STEVILKA60
GLASI LO   OBČINE   MENGEŠ
1ETNIK VII • APRIL / MALI TRAVEN • 1999
Čestitamo ob 27. aprilu -
dnevu upora proti okupatorju
in 1. maju - prazniku dela.
KNJIŽNICA DOMŽALE
LJUBLJANSKA 58
1230DOMČALE
MENGSAN
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale
Telefon: 061 714 006
P.E. MENGES
SLOVENSKA 24
Telefon: 061 738 980
GO-PRES trade d.o.o.
Slamnikarska 4
1230 DOMŽALE
KURILNO OUE
VEDNO NAJUGODNEJSE
CENE KURILNEOA OLJA
061 713 015
041 638 070
PREPRIČAJTE SE!
KURILNO OUE EL - ekstra lahko kurilno olje odgovarja
vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod
0,05% dokazujeo o kakovosti blaga.
HITRA DOBAVA
UGODNI PLAČILNI POGOJI
(popust za takojšnje plačilo!)
... in zeblo vas ne bo ...

0 zaključna dela v gradbeništvu
0 instalacije za vodovod in kanalizacijo
<y čišćenje objektov
<> izposoja rušilnih kladiv
IZ1/AJAM0 ADAPTACIJE KOPALNIC, SAN/TARU, KUHINJ,
STANOI/ANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROl/
UGODNI KREDITI: TOM + 0%
DO TREH LET
ZA OBNOVO ALI NOVOGRADNJO KOPALNIC,
SANITARIJ IN KUHINJ
te/.: 061/738-522
mob.: 0609/630-232
GSM: 041/630-232
Kl R©
INŽENIRING d.o.o.
Slovenska cesta 24 • Mengcš
P.E. NEPREMIČNINE
Slovenska cesta 35 • Mengcš • Telefon: 738 036,738 015
•   PRODAMO: - Radomlje, v neposredni blizini Volčjega potoka in
golf igrišća, već dvojćkov s površino (p+m) 170 m2 na parcelah do .'i75 m2,
zgrajene do III. grad. faze do konca aprila, ali na ključ do konca maja I')')'.).
-   Ljubljana, voč novih hiš.
-   Vinje, Dolsko, već slanovanjskih hi?, zgrajenih do podaljšane III. grad. faze.
-   Mengeš, prodamo stanovanje v hiši, 100 m2, 38 m2 klet.
-   DomžaJe, v SPli, delavnico ali skladišče, 130 m2.
-   Radomlje, PSO Malin, poslovni prostor 44 m2 in M ml.
Kamnik, garsonjero 31,40 m2,1. nadslropje, južna lega, fi.134.050,00 SIT.
l/ola, enosobno stanovanje, 45 m2, takoj vseljivo.
-   Piran, enosobno stanovanje 32 m2 + klet 2,5 m2, telefon.
Domžale, dvosobno stanovanje 52 m2, vseljivo lakoj.
Molnik, trisobno stanovanje 70 m2, vseljivo avgusta 199').
-   Kamnik, tri in polsobno stanovanje 107 m2, velika log);ia.
Kamnik, posl. proslor 55 m2, primeren /a pisarne, već lel. linij, |)arkirišč.i.
-   Kamnik, proizvodna hala 900 m2, 600 m2 pripadajućega zemljišća.
-   Domžale, poslovni proslor, 54 m2, lel., mirna lokacija, parkirišča urejena.
-   Gozrl nad Kamnikom, zazidljivo parcelo z lokacijsko rlokumentacijo.
-   Koreno, već zazid. parcel, ena z grad. dovol., v skupni izmori 4000 m2.
-   Vinje-Dolsko, zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem, cea 600 m2.
•   ODDAMO:    Smlednik, ob avlocesti I.jubjana-Kranj,
već objeklov-skladišč po 750 m2 površine.
-   Kamnik, skladišćni protor 600 in 1500 m2.
-   Kamnik, pisarne.
-   stari Trzin, ob glavni cesti, večnamenski proslor, 220 m2.
-   Vižmarje-IJrod - pisarniški proslor 66 m2, centralna kurjava, telefon;
skladišćni prostor cea 350 m2, telefon, z urejonim dovo/om.
»   KLJPI\4O:   Mengeš, Domžale, Vodice, /azidljive parcele.
MENGŠAN
S|ni\lii\iiiii!
Mesec je naokrog in od cnega praznika smo že bliže drugemu. In med
obema? Sa/ poznamo izrek "Nikdar ni tako slabo, da ne bi bilo labko še
slabše in nikdar ni ludi tako dobro, da ne bi bilo labko še boljšc." Od
obojegaje bilo ta mesec v občini kar nekaj.
Tislega o slahem smo pravzaprav iz dneva v dan v vsakdanjem življenju
vsakposebej in nasploh že kar nekako vajeni. Na širšem področju pa smo
bili priča precejšnji zaoslritvi razpoloženja v demokratičnih vrslah
občinskega parlamenta. Če je topla velika noč s prazniki razgrela pom-
lad in razpoloženje, je potem obladitev vse skupaj skoraj zaoštrila do te
mere, da bi se lahko ceh pogovarjali o škodi, ki je kar nekaj časa ne bo
moč popraviti. Užaljenost in princip sta ponavadi sopotnika in razloga,
ki zadeve dobesedno zacementirala za nekaj časa. Škoda pa je, ker ima
od tega najmanj koristi največkrat največja večina. Vse, kar je dobrega v
lakšnem primeru, je ob manjšinskem zadovoljstvu pričakovanje, da se bo
enkral vendarle spel toliko otoplilo, da se bodo zadeve spet premaknile v
zeleno smer.
No, ob aprilski "občinski parlamentarni zaostrilvi" bi skoraj že začela
baleti glava, a so se zadeve potem vendarle obrnile na bolje. Tovrstna
"pozitivna energija", vsaj na pogled, kaže, da še kar vztraja in da bo
delovala še nekaj časa, če... Če se ne bo spet kaj ulrnilo, "da se tako
ne gremo več in pač ne gre tako, bo pa šio spet po starem lim". No,
upajmo, da se ta scenarij vendarle ne bo uresničil in bodo zaostrilve
zaradi razgrelih stališe olopele.
To bo nenazadnje ludi listo, kar je v tem trenutku od dobrega lahko
še boljše in potem naprej do najboljšega, kar si nenazadnje želijo
najbrž kar vsi občani v občini Mengeš nasploh.
Takšnaje ludi moja želja s čestitko ob obeh praznikih in lep pozdrav.
Andrej Žalar
MENGSAN
GLASILO OBČINE MENGEŠ
•
Glasilo ureja urednički odbor:
Alojzij Janežič, Mateja Jemec,
Terezija Potočur - Korošec, Tatjana Sivec Strmšek,
Majda Trobec, Franc Veider (člani)
•
Odgovorna urednica Uradnega vestnika:
Irena Podboršek, tel. 737 081
•
Tehnična urednica:
Sabina Komparc, td. 737 484
•
Lektoriranje: Lili Epih
•
Oblikovanje, računalniški prelom in tisk:
Nagelj cl .o.o.
GRAFIČNI STUDIO HERLE
ld. .S fax: 713 074
•
Fotografija na naslovnici:
PETER ŠKRLEP
•
Izdaja:
Občin.ski svet Občinc Mengeš.
Mcnjjšnn izli;ij;i v nnklndi 2600 izvodov.
Prejemnjo ga vsa j>ospoclinjstvn v oltfini MengeS
brezplnfiio na dom.
•
Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296
•
Prispevke za naslednjo številko Mengšana
lahko pošljele ali oddale osobno do 11. maja
v sprejemni pisarni Občine Mengeš
med uradnimi urami.
UVODNIK

kazalo
ŽUPANOV UVODNIK                              4
VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA     5
113 POLICIJA                                           5
POLITIČNE STRANKE                               7
DRUŠTVA                                               1.0
KULTURA                                               13
NAŠA ŠOLA                                           a()
IZ PRETEKLOSTI                                     21
ŠPORT                                                    22
VAŠA POŠTA                                          23
ŽIVLJENJE V OBČINI                            24
OBVESTILA                                            28
KMETIJSTVO                                          31
PRI SOSEDIH                                         31
-------------------------------------------------------—_--------____i
MENGŠAN
Drage
obrmikr.
spoštovani občani!
Cetrti uvodnik pišem med in po veliko-
nočnih praznikih. Prvih sto dni županovan-
ja mi je poteklo, kar se je lepo videlo po
nevsebinski in enostranski medijski obde-
lavi, brez možnosti pojasniti stališča (npr. v
dnevniku Delo); ali pa so navedbe tako
nesmiselne, da jih je bolje enostavno pres-
lišatl. Sam si želim dobrih nasvetov, pravih
argumentov in konstruktivne kritike, ki bo
v pomoć za boljše delovanje, odpravljanje
pomanjkljivosti in napak. Predvsem pa
operativnosti in poslovnosti. Caka nas
ogromno dela, da uredimo stvari in da zau-
pan denar čim uspešneje "obrnemo".
Potrebno bo tuđi nekaj potrpljenja in
veliko vztrajnosti, včasih pa tuđi kaj vzpod-
bude. Upam, da borno vseeno lahko delall
kot ena velika družina, kjer se lahko pogo-
vorimo o vsem, brez slabih namenov, saj
naj bi nam šio za naše skupno dobro,
vedno se bom boril za svoja stališča, vedno
pa bom tuđi priznal drugačno većinsko
odločitev ali mnenje. Seveda pa vsak sam
odgovarja za to, kako je glasoval in ravnal -
pred svojimi volivci in občani.
Začenjamo projekt vodooskrbe. ime-
novana je skupina, ki bo vodila postopek
odločitve o tem, kako v nadaljnjih de-
setletjih zagotoviti zdravo pitno vodo za
občine vodice, Komenda in Mengeš. v tej
skupini sodelujem kot predstavnik teh treh
občin, poleg dveh predstavnikov Minis-
trstva za okolje in prostor, župana Cerkelj
in predstavnika tovarne Lek. Odločali se
borno o osnovnih in rezervnih virih iz
krvavškega in/ali kamniškega sistema oz.
globinskih vrtin.
upam, da bo občinski svet podprl priza-
devanja, da se naredi bistvenl premik tuđi
za zagotavljanje boljših pogojev za malo
gospodarstvo in zasebništvo - za obrtnike,
podjetnike, kmete in posameznike v svo-
bodnih poklicih.
Moje velikonočno voščilo svetnikom je
bilo nedvoumno. V upanju, da bi delali kot
ena družina, v želji, da bi prijateljsko sode-
lovali, v prepričanju, da bo v naših srcih
vedno pomlad, sem izrazil željo po ureditvi
pravega dela.
Žal še nisem bil povsem uslišan. Nekaj
nekulture se je dogajalo tuđi na svetu
občine - nekateri smo bili poimenovani kar
s falango, ker smo Imeli različna stališča in
tuđi argumente. Jasno moram tuđi pove-
dati, da jaz od občine nimam nič drugega
kot plačo, upam, da za pošteno opravljeno
delo. Občina je trenutno tuđi moj edini
interes in s tem tuđi država Slovenija.
Osebno si želim tuđi gospodamosti in
operativnosti z upoštevanjem vse dolžne
in potrebne demokratičnosti in seveda
zakonitosti.
Prav lep pozdrav!
Tomaž štebe
Vsem občankam
in občanom želim
ponosno praznovanje
spomina na upor
proti okupatorjem
v 2. svetovni vojni
in se poklanjam
spominu vsem
žrtvam!
Vsem občankam
in občanom želim
prijetno praznovanje
praznika dela,
še posebej tištim,
ki si težko in s poštenim
delom služijo
vsakdanji kruh!
Predvidevamo, da bo Občinski svet Obči-
ne Mengeš potrdil proračun za leto 1999
in druge potrebne akte na seji 21. aprila
1999. Razpis bo objavljen v tej številki
Mengšana (Uradni vestnik) ali v Gorenj-
skem glasu. Razpis bo predvidoma
potekal do 19. maja 1999. Vloge bi
morale biti realne in odobrene s strani
izbrane banke do konca maja.
Skupaj s Podjetnišlcim združenjem Mengeš
vabimo vse zainteresirane na informativne
sestanke ob ponedeljkih, 3., 10. in 17.
maja 1999 od 18.00 do 19.00 ure. Teme
sestankov so tuđi javni razpisi in druge
zadeve s področja gospodarstva.
