lesa. V park se zajedajo gozdne ceste, vlake in planinske poti. V parku je 35 
planinskih koč, po ocenah obišče samo v poletnih mesecih TNP 1, 3 milijona 
ljudi. Ali je TNP sposoben sprejeti množico turistov in dejavnosti ne da bi s tem 
škodovali občutljivemu gorskemu okolju? 
Končna ugotovitev Mednarodnega leta gora je, da so gore in življenjska okolja v 
gorah še vedno slabo preučena. To so tudi območja, ki nimajo velike ekonomske 
blaginje in na teh območjih najpogosteje prihaja do sporov. In ravno zato je bil 
namen Mednarodnega leta gora zaščititi gore in njihove prebivalce ter jim 
omogočiti obstoj in trajnostni razvoj. Prepričana sem, da tudi pri nas v Sloveniji. 
Andreja Ramšak