Obrtnikom,   podjetjem,   zasebnikom   in
i  kmetom, ki jih ima v evidenci PZM Mengeš
i  borno poslali posebne dopise o vabilu na
razpis in pozivu, da se javijo na
javni    razpis    za    izbor   uspo-
sobljenih dobaviteljev in izva-
jalcev za proračunske postavke
Obilne Mengeš.
INFORMACIJE
SO NA VOUO NA OBČINI MENGEŠ
V ČASU URADNIH UR:
PONEDEUEK, SREDA, PETEK
OD 8.00 DO 11.00
in
SREDA
OD 13.00 do 17.00.
ŽUPANOV      UVODNIK

Đ
MENGŠAN
«#l SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODCOVARJA
Odgovor mm
vpnisiinje gospoda
Vogrina
V občini Mengeš je zimsko službo v
letošnji zimski sezoni pogodbeno oprav-
ljalo Komunalno-stanovanjsko podjetje
Domžale. Izvajalec se je zavezal upo-
števati Zakon o javnih cestah, Zakon o
varnosti cestnega prometa, Pravilnik o
vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah
in nivoju rednega vzdrževanja javnih čest
in Odlok o urejanju in vzdrževanju
javnih površin in izvajanju zimske službe
v občini Mengeš. Koncesionar je dolžan
zaradi poleelice, oz. če zapade 10 cm
snega, začeti izvajati zimsko službo. Za
lokalno cesto, kot navajate, je v zgoraj
navedenem pravilniku v 31- členu opre-
deljeno:
l'omembnejše lokalne cesle in zbirne
krajevne ceste - zagotovljena mora biti
prevoznost, možni so zastoji do 2 ur,
predvsem med 20. in 5. uro, če sneži.
^teje se, da je prevoznost zagolovljena,
če visina snega na cestah ne presega 15
cm, promet pa je možen z uporabo
zimske opreme vozil.
Za konkretnejši odgovor na vaše
vprašanje bi morali imeli več podatkov.
Glede na obilne snežne padavine v le-
tošnji zimi menimo, da so bile ceste v
naši občini razmeroma dobro očiščene.
Ce bi bj| izvajalec še bolje pripravljen na
lako intenzivne padavine, pa bi bilo
lahko mnogo boljše, predvsem pa hitreje
in bistveno ceneje. Komunalno podjetje
(y/- izvajalci odgovarjajo in prejemajo
plačilo glede na opravljano delo, odgo-
varjajfj pa tuđi za namerno povzročeno
škodo. Kazni izvajalcev so stvar pogod-
benih določil, ki jih bo v prihodnje
Potrebno še podrobneje opredeliti.
Oddelek za kom. gospodarstvo
Rafael Rudo/
Župan mag. Tomaž Štebe, dipl ing.
dogodkov za mesec marec 1999
na območju občine Mengeš
OBVESTILO 0 SUMLJIVEM VOZILU
3.3.1999 ob 23.00 uri je na pp Domžale pok-
lical občan iz Mengša In obvestil policlste o
sumljivem vozilu, parkiranem pred cerkvijo
v Mengšu. Pollclstl so na kraju legitimirali
zaljubljeni parček in ju napotlli na
ustreznejši prostor.
OBVESTILO 0 ZAPUŠČENEM VOZILU
5.3.1999 ob 07.15 uri je občanka iz Mengša
obvestila PP Domžale o zapuščenem vozi-
lu, znamke zastava 126 P, ki že dalj časa
stoji ob strugi kanala Pšate. Policisti so
lastnico vozila iz Mengša obvestill, naj vozi-
lo odstrani.
NAJDENE ODVZETE RECISTRSKE TABLICE
5.3.1999 ob 09.40 uri je občanka iz Mengša
obvestila pp Domžale, da je ob smetnjaku
našla vrečko, v kateri so bile registrske
tablice. Policisti so ugotovili, da so bile
tablice dne 27.2.1999 odvzete z vozila v
Ljubljani.
INTERVENCIJA
6.3.1999 ob 23.30 uri so občanl obvestili PP
Domžale, da so neznanci na domu pretepli
občana Mengša. Policisti so ugotovili, da
sta neznanca moška, ki sta bila zamaski-
rana, prišla v hlev, kjer sta pretepla lastni-
ka. Policisti vzrok za pretep in Identiteto
neznancev še ugotavljajo.
VLOM
8.3.1999 ob 09.48 uri so bili pollclstl obveš-
čenl, da so neznanci vlomlll v gradbeno
barako v Mengšu, od koder so odnesli več
vrst gradbenega orodja. za neznanci še
poizvedujejo.
113          POLICIJA
PONAREJEN BANKOVEC                                 1
8.3.1999 ob 19.00 uri smo bili obveščeni, da f
so v LB Banki Domžale, izpostava Mengeš,,
ugotovili ponarejen bankovec. Policisti soj
ugotovili, da je bankovec za 10.000 SIT, ser.
št. AA3438532 v banko prinesla stranka z
dnevnim izkupičkom podjetja. Bankovec
so policisti zasegll, za ponarejevalcem pa
še poizvedujejo.
INTERVENCIJA                                            ®^M
8.3.1999 ob 21.00 uri se je na pp zglasil j
občan iz Trzina in povedal, da ga je v Lokl ]
pri Mengšu udaril voznik neznanega vozila. |
policisti so ugotovili, da je neznani voznik
osebnega avtomobila med vožnjo zaprl
pot vozniku kolesa z motorjem, izstopll iz j
vozila  in ga  udaril. Za  neznancem še s
poizvedujejo.                                                 j
sd
OBVESTILO OBČANA                               ■■"■Si
"I
9.3.1999 ob 18.30 uri je občan iz Mengša |
obvestil PP Domžale, da ob strugi Pšate i
leži neznan moškl. Policisti so ugotovili, da
je   občan   obležal   zaradi   epileptičnega
napada in poklicali soreševalno vozilo, kl
ga je odpeljalo v Kliničnl center Ljubljana,    i
PROMETNA NESREĆA                                  ^^j
10.3.1999 ob 16.30 se je na Slovenski cesti
pri bencinskem servisu Petrol zgodila
prometna nesreća z materlalno škodo In
udeležbo osebnega ter tovornega vozila.
Nesrećo je zaradi vožnje z neprilagojeno
hitrostjo povzročll voznik tovornega vozi-
la, ki je trčll v vozilo. Voznik osebnega vozi-
la je bil zaradi ležje poškodbe z reševalnim i
vozilom odpeljan v zd Domžale, zoper
voznika    tovornega    vozila    pa    bodo.'
D
MENGŠAN
I PROMETNA NESREĆA
1131999 ob 15.00 uri se je na Slovenski
( cesti zgodila prometna nesreća, udeležena
* sta bila dva osebna avtomobila. Nesrećo je
i zaradi prekratke varnostne razdalje povz-
f ročila voznlca, kl je trčila še v spredaj
vozeći vozili. Na vozillh je nastala material-
na škoda, povzročiteljica pa je bila denarno
kaznovana.
i
NAJDENO KOLO Z MOTORJEM
13.3.1999 ob 07.00 uri so policiste PP
Domžale obvestili iz podjetja semedsadike
. Mengeš, da so ob ograji našli kolo z motor-
I Jem. Policisti so ugotovili, da gre za kolo z
motorjem znamke Tomos in ga hranljo na
PP Domžale.
; PROMETNA NESREĆA
[ 14.3.1999 ob 09.30 uri se Je na pp Domžale
zglasil občan in povedal, da mu je prejšnjl
i dan v vozilo trčil voznik kolesa z motor-
' jem.
Ko se je oškodovanec naslednji dan zglasil
pri povzročitelju, da bi mu povrnil materi-
' aino škodo, je ugotovil, da si je ta v nesreći
1 zlomil roko, zato so nesrećo obravnavali
; policisti in bodo zoper voznika kolesa z
motorjem   podali   predlog   sodniku   za
prekrške.
INTERVENCIJA
17.3.1999 ob 22.40 uri je občanka iz Mengša
obvestila PP Domžale, da doma razgraja
■ njen izvenzakonski partner. Policisti so
ugotovili, da je vinjeni doma maltretiral in
pretepel občanko, zato bo svoje početje
zagovarjal pri sodniku za prekrške.
VLOM V TRCOVINO
; 18.3.1999 ob 05.10 uri so delavci podjetja
Varnost Mengeš obvestili PP Domžale, da
Je bilo vlomljeno v foto studio Bobnar v
Mengšu. Policisti so si ogledali kraj in ugo-
, tovili, da so neznanci vlomili v objekt
in odnesli večjo količino fotoaparatov In
pribora. Za neznanci še polzvedujejo.
VLOM
18.3.1999 ob 08.25 uri so policiste obvestili
o vlomu v gostilno Pavovec v Mengšu.
Policisti so ugotovil!, da so neznanci
vlomili v drvarnico in vzeli 8 kuhinjskih
plinskih jeklenk. za neznanci še poizvedu-
jejo.
INTERVENCIJA
18.3.1999 ob 13.00 uri sta se na PP Domžale
zglasila občana in prijavila poškodbo.
Policisti so ugotovili, da je neznanec na
igrišču osnovne sole Mengeš poškodoval
mladoletnika in mu zlomil zapestje.
Policisti še ugotavljajo identiteto neznan-
ca.
PROMETNA NESREĆA
19.3.1999 ob 13.00 uri se je na crobeljski
cesti zgodila prometna nesreća, udeležena
sta bila dva osebna avtomobila.
Nesrećo je zaradi neupoštevanja prednosti
v križišču povzročil voznik, ki je trčil v vozi-
lo voznice. Na vozilih je nastala materialna
škoda. Povzročitelj pa je bil denarno
kaznovan.
POŠKODOVANJE TUJE STVARI
20.3.1999 ob 17.00 uri Je občan iz Mengša
obvestil policiste o poškodovanju križa
pod Gobavico. Policisti so ugotovili, da je
neznanec z nožem vrezal napis Anže +
Nina. Policisti za zaljubijencem še poizve-
dujejo in ga bodo ovadili pristojnemu
tožilstvu.
PROMETNA NESREĆA
20.3.1999 ob 19.50 uri se je na corenjskl
cesti zgodila prometna nesreća z udeležbo
dveh osebnih avtomobilov. Nesrećo je
zaradi nepravilnega prehltevanja povzročil
voznik, ki je vozil tuđi pod vplivom alkoho-
la in trčil v drugo vozilo. Na vozillh je
nastala materialna škoda, povzročitelj pa Je
bil  na  kraju  denarno  kaznovan,  stop-
njo alkoholiziranosti pa bo zagovarjal pri
sodniku za prekrške.
PROMETNA NESREĆA
22.3.1999 ob 14.45 uri se je na Kolodvorski
cesti zgodila prometna nesreća, udeležen
je bil en osebni avtomobil.
Nesrećo je zaradi neprilagojene hitrosti
povzročil voznik, kl je trčil v ograjo mostu
kanala Pšate. Na vozilu je nastala material-
na škoda, voznik ni bil poškodovan in
zoper njega bo podan predlog sodniku za
prekrške.
TATVINA
23.3.1999 ob 14.35 uri je občan Iz Mengša
prijavil tatvino okrasnih pokrovov z vozila,
policisti so ugotovili, da Je neznanec na
Slamnlkarski ulici ponoći z vozila vw Polo
vzel okrasni pokrov in oškodoval lastnika.
POŠKODOVANJE VOZILA
25.3.1999 ob 18.25 uri Je občanka iz
Kamnika obvestila policiste, da so ji v
Mengšu poškodovali parkirano vozilo.
Policisti so ugotovili, da je neznani voznik
na šolski ulici trčil v parkirano vozilo.
Neznani voznik bo ob izsleditvi svoje
početje zagovarjal pri sodniku za prekrške.
INTERVENCIJA
27.3.1999 ob 02.35 uri Je iz občanka Mengša
zaprosila policiste za Intervencijo, ker naj
bi se pretepali v družini.
Policisti so ugotovili, da je vinjeni pretepel
družinske člane. Ker se tuđi v navzočnostl
policistov ni umirll, so policisti odredili
pridržanje do iztreznitve In preostanek
noći je preživel na PP Domžale. Svoje
početje bo razložil tuđi sodniku za
prekrške.
PROMETNA NESREĆA
28.3.1999 ob 17.20 uri se je na Kolodvorski
cesti zgodila prometna nesreća, udeležen
Je bil en osebni avtomobil.
Nesrećo je zaradi neprilagojene hitrosti
povzročil voznik, ki je trčil v ograjo mostu
113         PO    L    I    C    I    J    A
fpbllcisti    podali    predlog   sodniku    za
i
f prekrške.
Đ
MENGŠAN
POLITIČNE STRANKE
kanala Pšate. Na vozilu je nastala material-
na škoda, voznlk ni bll poškodovan In
zoper njega bo podan predlog sodniku za
prekrške.
TATVINA IZ SKLADlSĆA
29.3.1999 ob 08.47 uri so policiste obvestlll
o tatvinl Iz podjetja zora v Mengšu.
Pollclstl so ugotovill, da so neznanci med
vikendom Iz dvorišča podjetja zora v
Mengšu odnesll cea 2 toni bakrenih pro-
filov (4 metrske letve), 1900 m? folije in 1050
kg zvite pločevlne v skupni vrednostl
1845.630,00 SIT. za neznanci še poizveduje-
jo.
PROMETNA NESREČA
29.3.1999 ob 12.40 uri se je na Slovenski
cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća,
v katerl so bili udeleženl trlje osebni avto-
mobili in na njih Je nastala materialna
škoda.
Do nesreCe Je prišlo, ker Je imela voznica
prekratko varnostno razdaljo in je trčila v
sprednje vozilo, to pa Je trčilo v spredaj
vozeče vozilo tuje registracije, voznica je
pred prihodom policistov zapustila kraj
nesreće, zato bo pri sodniku za prekrške
odgovarjala za povzročitev materialne
škode in za pobeg s kraja prometne
nesreće.
PROMETNA NESREČA
30.3.1999 ob 07.50 uri se je na Kamniški
cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća,
v kateri je nastala materialna škoda,
udeleženl sta bili dve vozili. Nesrećo Je
Povzročil neznani voznlk vozila chrvsler, kl
Je zaradi nepravilnega premika trčil v
drugo vozilo, nato pa odpeljal, ne da bi
drugemu udeležencu dal svoje podatke.
Svoje početje bo voznik zagovarjal pri sod-
niku za prekrške.
PROMETNA NESREĆA
30.3.1999 ob 16.25 uri se je na regionalni
cesti Mengeš-Moste zgodila prometna
nesreća, udeležena sta bila dva osebna
avtomobila. Nesrećo je zaradi prekratke
vamostne razdalje povzroćil voznik, kl je
trčil v drugo vozilo, na vozilih je nastala
materialna škoda, povzročitelj pa je bil
denarno kaznovan.
OBVESTILO OBČANA                      *VHi
31.3.1999 ob 11.10 uri so policiste obvestili,
da na pločniku Kamniške ceste v Mengšu
leži starejša ženska. Policlstl so ugotovlli,
da je zaradi slabosti padla po tleh In
obležala. z reševalnim vozilom sojo odpel-
jal i v Klinlčnl center Ljubljana.
PROMETNA NESREČA
31.3.1999 ob 15.25 uri se Je na Kersnikovi
ulici v Mengšu zgodila prometna nesreća,
udeležena sta bila dva osebna avtomobila.
Nesrećo je zaradi nepravilnega premika
povzročil voznlk, kl je trčil v nepravilno
parkirano vozilo voznice. Na vozilih je
nastala materialna škoda, voznika pa sta
bila denarno kaznovana.
pollclstl pp Domtale
SOS
Vsem želimo zasluženo in prijetno
praznovanje delavskega praznika,
v upanju po bolj pravičnem
vrednotenju dela v gospodarsko
uspešni in enakopravni in s tem
socialno pravični Sloveniji.
Vsem voščimo mirno praznovanje
obletnice osvobodilnega boja proti
okupatorjem v vojni, ki je
Slovencem prinesla veliko, tuđi
nepotrebnega, gorja!
Posebna zahvala velja vsem,
ki ste kakor koli prispevali in še
vedno prispevate k resnični
demokraciji v Sloveniji, ki je bila
vzpostavljena tuđi po zaslugi
majniške deklaracije, izdane 8. maja
pred desetimi leti.
Socialdemokratska stranka Slovenije
OBĆINSKI ODBOR MENCEŠ
iyjAJlKJAMML/\Ji/U;JJ;\JiJ^J
Zanimivo je prebrati kratko besedilo izjave, ki so jo podpisovali Ijudje z neizmerno željo
po državnosti in samostojnosti Slovencev. Besedilo je v današnjih razmerah humanitarne
in narodnostne tragedije na Kosovu prav preroško - kaj bi se nam lahko zgodilo in kaj bi
lahko zaigrali, če tedaj ne bi bilo odločnih posameznikov z vizijo.
Socialdemokratska stranka Slovenije, Občinski odbor Mengeš
BESEDILO MAJNIŠKE DEKLARACIJE:
"Nesporazumi, provokacije in ludi odkrile sovražnosti, ki jih danes doživljajo Slovenci v
Jugoslaviji, nas prepričujejo o prelomnosli sedanjega zgodovinskega trenutka in nas obvezuje-
jo, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo dejanja v prihodnosti.
Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo:
1. da hoćemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda;
2.  kot suverena država borno samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi
in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope;
3.  glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost
je slovenska država lahko utemeljena le na:
- spošlovanju človekovih pravic in svoboščin,
-demokraciji, ki vključuje politični pluralizem,
- družbeni ureditvi, ki zagotavlja duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi
danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije."
Pripravili: Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza,
Slovensko kršćansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, 8. maja 1989.
113           POLICIJA

MENGŠAN
:  Moj namen ni diskreditacija
•  sedanjega župana ali osebna užaljenost
:  ob dejstvu, da se poskuša rušiti del
•   pozitivnih prispevkov k razvoju naše
'.  občine. Menim pa, da se je potrebno
■   odločno postaviti po robu dejanjem,
:  katerih dolgoročni učinki bodo
•  zaustavili razvoj občine.
•   Sklep o sprejemu Odloka o razvelja-
:  vitvi odloka o spremembah in dopolnit-
:  vah prostorskih sestavin dolgoročnega
:  plana Občine Domžale za obdobje
■   1986-2000, dopolnjenega 1988 in pros-
:  torskih sestavin družbenega plana
•  Občine Domžale za obdobje
i   1986-1990, za območje Občine Mengeš,
•   dopolnjenih 1998 in sam odlok sta že v
l  osnovi medsebojno neusklajena. Če se
•   najprej zadržimo le pri formalnih
:  stvareh postopkov, kar gospod Štebe
•   najraje počne, lahko že takoj ugotovi-
".  mo, da v prvem členu odloka župan
•   razveljavlja dva odloka: "Razveljavi se
:  odloka o spremembah in dopolnitvah,"
•   kar mi daje misliti, da novi župan sploh
|  ni prebral odloka o spremembi in
•  dopolnitvi planskih dokumentov
i  občine, ki združuje spremembe tako
•  dolgoročnega kot srednjeročnega plana
j  v enem odloku. Torej razveljavlja nekaj,
•   kar sploh ne obstaja.
•  Sklep o sprejemu odloka o razveljavitvi
I  odloka o planu na eni strani razveljavlja
•  celotne planske dokumente (prva in
:  druga točka), po drugi strani pa v tretji
•   točki izloča odsek obvoznice Mengeš,
".  kar ni v skladu z odlokom, ki v celoti
razveljavlja plan. Toliko o formalnosti
razveljavitve, za katero menim, da je
moćno sporna.
v
Želim pa se dotakniti načina spremin-
janja najpomembnejšega razvojnega
dokumenta v občini. V razgovori!) na
pristojnih ministrstvih, vsi, poudarjam,
prav vsi, ugotavljajo, da gre pri načinu
dela gospoda Štebeta za enkraten
primer v državi. Plan, ki je veljaven in
ima vsa potrebna soglasja, tuđi soglasja
pristojnih ministrstev za kmetijstvo,
promet, okolje in prostor ter seveda
najpomembnejše, pozitivno mnenje
vlade Republike Slovenije, se povsod
dopolnjuje ali spreminja na običajen in
zakonit način s spremembami in dopol-
nitvami, ne pa razveljavlja. Ce gre za
kakršna koli vsebinska vprašanja, s
katerimi se nova vladajoča struktura
občine ne strinja, naj jih torej spreminja
po zakoniti poti. Razveljavitev po
mojem prepričanju pomeni ponovitve
postopkov, nove razgrnitve dokumen-
tov, ki so bili že razgrnjeni, s tem pa
resno povabilo vsem, ki želijo rušiti
razvoj občine, da se v ključnih primerih
predviđenih posegov opredelijo povsern
drugače od že demokratično in postop-
kovno pravilno sprejetih odločitev. Kaj
lahko to v praksi pomeni? Kakršen koli
dolgotrajnejši časovni zamik pri
aktivnostih obvoznice Mengša bo ned-
vomno potegnil za seboj prekanaliziran-
je finančnih sredstev, ki jih imamo, ludi
po moji zaslugi, še rezervirane na
državnem nivoju. Ta hip so v igri
namreč štiri mestne obvoznice v državi,
od katerih se tri že gradijo oziroma
zaključujejo priprave za gradnjo. Naša je
četrta. Zato je edino smotrno, da even-
tualne korekture tras, če je to strokovno
potrebno (tuđi izdelovalec novih
primerjalnih studij LUZ je ugotovil, da je
najprimernejša tista, ki jo je izdelovalec
plana RRD, Regijska razvojna družba, v
skladu s sklepi OS Mengeš in ministr-
stev vgradil v sedanji plan), torej
strokovne korekcije, sprejemamo s spre-
membami in dopolnitvami, sedanji plan
pa v celoti pustimo v veljavi. Takšnega
mnenja so tuđi tišti, ki jih je gospod
Štebe uradno zaprošal za strokovna
mnenja (dopisa MOP, Urada za pros-
torsko planiranje z dne 1. februarja letos
in 10. marca letos): "V postopku se
lahko izkaže kot ustreznejša varianta, ki
odstopa od opredeljene v prostorskem
planu občine. V konkrelnem primeru to
pomeni ponovno spremembo že spre-
jetih planskih aktov Občine Mengeš v
delu, na katerega se nanaša LN." Torej
sprememba, ne razveljavitev, gospod
Štebe! Do podobnega, edino logičnega
zaključka, so prišli ludi predstavniki
obeh ključnih ministrstev na sestanku,
ki ste ga sklicali 8. marca. Žal niste
zagotovili uradne zapisnikarice, ki bi
lahko korektno zapisala razgovor. Že
veste, zakaj!
liaj sklenem. Mislim, da je občina
Spremembe in dopolnitve planskih
aktov, dopolnitev 1998, ki jih je sprejel
Občinski svet na svoji seji dne 11.
novembra 1998, pripravljala in spreje-
mala korektno in zakonito z dobrim
namenom ugoditi kar največjemu
številu občanov Mengša ter hkrati
realizirati bistvene cilje razvoja naselja.
Mednje vsekakor sodi sprostitev togih
določil gradnje za industrijo v Mengšu,
nujna obvoznica s priključki, športne
ploščadi, Loka Topole, Inče in še kaj.
Vse to smo izvedli po zakonitih poteh z
razgrnitvami, obravnavami in sklepi
Občinskega sveta. Prav v primerih
industrije smo s planom omogočili, da
se območja lahko razvijajo tuđi v daigih
smereh, ne zgolj industrijskih, pri čemer
pa industrija ni izključena. Nasprotno,
če želi, se lahko ohranja in razvija.
IVaprošam koalicijske svetnike za ra-
zumnost sprejetja odločitev na Občin-
skem svetu z zavedanjem posledic pre-
nagljenih odločitev.
'                              SLS -Janez Per
I  P   O   L   I   T   I   Č   MJy..yS^Uy   A   N   K   E
Zakaj novi SapM
jjuiJJm ^iUiiirjbJjiiu
^JjrBJBtBp'ypTBjSj]]BUJ
'■  JUrl [.Iliri I, I iV
\fŠLS\
a
MENGŠAN
POLITIČNE      STRANKE
Pa zopet - zakaj tako?
Mineva že peti mesec, odkar je bila izvoljena nova
oblast v Občini Mengeš. Pričakovali bi, da bi se v tem
času že "uhodila" in da bi se že začeli kazati prvi
sadovi njenega dela. Pa ni tako, saj stopica na mestu,
oziroma še huje, ruši vse, kar je bilo narejenega v
prejšnjem mandatu.
To pa pomeni, da se b<> moralo začeti vse delo znova in da
bo minilo vsaj pol mandala, pri nekaterih zadevah pa kar
ves mandat, da bo dokumentacija pripravljena in da se bo
lahko začelo s konkretnim delom.
Če borno delali tako, da borno v vsakem mandatu začenjali
znova in ne nadaljevali pripravljeno v prejšnjem mandatu,
bo občina Mengeš stopicala na mestu, oziroma bo
nazadovala.
In prav to se kaže v dosedanjem delovanju novega župana
in Občinskega sveta. Tiha koalicija brez razmišljanja sledi
čudnim potezam župana, pri tem pa neusmiljeno duši
opozicijo in njihovo željo, da bi konstruktivno delovala v
delu Občinskega sveta. Zato se nam zdi prav, da opozicija
vztraja na svojih stali.ščih vsaj tam, kjer koalicija brez nje ne
more sprejeti ustreznih oziroma veljavnih sklepov.
To pa je tuđi edini način, da bi župana in tiho koalicijo
spametovali in tako dosegli, da bodo organi občine začeli
delovati normalno v korist občine in njihovih občanov.
Župan sam v svojem uvodniku prejšnje številke Mengšana
ugotavlja, da bo treba pokazati kakršne koli rezultate
dosedanjega dela, pa saj so že vidni - predvsem negativni,
in pa neomajno županovo prepričanje, da se je v prejšnjem
mandatu delalo nezakonito (vedno reče "menda", nima pa
dokazov) površno in nestrokovno.
Iz tega bolestnega prepričanja izvirajo vse težave nove
občinske oblasti. Svoj pogled bi morali usmeriti naprej v
bodočnost, ne pa se stalno ozirati nazaj in ugotavljati, kaj
vse je bilo narobe v prejšnjem mandatu.
SLS Podružnica Mengeš
ZMUZiNA LISTA
UH'uihtih dcmokmttiv
Vse delovnim Ijudem,
občankam in občanom
čestitamo in želimo prijetno
praznovanje 27. aprila in
1. maja s tradicionalnim
rdečim nageljnom v gumbnici!
Dan upora proti okupatorju in
praznik dela naj ostaneta v naši
zavesti pomembna simbola moči
delovnih ljudi.
Občinska organizacija
Združene liste socialnih demohratov
Mengeš
SLS
Cenjene občanke in občani!
Naj vas bogatila dediščina dveh
odmevnih datumov za slovenski narod
in za vse delovno ljudstvo: 27. april in 1. maj!
SLS -podružnica Mengeš
Trgovina z gradbenim materialom
Krnkovska 4b, DOMŽA1.B
Tel.:N.C. 061 720 020
Trgovina: 061 120 560
Fax: 061 713 288
e- ma ih do m @sa m.si.
http://unviv.sam.si
Trgovina z gradbenim materialom
■/,!>. Slmnjc 1A, STAI1OV1CA
Te/.: 061 827 030, 827 035
Fti.x: 061827 045
c-mnih si@sitm.si
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
IZKORISTITE UGODNE CENE IN GOTOVINSKE
POPUSTE:
•  STREŠNJKA Bramac, Bobrovec in drugih kritin
•  cementa
•  apna
•  barve za polepšanje vašega doma
•   prane plošče, tlakovci, robniki
•  vseh vrst izolacij
•  ter ostalega gradbenega materiala.
GOTOVINSKI POPUSTI OD 5% DO 17%
NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE
Z AVTODVIGALOM
Izkoristite čas za nakuppred bližajoču uvedbo
davka na dodano urednost.
>   NOVO: OJ^i^?AJ)KROCLJLST_EBREI
Vtrgovini vaspričakujemo vsak dan od 7. - 19. ure,
ob sobotah pa od 7. - 13. ure.
Internet: WWW. SAM. SI
SLS
I Slovenskaliuciskastmnka
| Slavenska ljudska stranka I
Đ
MENGŠAN
DtiSItd UTJDliDieiiDBT Mbu^bS
Društvo upokojencev Mengeš je imelo svoj   i
redni letni občni zbor 6. marca 1999 v avli   i
OŠ Mengeš. Zbora se je udeležilo 154 članov   i
društva. Prisotni pa so bili tuđi povabljeni   i
gostje:   predsednik   zdus   Vinko   Cobec,   i
predsednik   KODU   Domžale-Kamnik   Ivan    i
Bolhar, predstavniki DU Domžale Nande   :
Starin, Moravče Franc Novak, Komenda Ciril   i
Kern, Bukovica-Šinkov Turn Janez Merčun,   i
Trzin Anton ipavec, Lučka Župan in Zvonka   i
žnidaršič ter direktor Doma počitka Mengeš   i
Lađo Coričan. Občina Mengeš kljub povabilu
ni poslala svojega predstavnika.
Poročilo o delu DU za leto 1998 je podal   i
predsednik Slavko Pišek. Povedal je, da sta   i
se UO in NO sestajala večkrat mesečno in   i
sproti reševala tekoče zadeve. v okviru   i
društva uspešno deluje već sekcij, to so:   ;
izletniška sekcija, pohodniška sekcija, bali-    i
narska sekcija, ženska rekreacija in kole-    i
sarska sekcija. Za počitniško dejavnost pa   i
imamo tuđi prikolico, ki je nameščena v   !
kampu vLuciji.                                                   i
Če na kratko omenlmo vsako dejavnost   i
posebej:                                                            i
IZLETI:                                                                |
Lani smo organizirali 10 izletov v razne   !
kraje Slovenije in tuđi v tujino. Udeležilo se   i
jih je preko 500 članov, ki so bili z organiz-    i
acijo in vođenjem Izletov zelo zadovoljni,   i
Tuđi v letošnjem leteu bo vsak mesec en   i
izlet, tuđi po Sloveniji in v sosednje države,   i
Udeležili  se   borno  tuđi   srečanja  vseh   i
upokojencev   sovenije,   ki   bo  junija   v   i
Dolenjskih Toplicah in srečanja gorenjske   i
regije, ki bo septembra v Bohinju. izlete   i
uspešno vodi Jože Bleje.                                   i
POHODIMIKI:                                                       j
Lani so organizirali 21 pohodov, od tega 5 v   I
visokogorje. Udeležilo se jih je 230 članov.   I
Tuđi letos bodo vsak mesec organizirali po   I
enega ali več pohodov v sredogorje in   i
visokogorje, seveda odvisno od vremen-    :
|   sklh   razmer.   Sekcijo   uspešno   vodita
i   Angelca Kržan in Marjanca Lavrič.
i   BALINARJI:
i   Sekcija Ima moško in žensko ekipo. Šteje
I   več kot 20 članov. Trenirajo na ballnišču
i    Partizana Mengeš. Obe ekipi tekmujeta v
i   ligi  veteranov  in  nastopata   na  raznih
!   turnirjih in sta zelo uspešni. Lani so osvojili
!   5 pokalov In 1 medaljo, vodja sekcije je Ivo
i    Bleje.
j   ŽENSKA REKREACIJA:
:    Rekreacija poteka enkrat tedensko v telo-
;   vadnici Partizana Mengeš. Udeležuje se je
!   okoli 25 članic, ki se družijo In telovadijo
!   pod vodstvom Kati Sršen in Joži Janežlč.
j   KOLESARJI:
!   Ena od posebnih dejavnosti je tuđi kolesar-
!   jenje. Lani so imeli 20 izletov v bližnjo okoli-
j   co. izleti so bili samostojni, nekaj pa so jih
i   organizirali   tuđi   s   sosednjimi   društvi
;   upokojencev. Pri organizaciji mora vodja
i   zelo paziti, kam kolesarje usmerja, ker je
!   ogrožena   varnost  posameznikov  zaradi
i   vedno večjega  prometa,  upoštevati  pa
i   mora tuđi vremenske razmere. Tuđi letos
i   imajo v programu več izletov in srečanj s
i   kolesarji DU Moravče, Komenda, Vodice,
i    Kamnik in drugimi. Vodila jih bo Anlca
!   Mlakar.
i    Društvo ima tuđi počitniško prikolico, ki je
!   postavljena v kampu v Lucijl. Lani je bila
j   polno zasedena. Tuđi letos bo možno v njej
i   letovati že od 1. maja dalje pa do konca
i   septembra. Vse  informacije  lahko člani
;   dobljo v plsarni društva vsak četrtek od 9.
i   do 12. ure.
I   Poleg navedenih dejavnosti pa ne pozab-
i   ljamo na naše najstarejše in bolne člane.
I   Člane, stare 80 in več let, vsako leto povabi-
i   mo na srečanje. Ker nimamo več lastnega
|   večjega prostora, smo to organizirali v
i   jedilnici Doma počitka Mengeš. Povabill
!   smo  tuđi  glasbenika   Boza   Matičiča  in
Janeza Majcenoviča. Nastopil je tuđi pevskl
zbor Doma počitka. Ob glasbi in prijetnem
klepetu so povabljenci preživeli lepo po-
poldne. Bolne in nepokretne, ki se srečanja
ne morejo udeležiti, pa obiščemo na domu
ob koncu leta s čestitko in skromnim dar-
ilom. Organiziramo tuđi druga družabna
srečanja: silvestrovanje, martinovanje,
piknike, popestrene z glasbo in humorjem.
Letos borno že tretje leto organizirali
skupinsko letovanje članov v upoko-
jenskem hotelu Delfin v izoli. Vse informa-
cije o letovanju članl društva dobijo v pl-
sarni ob četrtklh med 9. In 12. uro.
To so aktivnosti, ki nam jih omogočajo
prostorske rešitve ter naklonjenost
društev in organizacj, kjer gostujemo. Z
denacionalizacijo smo namreč Izgubili
večino prostorov, ki smo jih prej uporab-
ljali. Sedaj pa jih imamo v najemu in žanje
plačujemo najemnino. upamo, da se bo v
letošnjem letu začel urejati naš "prostorskl
problem", seveda pri tem računamo na
pomoć Občine Mengeš.
Naše aktivnosti bi namreč radi razširill.
veliko je povpraševanja po raznih ročnih
delih in spretnostih, predavanjih, kulturnih
dejavnostlh In drugo.
Naj omenimo še to, da so prisotni gostje
kljub prostorskim stiskam, kl jih imamo,
pohvalili naše delo, delo UO in NO in delo
vseh sekcij. Zadovoljni so tuđi s sodelovan-
jem in srečanjl.
Predsednik ZDUS Vinko Cobec pa je ob
koncu vse prisotne seznanil z novostmi na
področju pokojninske reforme in zdrav-
stvenega varstva upokojencev.
Predsednik
Slavko Pišek
DRUŠTVA
Dl
MENGŠAN
DRUŠTVA,

OBČINSKI        ODBOR        RK        MENGEŠ
OBISKALI SMO DEVETDESET LET STARA MENGŠANA:
gospodi!
Jožota Travna
14. marca je svoj 90. rojstni
dan praznoval gospod )ože
Traven. Z gospo Drago Bevk
sva ga obiskali na njegovem
domu. Še vedno čil mozak
nama je pripovedoval o svo-
jem življenju.
Rojen je bil 14.3.1905 v Mengšu v Polževi liiši. Imcl je cnega
brata in clve sestri. Ko je bil star 2 leti, mu je umrla mama.
l'otem se je k njim preselila očetova sestra, ki je skrbela za
otroke. Živeli so zelo revno, tuđi za kruh večkrat nišo imeli.
Zanj so hodili prosit vse do Cerkelj. Leta 1914 je oče kupil za
1200 goldinarjev hišo gradbenega inženirja gospoda
Prelovška. Potem so živeli v hiši, v kateri še danes živi s
svojo ženo. Tuđi oče mu je zaradi težkega življenja umri star
komaj 58 let.
S 13. leti se je začel učiti za krojača, s 16. pa je bil žc izučen.
J'rvi šivalni stroj si je sposodil. Do 34. leta je delal za Kon-
fekcijo v Ljubljani, pozneje pa kot krojaški mojster na svojem
domu. Imel je 8000 strank. Vse je imel natančno doku-
mentirano. Pri njem se je izučilo tuđi nekaj šivilj in krojačev.
Nikoli v življenju ni liodil okoli zdravnikov, ker tuđi ni bil
bolan. Vse življenje je rad jedel sladko in močnato hrano, in
'o ima še sedaj najraje.
Leta 1938 se je poročil. Z ženo sta se naselila v hišo, v kateri
živita še danes. Rodili so se jima trije otroci: Jelka, Jože in
Marička. Sedaj pa imata tuđi 6 vnukov. Očeta so ob njego-
vim jubileju vsi obiskali.
Z gospo Drago sva mu ob slovesu zaželeli še veliko spiv-
hodov po Gobavici, veliko veselja s svojimi vnuki in veliko
zdravih let.
gospo
Marijo Plazar
23. januarja je praznovala
svoj 90. rojstni dan gospa
Marija Plazar. Med prijetnim
kramljanjem v Domu sester je
pripovedovala o svojem živ-
ljenju. Kljub visoki starosti se
še vsega spominja in pozna veliko ljudi iz Mengša in okolice.
Rodila se je 23.1.1909 v Radcčah pri Zidanem Mostu. Po
končani 7-letni osnovni soli se je šla učit za šiviljo. Z 21. leti
pa je stopila v red usmiljenih sester. Leta 1934 je prišla v
Mengeš, sedanji Dom počitka, kjer je bila zaposlena polnih
38 let.
V Domu počitka je preživela tuđi drugo svetovno vojno.
Spominja se, da so v domu 3 mesece prebivali nemški vojaki,
vendar nišo storili nikomur nič žalega, ker so imeli strogega
poveljnika. Z žalostjo se spominja tuđi dni, ko so jim po vojni
leta 1948 podrli kapelo in ko so se morale usmiljene sestre
preobleči v civilno obleko.
Po upokojitvi se je. preselila v Dom sester na Levčevi ulici,
kjer še vedno šiva za sestre in opravlja druga dela.
Svojo 90-letnico je praznovala v Radečah, v rojstni hiši, kjer
sedaj živijo njeni nečaki. Tuđi v Domu sester so ji pripravili
presenečenje s praznovanjem. Bila je zelo srečna.
Tuđi obiska gospe Drage Bevk in mene je bila zelo vesela.
Ob slovesu sva ji zaželeli še veliko zdravih in mirnih let v
njenem Domu.
Majda Trobec
Predsednica Območne organizacije RK Mengeš
m
MENGŠAN
VARUJMO ČEBELEIN NARAVO
Nč škropi v ev^t!
SADJARJI, KMETOVALCI, VRTNARJj!
Ne škropite sadnega drevja v času cvetenja,
ker je to v škodo vam in nam čebelarjem.
Ne uničujte čebel, ki vam oprašujejo jablane,
hruške, češnje in druge kmetijske rastline.
Zavedajte se, da brez čebel ni plodov in ne semen.
Pred uporabo kemičnih sredstev se mora
v sadovnjakih odstraniti cvetočo podrast.
Če to ni mogoče, so sadjarji dolžni obvestiti
lastnike čebel, ki imajo svoje čebele oddaljene
do 3 km od čebelnjaka, vsaj 48 ur pred
nameravanim škropljcnjem.
(Uradni list RS 82/94).
Podrobnejše informacije lahko dobite
na Kmetijski zadrugi Komenda ob sredah
med 8. in 15. uro in ob sobotah med 7. in 12. uro
po telefonu 061 841 003.
(Mirni zbor
luisilskc zveze
Mengeš
V   petek,    12.   marca    1999,   je   v   prostorih
Gasilskega doma v Mengšu potekal 2. redni občni
zbor Gasilske zveze Mengeš. Prostovoljna gasils-
ka društva, ki delujejo v njenem okviru, so preko svojih delegatov potrdila in ocenila delo organov zveze, saj so morali vsi
predstavniki organov zveze predstaviti svoja poročila. Čeprav je to mlada gasilska zveza, je pa zato toliko bolj dejavna, saj
se zaveda svojih nalog na področju varstva pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami, prav tako pa tuđi na tekmoval-
nem področju ter na področju požarne preventive.
Gasilce radi enačimo z gašenjem požarov (morda še raje s pripravljanjem ga.silskih veselic), ne zavedamo pa se, da gasila
ne počnejo samo to. Požari seveda ostajajo, opozoriti je treba predvscm na tište, ki nastanejo kot posledica malomarnosti ali
ćelo objestnosti, ko nemalokrat mladoletni storilci dokazujejo svoj pogum na skrajno neprimeren in tuđi nevaren način. Tuđi obilno
D    R    U    Š    T    V    A
ČEBELARSKO DRUŠTVO
MENGEŠ
tfVKA
ZAKON O ZDRAVSTVEMEM VABSTVU RASTUN DOLOĆA:
V <uuni. ke> te iwihoi| n«v»rno r/» zMlfiipitov ftftbel (rnort evotoniem gojonih rasluni. se ne
Mru? upoiaMjali zaštitnih sreclslev, ki so 7a <5eb«l>; slrupona. Uporaba >raokticiclav |r paradi
varstvd tebel fnogoC« iiajvoč c.lv«s ui< pred sonćnlm rahodoni, ti« veliKin KOtr.ploKsih pa lo po
predtipdni obvoslitvi £o6olafj«v, ki tnuijci panj« v o0dal|<>no»li 3 krn cd predviđenoga most«
Skroplienja i i/ 'i» tf!ena zakona c j(J(avMvon«fti ■.■;i;«i>l/u f.is'lin Ur ■!■,!'"; s?"Mi
ZaMitna »r«d»fv« (int«kti<i<li), bi •• Ml« ibarflilva i«b«lain:
Faulac. Oftcis Fulslar. HavthDiil GosjIkup. Ekaluks. Imiclar., OkjoOiuzran,
Aj«y*sfslin. )i^*g.ir. Rasudi^. R<*lton -.uf^>! ii*1.
Zaliltna »raditvo (tungl<idi). M nli« jlr«p«no iabvlam:
Beni^to, BaKtono aprso. fiuparoii. Kafi»!l»on<:, Ocian, Muhigan, r^C'VMi. f^:ipl'V' D<in<:inf!.
Žvoplo. SumilBks, Baylelon Ftomkin. Sportak Enovrt !A. Dodiri Efi5.
Sadjarj'. vinogradniki in kmotovalci /.ivetirij'o ? ■ da *o ćob jto fia|pc»reLr>;',i«.; mvho van /^
obilna ptidotkt? »iirlfrv ifti>ni\i% irt oprctževanjo v^irK: o&tđlih rasttnt.
arM|tne teneic - «nrpn|P|mo nomvo.
Cl
MENGŠAN
deževje je v preteklem letu povzročilo
kar nekaj težav. Vse več je posredovanja
ludi pri prometnih nesrečah, kjer so
gasilci nemalokrat prvi na kraju nesreće
in ki začnejo s tehničnim reševanjem.
Pri tem pa smo že pri nasled-
njem izrcdno pomembnem pod-
ročju delovanja GZ Mengeš, to je izobra-
ževanju, saj mora biti današnji gasilec
pripravljen na zelo zahtevna posredovan-
ja, ki zahtevajo stalno izobraževanje in
izpopolnjevanje. Pod okriljem mengeške
zveze prav v leh mesecih poteka tečaj za
vodje enot, o katerem borno več
povedali v naslednji številki. Lansko leto
je bil organizira] tečaj za izprašane
gasilce, ki je osnovni tečaj, brez katerega
danes gasilec ne srne "v akcijo". Na tem
tečaju so kandidati pridobili osnovna
znanja iz gasilske taktike in požarne pre-
ventive, seznanili so se z gasilsko
tehniko, spoznali pa sot ucli nekaj korist-
nih napotkov iz kemije, elektrike, grad-
beni.štva ter seveda prve pomoći.
Izobraževanje pa ne poteka samo v
Mengšu, temveč se člani zveze urijo tuđi
v Izobraževalnem centru na Igu, kjer
potekajo tečaji za člane višjih poveljstev
ter tečaji za opravljanje specialnosti, kot
■s<> na primer specialnost tehničnega
reševanja, nosila dihalnih aparatov in
druge.
Bolj prijetno, pa zato nič manj
zahtevno področje delovanja
zveze, zavzema organizacijo tekmovanj.
Vsako leto namreč pripravijo tekmovanje
Gasilske zveze Mengeš, kjer se pomerijo
društva v okviru zveze, prav tako pa pod
njenim okriljem potekata že tradicionalni
tekmovanji za Pokal Loke in tekmovanje
za veterane v Mengšu.
Gostje, podpoveljnik Gasilske
zveze Slovenije Jože Heiiec,
preclstavniki sosednjih gasilskih zvez ter
Osnovne sole Mengeš, so občni zbor
Gasilske   zveze   Mengeš   pozdravili   in
pohvalili poročila predstavnikov zveze,
ki so izčrpno predstavili delo preteklega
leta, pohvalili pa so tuđi sodelovanje, ki
poteka med sosednjimi zvezami. Podprli
so usmeritve mengeške zveze, prav tako
pa tuđi naloge, ki gasilce še čakajo, zlasti
na področju operativnega usposabljanja
in posodabljanja opreme. Gasilci so pri
opravljanju in predstavljanju svojega dela
prisotni tuđi v mengeški soli, vendar pa
nameravajo sodelovanje še izboljšati na
primer pri izvajanju tečaja Mladi gasilec,
pri vsakoletni predstavitvi reševalne akci-
je iz šolskih prostorov in drugih področij.
Med gosti je bil tuđi župan
Občine Mengeš Tomaž Štebe, ki
je obljubi! vso podporo pri delovanju
gasilcev v občini. Gasiici jo bodo za
kakovostno posredovanje pri vsakod-
nevnih in večjih nesrečah več kot potre-
bovali, saj ga lahko zagotavljajo le s
sodobno in brezhibno opremo, ki pa jo
je tako v Mengšu kot drugje po Sloveniji
vedno manj, kot bi si gasilci želeli.
To slednje pa je že področje, ki
ne pesti samo gasilcev. Gasilci
Gasilske zveze Mengeš so obljubili vztra-
jno nadaljevanje začetega dela in
pripravljenost, ki jo i/kazuje že njihov
pozdrav Na pomoć!
Matejajemec
KULTURA
-mSSSit
USPEH MLADIH
MENGEŠKIH GLASBENIKOV
NA REGIJSKEM IN
DRŽAVNEM TEKMOVANJU
Od 5. do 7. marca 1999 je v Ljubljani
potekalo regijsko tekmovanje učencev
glasbenih šol. Iz oddelka v Mengšu so se
ga udeležili Jan Avbclj, Leon Košak in
Tevž Lorbek na baritonu ter Andrej
Ivanovič na pozavni. Vsi so učenci prof.
Rudolfa Kocmana. Vsak je v svoji kategori-
ji prejel zlato priznanje in s tem se je
uvrstil na državno tekmovanje (Temsig).
Državno tekmovanje je potekalo
v Ljubljani od 26. do 28. marca.
Mengeški učenci so dosegli lep upeh:
tubaj
Tevž Lorbek 1. A kat. bronasto plaketo,
Leon Košak 1. B kat. bronasto plaketo,
Jan Avbellj 1. C kat. bronasto plaketo,
pozavna:
Andrej Ivanovič 1. \i kal. bronasto plaketo.
Obeh tekmovanj se je udeležil tuđi
harmonikar Klemen Leben iz Mengša,
sicer dijak SGBŠ. Na regijskem tek-
movanju je prejel zlato priznanje, na
državnem pa srebrno plaketo.
Vsem tekmovalcem čestitamo
in želimo še nadaljnjih uspehov!
Anton Savnik, ravnatelj CŠ Domžale
Mladi
tekmovalci -
glasbeniki:
Leon Košak,
Tevž Lorbek,
Andrej Ivanovič,
Jan Avbelj
in profesor
Rudolf Kocman.
DRU    Š    T    V    A
EE1
MENGŠAN
.KULTURA
Gostovanja
M£ng£Šk£ godb£
v <§>paniji
V  letošnjem marcu je Mengeška god-
ba nastopala na mednarodnem glas-
benem festivalu v mestu Castellon v
Španiji.
Na pot v Španijo smo se odpravili v
sredo, 10. marca v jutranjih urah. Pot nas
je vodila preko Italije, ob francoski in
španski obali do Barcelone, kjer smo se
še v temi sprehodili okoli Sagrade
Familie.
Katedrala nas je kljub zgodnjim jutranjim
uram prevzela s svojo nedokončano fasa-
do in igro senc v svetlobi uličnih svetilk.
V   krožni  vožnji  skozi   najznamenitejše
dele Barcelone smo si ogledali to veliko
mesto   in   že   smo   hiteli   naprej   proti
našemu cilju. V Castellon smo se pripel-
jali v četrtek zjutraj, vsi rahlo utrujeni od
dolge poti.
Mesto Castellon leži ob sredozemski
obali, na poti iz Barcelone približno 70
km pred Valencio. Ima 30.000 prebival-
cev, ki se preživljajo pretežno s turiz-
mom. V bližnjem Benicasimu, kjer smo
imeli prenočišče, je množica hotelov, ki
jih poleti napolnijo turisti, ki za
domaćine predstavljajo skoraj edini vir
zaslužka. Vsako leto v tem času poteka v
mestu Castellon praznovanje z nazivom
Festes de la Magdalena.
S praznovanjem se domačini spominjajo
sv. Magdalene, katere cerkev stoji na
hribu blizu mesta. V starih časih so
domačini živeli v hribih okoli cerkvice,
kasneje pa so se preselili v dolino. Med
festivalom je tako v spomin na to zavet-
nico tuđi procesija iz te cerkvice v mesto.
BENICAS1M
Tega dogodka zaradi obilice nastopov
žal nismo uspeli videti.
V okviru že omenjenega praznovanja ves
teden od srede do nedelje potekajo
razne prireditve in ena od njih je tuđi
Mednarodni glasbeni festival. Na festivalu
so poleg domače godbe sodelovale glas-
bene skupine iz Češke* Slovaške, Švice,
Italije, Litve in Slovenije. Vse gostujoče
skupine so bile vključene tuđi v povorke
in koncerte, ki so bili vsak dopoldan in
zvečer v mestu. Mengeška godba je
imela tako v štirih dneh 6 nastopov.
Posebej počašćeni smo se počutili, ko so
nas po sprejemu v mestni hiši pri županu
povabili, da skupaj z županom mesta
Castellon, lepotico praznovanja in njeni-
mi spremljevalkami, odkorakamo do
mestnega doma onemoglih, kjer smo
imeli krajši nastop za oskrbovance doma.
Vrhunce gostovanja je bil seveda sam fes-
tival - zadnji dan naših nastopov, v
nedeljo. Kljub izredno profesionalnomu
igranju nekaterih orkestrov, ki pa so
igrali v glavnem revijske skladbe, smo
poželi velik aplavz in odobravanje z
igranjem Avsenikovih melodij in ostalih
skladb iz našega železnega repertoarja.
Moram poudarti, da smo z nastopi v
Španiji želeli predstaviti našo zvrst glas-

MENGSAN
be, kar nam je, po rcakcijah občinstva
sodeč, dobro uspelo.
Za dopolnitev naše predstavitve smo
imeli s seboj propagandni material o
Mengšu in Sloveniji, ki sta ga med
občinstvo ra/cleljevai Katja in Meta, sieer
članici mengeške folklorne skupine.
V nedeljo zvečer je bila predviđena še
finalna povorka z ognjemetom, ki pa je
zaradi obilice dežja odpadla, tako smo se
lahko odpravili na pot domov nekoliko
prej, kol smo načrlovali.
Na koncu nam je bilo žal, da zaradi obili-
ce nastopov nismo uspeli ujeti več doga-
janja v samem meslu.
Z nekaj sreće smo sicer v petek in
soboto zvečer videli lep ognjemet, v
soboto pa doživeli pravo kanonado
petard na obrobju mesta.
Na vsakega teh dogodkov se valijo reke
ljudi iz mest na obrobje naselja. Vsak
dan praznovanja sla tuđi dva ognjemeta,
ki trajata dvajset minu! in sta prava paša
za oči in šok za ušesa, tako da se človek
vpraša, zakaj pri nas vsaj enkrat na leto
ne vidimo kaj takega.
Na poti domov smo ocenjevali naše
nastope in bili smo enolni, da smo uspeli
z gostovanjem v Španiji primarno pred-
stavili Slovenijo, našo glasbo in naš kraj.
Vrane Žun
FOTOGRAFIJE:
Sprejem predstavnikov
nastopajočih orkestrov v mestni hiši.
Pred nastopom v mestu Castcllon.
Bili smo zanimivi tuđi za novinarje:
(slika iz španskega časopisa).
Una banda aclua en la plaža Santa Clara.
CARLOS PASCIML
■a
MENGŠAN
MIb prbflL,
"Torej nič več le zgolj tišti zunanji
blišč in nakopičenost vtisov, ampak
organska medsebojna povezaost med
estetiko in uporabnostjo. To pa je
predvsem pomembno spoznanje tuđi za
naša sodobna oblikovalska iskanja - in
ne le na tem področju. Žal nam še ni
uspelo ustvariti sodobnih vezenin na
osnovah in modelih, ki namjih ponuja
bogata dediščina."
Tako pravi dr. Janez Bogataj v knjigi
Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji.
Kaj pa pravi gospa Mija Kompare
Labrovič, naša občanka? Ali sploh
vemo, da imamo v Mengšu umetnico,
ki je pripravljena za izdelavo enega prta
žrtvovati 30 dni po 10 ur dnevno?
Gospo Mijo poznamo še iz časov, ko je
bila šivilja, potem jo je pot zanesla
drugam. Vendar žilica ustvarjanja ji ni
dala miru. Ponovno je prijela za iglo in
zdaj veze, veze ... V svojem deki pa
neizmerno uživa.
Tišti, ki smo se podali na pot v Lipico
ali Logatec, smo doživeli krasen večer.
Citre Tomaža Plahutnika in čudovit glas
Nine Kompare sta nam pričarala poseb-
no vzdušje. Domače pecivo, ki ga je
spekla sama razstavljalka gospa Mija
Kompare Labrovič, in hiša, polna
vezenin, sta nas v trenutku, ko smo
vstopili, povezali v veliko družino.
Edina tema pogovorov, ki so takrat
potekali, je bilo občudovanje vztrajnosti
in umetniškega ustvarjanja Mengšanke-
žal ta razstava še ni zagledala luč sveta
v naši domači občini.
Stene so bile polne vezenin, ki so od
daleč izgledale kot slika Csrčki z narod-
nimi ornamenti), brisače, dandanašnji
Avtorica razstave
gospa Mija Kompare
Labrovič na škrinji, v
ozadju eden njenih
čudovitih prtov.
Velikonočni motiv
(v košarici so pirhi).
bolj za dekoracijo kot uporabo (za
uporabo je škoda tako lepega izdclka,
čeprav bi marsikomu masaža z narav-
nim materialom prav prišla), pa prtički
za v košaro s kruhom, pa velikonočni
prt, pa prt z izvezeno dobrodošlico
gostu, pa...
Zelo težko je zapisati vse, kar smo
videli na prejšnjih razstavah. Gospa
Mija jemlje motive iz Sičeve zbirke
(1. 1928). Čudovite barvne kombinacije,
angleški in narodni vbod, rišelje, ročne
obrobe vseh izdelkov nas prepričajo, da
je v delo vloženo ogromno truda, Iju-
bezni, potrpežljivosti in seveda znanja.
Marsikdo ne ve, da je značilnost angle-
škega vboda motiv najprej narisati,
potem izrezati, potem izvesti, za rišelje
pa motiv najprej narišetno, potem izve-
zemo, nazadnje pa prerežemo, da nas-
tanejo tako lepe luknjičaste mojstrovine.
i rti, katerih bi bila vesela vsaka
gospodinja, so gosto vezeni. Na vseh
izdelkih pa najdemo deklaracije, ročno
napisane na papirusu, In če naši oceni
ne verjamete, vam v dokaz prepišemo
oceno komisije pri Obrtni zbornici
Slovenije, katere predsednik je dr. Janez
Bogataj: " Vrhunski vezeni prtiči .v sedmi-
mi različnimi vzorci, replikami vzorcev
iz prve polovice 19. slolelja, pomenijo
odlične izdelke domače ohrli."
Ko pa l)o avtorica teli čudovitih razstav
odprla laslno galerijo, vas borno o tem
pomeinbnem dogodku seveda
pravočasno obvestili.
Tekst Tatjana S. Strmh-k,
vsc fotografije pa je prispeval sedemletni Žiga
Strmšek z razstave v Lipici.
KULTURA
ni
MENGŠAN
KULTURA
Nina Komparc
s prijateljicama s Kitajske in Litvijc - vsc tri so članice "svetovnega zbora".
i\) uru
Zaradi skromnosti ljudi iz naše občine
včasih ne zvemo za dosežke, ki so
nam v ponos in domovini v okras.
Tokrat popravljamo napako ...
Svctovni zbor so ustanovili pred
nekaj leti strokovnjaki za sakralno in
koralno glasbo, da bi zbrali velike talente
7. vsega sveta različnih narodov in držav
in tako posredovali glasbo dobre volje. Ta
zbor je dobil tuđi Unescovo nagrado za
funkcijo, ki jo opravlja. Letos z veseljem
sporočamo, da je izmed osemdesetih
pevcev iz Slovenije, ki so se javili na raz-
pis, bila izbrana tuđi naša občanka Nina
Kompare, absolventka angleškega in
latinskega jezika in učenka 4. letnika
Srednje glasbene in baletne sole za solo
petje v Ljubljani pri prof. Marcusu Bajuku.
Nina sodeluje tuđi v domžalskem
komomem zboru in poje kot solistka na
različnih kulturnih prireditvah, predstavila
se je že ludi na ameriški ambasadi, kjer je
pela našo himno. Velike dosežene cilje, ki
jih imajo talenti iz našega okolja, v našem
primeru Nina Kompare, pa so opazili:
SKB Kamnik, Filc Mengeš, Butik Resnik
Domžale in Avto Car Mengeš.
Tuljana S. Strmšek
— — j—i Special  lssue Hi -
£ewsweek
IMHBHBBATIONAL NEWSMAC,AZINE        ____
Fcaturin«: ■
THE I
WORLD%
VOUTHjjZ
CfJOIR^
C (DtennZatS
(Us
LMJ/JAlLf] IPI"^I]K1®      ^k
V torek, 23. marca 1999, je gledališka skupina šolskega *
centra Rudolf Malster Rudolfi premierno uprizorila
delo Antoina de Saint - Exuperyja Mali princ. Po knjigi je
scenarij priredila mentorica profesorica Marja Kodra In
nam podala svojo vizijo tega znanega dela.
Ob precej prenovljeni, pa vendar še vedno odlični igralski zasedbi, so nas Rudolfi spet spomnili na vrednote, kl jih v moderni družbi
vedno bolj zanemarjamo. iskrenost In otroškost Malega princa (Mitja Mihelič), kl se mu zdi naš planet nerazumljiv, nam pokažeta, da je
pot do sreče skozi otroške oči dosti bolj preprosta in pristna, kot pa si jo predstavljamo odrasli. Mali princ je nasprotje avtomatizira-
nostl In odtujenostl medsebojnih odnosov in nas opozarja na človekovo individualnost, pomaga nam obuditi čustva, kot so Ijubezen,
lepota, sreča ter pokaže absurdnost zemeljskega življenja. Njegova nevednost izzveni kot največja modrost, saj so prinčeva vprašanja
EEI
MENGŠAN
KULTURA
na videz otroška, vendar se njihova globlja vsebina ukvarja s precej bolj zapleteno
bivanjsko tematiko. Mali princ se namreč človeku prlbliža s ćelo osebo in ne le
površinsko ter ćelo najbolj vaše zaprtim Ijudem pomaga razkriti njihovo notranjost. Je
pravljica za vse generacije, ki ji čas ne more priti do živega.
Vsakogar, ki je kdaj prebiral Malega princa, bo predstava (naslednja uprizoritev bo v
sredo, 5. maja ob 19. uri v Kultumem domu Franca Bernika v Domžalah) verjetno še
posebej zanimala, saj je dovolj inovativna, a kljub temu še vedno zvesta izvirnlku, da
nlkogar, ki si jo bo ogledal s srcem, ne bo pustila ravnodušnega.
Marko Burja
Med
nebom in
zemljo
Na Miklavževem večeru
pred letom dni sta oče
Franc in hči Nina Kom-
pare prvič nastopila kot
Duo Kompare na nacio-
nalni televiziji. Skladba
Time to say goodbve je
naletela na tako velik od-
mev, da sta se domenila
za nov projekt: oče igra trobento, hči poje sopran. Takšne glasbene kombinacije
v svetu ni - narodna, zabavna, pop, klasična, cerkvena in umetna glasba...
Sodelovanje očeta in hčere je pred meseci žc obrodilo sadove: izdala sta kaseto in
CD z naslovom Med nebom in zemljo. Vodilno skladbo (Ce vrbe jokajo, naj bogovi
slišijo) je tekstovno prispeval dr. Janez Marolt, glasbeno pa Matjaž Vlašić. Zahtevna
glasbena izvedba je prva Ninina originalna izvedba in preseneča med sporoeilom in
kvaliteto. To ni samo pop ali klasika, je tuđi musikal.
Nina prepeva tuđi originalni Memorv iz musikla Cats Loyda Webra iz Filma Zgodba
z zahodne strani. Posebno pa izstopa Titanik, ki jo je Franc zaigral na krilni rog - kril-
nico. Tuđi nam je v ponos. Prav zaradi tega posnetka mu je japonska Jamaha podarila
odličen instrument, s katerim predstavlja to tovarno na svojih nastopih.
Znano je, da Franc Kompare ne spi na lovorikah prej.šnjih uspehov, ne vztraja na
prehojeni poti, v rokavu ima vedno nov adut... Vas zanima, kaj spet pripravlja?
Pravočasno vas borno obvestili o tem. Še nimate tega zadnjega projekta? Niste se
zamudili zadnjega vlaka. Če boste pravočasno kupili kaseto ali CD z naslovom Med
nebom in zemljo, bo vaša naročilnica potovala v boben, iz katerega bodo potegnili
srečneža, ki bo za nagrado dobi! harmoniko frajtonarico Ekart. To se bo zgodilo sredi
letošnjega junija. Kupci bodo to videli v dnevnem časopisju, izžrebani pa bo o nagradi
obveščen tuđi osebno po pošti.                                                     _ „.       „ „,     „ ,
1    '                                                      Tatjana S. Strmsek
Likovna šola
Likovna delavnica
...  "Keušpa letas žegon dubiv?"
"Na smon', na trh al pa pred cerkujo,
no soj učasoh so joh pa lud pu hišah
prdajal."
"Mcng'škh že ne! Za meng'škga sej pa
treba pumalrat. Je treba s primorsk'ga
zrihlal v'lko, leskuvh pale je treba nabrat,
vrbo za palce puvazal, brine mora j'l isk't
na Rasico al pa u Kam 'nške hribe, če bo
žeg'n iz bršlina, je treba najd'l bršlin, j's
vem zanga -na Scu pr en hiš t'm j>recl
'Ihinam, t'm ja tak z jagadam, če ga lič
na ubj'do, no pa lud bliži se ga dubi,
sam ne bo k.o lep. Č" ga pa č'š met z
r'sj'am k'ja pa lud zv' lep mora j'tpa na
lujjovsko Plešo al' pa na ihansko stran,
pa tud na doušk' stran se ga dubi. Tisi
žegn\ k j'h pa pu hišah prdajajo al j>a
pred cerkvijo - to so pa lublansk' žegn' s
jmbarvanga ublana - no s'j so 'Ipi, sam
n 'č pusebnga!"...
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš
je v okviru svoje Likovne sole tuđi letos
odprlo delavnico, kjer je več kot 6()
udeležencev izdelovalo žegne oz. buta-
rice za v procesijo na cvetno nedeljo.
Spretne roke starejših so prenašale znan-
je te veščine bogate verske in kulturne
vsebine na mladi rod. Delo z mladino je
eden od najpomembnejših elementov
programa društva. Želja in namen je, da
vse te dejavnosti, ki jih društvo v svojih
delavnicah organizira, postanejo sestavni
kultura|
Qy'vt/na

MđlJVliJJjB
"*----S
o
MENGŠAN
Foto: Pctcr Škrlcp
"Spalmami šio je nekdaj hebrejsko Ti ljudstvo naproti,
s prošnjo in hvalnico zdaj k Tebi prihajamo mi.
Slava Ti, hvala in čast o kralj naš Kristus rešitelj,
ki Ti mladostni je cvet, klical hosana vpozdrav... "
KULTURA
cici našega družinskega življenja. Da gre družina ali
morda več daižin skupaj  po palice, bršljan,
resje, brinje, da "ta mestni" morda ćelo sami
naredijo  pobarvane  oblance  itd.  Naj v
družinah zaživi ta naša slovenska kul-
tura s poglobljeno kršćansko duhov-
nostjo.
Zahvaljujemo   se  Jerneju   Štrajharju   z
Markovega    pri    Kamniku    za    bršljan,
mojstru    Urbancu    iz    Loke    in    Andreju
Potočniku - Štancarjevemu iz Malega Mengša za
oblance,     da     smo
lahko    izdelali    tuđi
"ljubljanske žegne", ki
so nekaj posebnega.
lJa   na   svidenje  spet
prihodnjič   v   Likovni
soli Kulturnega  druš-
tva   Franca   Jelovška
Mengeš.
Janez Škrlep
EM
MENGŠAN
frRVOŠOLĆKOV DAM
NASTOP
Prvošolčkov dan je
bil   prav  poseben
dan. Namenjen je
bil vsem nam prvo-
šolčkom. Imeli smo nastop. Pred nastopom
sem imela tremo, ker je bilo toliko ljudi. Na
odru smo peli in tuđi plesali. Potem je prišlo
presenečenje, to je bila Romana Kranjčan. Pela
je čudovite pesmi.  Otroci  smo  navdušeno
ploskali. Ploskali so tuđi naši starši in učiteljice.
Prvošolčkovega dne ne bom nikoli pozabila.
Masa Skok, 1. a
V petek smo imeli
prvošolčki svoj praznik
Praznovali smo prvošolčkov dan. Dopoldan
nismo imeli pouka. Učiteljica nam je pripravila
pet presenečenj. Popoldan pa smo nastopali v
Kulturnem domu. Zapeli smo in zaplesali.
Otroci smo bili zelo veseli nastopa Romane
Kranjčan. Skupaj smo prepevali in se veselili.
Bilo mi je zelo všeč.
Cašper Rovanšek, 1. b
PRVOŠOLŠKOV DAN - NAŠ DAN
Sem učenka 1. c razreda. Vsi učenci smo
nestrpno pričakovali ta dan. Kar nekaj časa smo
potrebovali, da smo z učiteljico pripravili točko
za nastop, saj smo sezidali kar hiško. za nagra-
do smo dobili majčke. Posebno presenečenje
pa je bila zabava z Romano Kranjčan. Bilo je
zelo zabavno.
Neža Horvat, 1. c
Prvošolčkov dan
Na prvošolčkovem dnevu so nastopili 4 razredi.
Najprej je nastopil 1. a razred, zapeli so pesem
o kolesu.  Potem je nastopil  1.  b razred.
Zaplesali in zapeli so pesem o domačih živalih.
in potem je še 1. c razred zgradil svojo hišico.
Potem smo nastopili mi, učenci 1 d razreda.
Zapeli In zaplesali smo palčkov ples prijateljst-
va. Potem smo zapeli vsi skupaj 5 majhnlh račk.
Odšll smo z odra in prišla je Romana Kranjčan.
Smejall in veselili smo se skupaj.
Nataša, 1. d
NAŠA      ŠOLA
NA DEBELEM RTIČU
Med zimskimi počitnicami sva sli z Žalo na Debeli rtič.
Vsi otroci smo se ob prihodu porazdelili v skupine. Nekaj skupin je bilo
v paviljonu, nekaj pa v hotelu. Z Žalo sva bili v hotelu. V sobi sva bili s Slizano.
Vsako jutro smo se kopali v bazenu in vsak večer smo imeli na sporedu kaj
zabavnega. Čez dan srno si ogledovali svetio modro morje, hodili na sprehode,
se igrali med dvema ognjema in enkrat smo šli z ladjo v Koper.
Na Debelem rtiču sem spoznala veliko prijateljic, najbolj pa sem vesela,
da sem bila v hotelu, ker je bilo zares lepo.
M;iš;i Krbiivčič, 6. b
V četrtek, 17. marca 1999, smo si, da bi dopolnili naše vedenje o obdobju
med prazgodovino in srednjim vekom, ogledali razstavo v Muzeju Mengeš
"Poselitvena podoba Mengša in okolice od prazgodovine do srednjega
veka."
Pripravljena razstava je na ogled od 4. marca do 25. aprila. Pripravila jo
je dipl. arbeologinja gospa Janja Železnikar v sodelovanju s Kulturnim
društvom Franca Jelovška Mengeš.
Z ogledom smo pričeli nekaj minut čez 10. uro, zaključili pa okoli 12. ure.
Med tem časom smo podrobneje spoznali življenje naših prednikov na
območju Mengša in okolice. Razstavo nam je razkazala avtorica in nam
povedala veliko o najdiščih in o uporabi predmetov. Med drugim nam je
razkrila veliko dejstev o življenju narodov na našem ozemlju. Na
razstavišču smo si lahko ogledali izkopanine in ćelo ostanke grobišč.
Razstava me zelo preseneča, saj sem ugotovila, da preteklost Mengša na
svojih plečih nosi veliko vrednot. Ta ogled mi je razkril novo obzorje o
preteklosti in mi začel buriti duhove o arheološkem pokliču.
Veronika Rojs
DEBELI RTIČ
Zelo sem vesela, da sem zimske podtnice preživela na Debelem niču.
Rada bi se zahvalila Rdečemu križu, ker mi je to omogočil. Na Debelem niču
sem se zelo zabavala. Tam so tri stavbe, kjer prebivamo, ko gremo na
počitniee. Prva se imenuje paviljon A, druga paviljon B in tretja novi paviljon.
Z Maso sva bili v novem paviljonu. V sobi sva bili s Suzano. liili sva v skupini
Morskih deklic, ki je imela vzgojiteljico Mariko. Zjutraj smo pospravili sobo,
imeli zajtrk, potem pa smo se šli kopat. Zvečer smo se zelo zabavali. Vsak
večer drugače. Kn večer nas je obLskal čarovnik, šli smo v sosednji paviljon,
»bila predstava o rožicah, drugi večer smo v istem paviljonu gledali
jfibah in prišli so ludi Čuki. Zadnji večer smo imeli poslovilni ples.
i se zabavala.
m                                                                             Z:il;i Krhnvčič, 4. c

MENGŠAN
Na arheološki razstavi poselitvena podoba
Mengaa in okolice smo se odločili prikazati
življenje na Mengeškem polju in okoliških
osamelcih od prazgodovine do srednjega
veka. Geografsko smo zamejili prostor med
tri reke: od spodnjega toka Pšate na vzhodu
do Kamniške Bistrice na zahodu, na jugu pa
do izliva lete v Savo. Plodna, lahko prehodna
ravnina, številni vodotoki in rečne terase,
osameli vrhovi, s katerih je bilo mogoče
nadzirati široko območje, so bile ugodne
danosti za naselitev človeka že vse od praz-
godovine.
Prve najdbe iz Mengša so znane iz prve
polovice prejšnjega stoletja. Arheološka
Izkopavanja so spodbudila vse već zanimanja
za ta prostor. Stane Cabrovec, Jaro Šašel in
Tatjana Bregant so v letu 1954 zbrali in
popisali vse do tedaj poznano gradivo ter ga
objavili v članku Arheološka podoba Mengša
(Mengeški zbornik 1,1954). Celosten pregled
prazgodovine na Kamniškem, v katerega je
bil vključen tuđi Mengeš z okolico, je v letu
1965 ponovno podal Stane cabrovec
(kamniški zbornik 10,1965). Drobce vsakdan-
Jega življenja v preteklosti je v članku
Arheološki najdišči Trojane in Mengeš zbrala
Mirina Cvikl - Zupanćič (Zbornik občine
Domžale, 1979), svoje dognanje o slo-
vanskem grobišču pri župnijski cerkvi v
Mengšu pa je strokovno predstavi! Davorin
Vuga (Balcanoslavica 4,1975).
Arheološki predmeti, ki so jih ti avtorji
omenjali, so bili na Mengeškem polju najdeni
večinoma le naključno. odkrivali so jih kmet-
je in drugi domačinl bodisi pri poljskih delih,
gradnji hiš ali pa na sprehodih po njivah,
travnikih in gozdovih. sele v zadnjih dveh
desetletjih so se razmere pod budnim nad-
zorom arheološke službe ter arheologa in
umetnostnega zgodovinarja Milana Sagadina
iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine Kranj in domaćina Janeza škrlepa
popravile. Milan Sagadin je o rezultatih
zaščitnih izkopavanj ter spoznanjih o pretek-
losti Mengša in okoliških krajev v zadnjih
desetletjih tuđi veliko pisal, in sicer v Varstvu
spomenikov in v Arheološkem vestniku.
Arheološko gradivo z Mengeškega polja je na
pričujoči razstavi prvič predstavljeno širši
javnosti. Posebno pozornost smo posvetili
nedavno odkritim predmetom (z najdišč,
kakršna so,- Dragomelj 1995, 1997, Mengeš -
območje osnovne sole 1993, Mengeš ■
območje predvidenega prizidka za telovad-
nico 1997, Mengeš - Cobavica 1998). Med
njimi so najzgovornejše zakladne najdbe
(depoji) Iz Dragomlja in z Gobavice, ki dopol-
njujejo vedenje o času zakopa in namemb-
nosti te vrste najdb v širšem evropskem
prostoru in razkrivajo nekatere doslej še
neznane značilnosti iz življenja in dela pred-
nikov.
Katalog smo zasnovali nekoliko širše, da bi
osvetlili vsaj del dogajanja v posameznih
obdobjih v evropskem in slovenskem pros-
toru ter nakazan ključne spremembe v
preteklosti, v katero je bilo vpeto tuđi
Mengeško polje z okolico. Obiskovalce raz-
stave in bralce želimo seznaniti z raznovrst-
nostjo arheoloških najdišč in gradiva ter
pokazati na pomembnost še tako majhnega
odlomka kamenega orodja ali keramičnega
posodja. Arheologi z raziskavami teh drob-
cev sestavljamo zgodbe iz pozabljenega,
preteklega sveta, z rekonstrukcijami pa smo
jih poskušali oživiti tudl za nearheološko
publiko.
Razstava je prvi večji projekt Muzeja Mengeš.
Brez pomoći številnih strokovnjakov, usta-
nov in posameznikov ga ne bi mogli ure-
sničitl.
S sodelovanjem Viljema - Marjana Hribarja,
Petra škrlepa, Tineta Skoka, Roka Benda, Ane
Sitar in še mnogih drugih, ki so pomagali pri
izdelavi vitrin, fotografiranju In oblikovanju
kataloga, predvsem pa brez prizadevanja
direktorja Muzeja Mengeš Janeza škrlepa
podobne razstave še dolgo ne bi bilo. Marjan
Gabrllo In Janez škrlep sta z veliko ražu-
mevanja do arheološkega dela, z dobro voljo
in umetniško žilico narisala rekonstrukcije s
prikazi vsakdanjega življenja v preteklosti. z
njunimi risbami sta katalog in razstava dobila
lepšo in prijaznejšo obliko.
vsem sodelavcem se tuđi v svojem Imenu za
vso pomoć najlepše zahvaljujem.
Janja železnikar
IZ        PRETEKLOSTI

MENGŠAN
IZ       PRETEKLOSTI
Ustoličenje vojvode
na Gosposvetskcm polju
•  Vojvoda Ingo je hotel zapustiti svetu in deželi
spomin in spomenik, da so kmetje dolgo pred
plemstvom prestopili iz poganstva v krščanst-
vo, zato je izdal postavo, naj odslej vsak ko-
roški deželni knez, preden nastopi in pre-
vzame vlado, dobi oblast od kmeta in naj
temu javno obljubi, da bo ohranil deželi njene
privilegije.
Na Koroškem je bil kmetiški rod, ki so mu
; še v Megiserjevih časih pravili "vojvode v
■  Blažji vesi", bil je od nekdaj določen in
; privilegiran za to ustoličenje. Če se je
; primerilo, da je imel nastopiti vlado nov
> knez, je prišel kmet iz tega rodu, ki mu je
; pripadala ta služba po podedovani pravici,
i in sedel na okrogli marmornati kamen, ki
■  stoji pri Krnskem gradu, približno miljo od
Celovca, pod milim nebom in j&namenjen
', ustoličenju; vanj je vklesan tuđi
■  deželnoknežji grb. Okoli kamna so napravili
I ograjo, kjer je stalo ljudstvo in vsi kmetje.
I Nato se je približal bodoči deželni knez v
•  okomi kmečki obleki, v prav takem
I klobuku in čevljih, držeč pastirsko palico v
I rokah. Ob njem sta šla dva deželna gospo-
•  da, za njim pa vsi vitezi in plemići z zastavo
•  vojvodine Koroške. Pred njimi je stopal
I med dvema zastavicama goriški grof, kot
•  prvi nadgovornik koroški. Poleg kneza so
vodili na eni strani crno govedo, na drugi
mršavega, grđega kmečkega konja.
Ko ga je kmet, ki je sedel na marmomatem
kamnu, ugledat, je zaklical v slovenskem ali
slovanskem jeziku; "Kdo je tišti, ki tako
ošabno semkaj stopa?" Okoli stoječe ljudst-
vo je odgovorilo: "Knez naše dežele priha-
ja." Nato je vprašal kmet: "Ali je tuđi
pravičen sodnik in pospeševalec blaginje
naše dežele? Ali je svobodnega stanu? Ali je
tuđi zaščitnik krščanske vere, vdov in sirot?"
Spet je odgovorilo ljudstvo: "Je in bode."
Nato je moral knez obljubiti kmetu, da se
zaradi pravice ne bo branil tako obubožati,
da se ne bi hranil z živino, kakršna sta tisto
govedo in konj. Tedaj je spet vprašal kmet:
"S kakšno pravico me bo spravil s tega
sedeža?" Odgovoril mu je goriški škof:
"Odkupili te bodo s šestdesetimi beliči, te
dve poglavitni živini, vol in konj bosta
tvoja, dobil boš knežjo obleko (ki jo je malo
poprej slekel) in tvoja hiša bo prosta in brez
dajatev." Zatem je kmet rahlo udari! kneza
po licu, ga opomnil, naj bo pravičen sod-
nik, vstal, zapustil kamen in odvedel živino.
Oba deželna gospoda pa sta spremila kneza
h kamnu. Ta se je vzpel nanj, se obrnil na
vse strani, zamahnil z golim mečem po
zraku in obljubil ljudstvu, da bo dober in
pravičen sodnik. Nato je šel v sv. Petra
cerkev, ki stoji tam blizu na griču ter po
končani službi božji in po cerkvenem petju
slekel kmečko obleko, se oblekel v knežja
oblačila in tam obdeloval s plemiči in vitezi.
Po obodu je odjahal k vojvodskemu
prestolu, ki stoji na Gosposvetskem polju,
sedel na tisto stran, ki gleda proti vzhodu
ter gologlav in z dvignjenimi prsti izrekel
deželnim stanovom navaclno prisego, ki so
mu jo predložili. Z njo je obljubil in
prisegel, da jim bo pusti) vse stare prostosti
in milosti. Od njih pa je prejel obljube in
poklonitve ter jim nato delil fevde. To pa se
že dolgo ni zgodilo, temveč so fevde drugje
delili komisarji. Goriški škof kot nadvomik
koroškije sedel za knezom na drugo stran
prestola in ludi delil fevde po svoji oblasti.
Dedni maršal koroški je vzel knezovega ko-
nja, točaj zlat gumb, stolni k srebrno skledo.
Dokler je sedel knez na prestolu in delil
fevde so Gradničani od nekdaj imeli pravi-
co, kositi zase tujo senožet, kolikor so
mogli, ražen, če so se Ijudje odkupili. Prav
tako so Portovčani imeli moč in oblast, da
so v tistem času po deželi požigali, kjer so
hoteli, če se Ijudje nišo pobotali z njimi. Ko
pa so Portovčani izumrli, in sicer že v
Megiserjevih časih, je ta pravica po dednosti
pripadala Mordaksom (rod gospodov
Mordaksov, baronov, živi še dandanes na
Kranjskem). Ko je bilo vse to opravljeno, se
je knez dvignil in odšel z gospodi in
deželjani h Gospe Sveti; tu v cerkvi se je
obred zaključit s službo božjo.
Slava Vojvodine Kranjske, povzel Franc Veider

Zopet se oglašam
z novicami z našega balinišča.
O 26. februarja smo v dvorani pod
odrom imeli občni zbor, ki se ga je od 72
članov udeležilo 64, kar je res lepa
udeležba. Obenem je to tuđi priznanje
za delo, ki smo ga dosedaj opravili in pa
dokaz pripadnosti sekciji.
O Občni zbor je bil volilni, saj je minilo
že štiri leta od zadnjega imenovanja
vodstva. Stari odbor je dobil razrešnlco
in bil znova izvoljen za obdobje štirih
let. Podkrepili pa smo se še s štirimi
novimi člani. Tako sedaj upravni odbor
šteje 11 članov. Poslušan smo poročila
predsednikov inventurne, disciplinske in
športne komisije, poročilo blagajničarke
In nadzornega odbora. Ugotovili smo,
da smo vse naloge, ki smo si jih naložili,
ražen podaljška strehe iz letnega vrta v
staro brunarico, uspešno izpeljali.
Naredili smo tuđi nacrt del za letošnjo
pomlad, in sicer nacrt za ekipo, ki tek-
muje v ligi, nacrt delovanja društva v
okviru občinskih akcij In tudl nacrt
nalog, ki nas čakajo v zvezi z dokončno
izgradnjo okolice balinišča.
o Občnemu zboru je predsedoval gos-
pod Slavko Pišek st. in ga uspešno
pripeljal do konca. Sledil je zaključek s
standardno klobaso, kozarcem vina in
splošno debato.
o Imeli smo tuđi že prvo delovno akcijo.
Udeležilo se je je 15 članov. Pospravili
smo drevo, ki nam ga je polomil sneg,
očistili okolico brunarlc In igrišča (to je
teren med obema mostovoma), pre-
pleskali betonsko ograjo in pripravili
Igrišče za spomladansko sezono, ki se
ŠPORT

MENGŠAN
V A  Š  A      P  O   Š  T A
letos začne 20. aprila. Ekipa se je pre-
selila Iz dvorane na zunanja igrišča in
tako že kotnaj pričakujemo prve tekme.
Konkurenca za posamezne panoge je
močna in upam, da tudl rezultati ne
bodo zaostali.
O Dolžan sem vam še rezultate iger, ki
smo jih organizirali decembra, januarja,
februarja in marca v naših prostorih.
Zahvaljujem se vsem članom za ude-
ležbo in sponzorjem, ki so prispevali
pokale.
1. December - pikado -
sponzor "Sadni vrt"
Moški:
1. Matevž Belentin
2. Robi Rauh
3. Brane Marolt
Sodelovaloje 32 članov.
Ženske:
1 Šonja Jerše
2. Mirni Vldergar
3. Ivanka Bleje
2. Januar - viner šnops -
sponzor "Ha-Ni"
UanezStopar
2. Hasan Roslć
3. Janez Kosec
Sodelovalo Je 30 članov.
3. Februar - šah -
sponzor Anton čižman
1 Hasan Roslć
2. Janez Koželj
3. Vojo Cvijetinovlč
Sodelovaloje 20 članov.
4. Marec - pikado -
sponzor Janez Stopar
LLudvIkMikola
2. Brane Marolt
3. Robi Belentin
Sodelovaloje 33 članov.
Predsednik BS
Marjan Tomazin
Za \iii*iirjs<"
sprohode v naravo - psa
na povodce!
Mengeš ima zelo ugodno lego za
različne vrste rekreacije v naravi.
Gobavica in Mengeško polje sta nadvse
primerna za kratke sprehode družin z
otroki, za starejše ljudi in sploh za
vsakega izmed nas. Žal pa na teh poteh
vse prevečkrat srečujemo sprehajalce s
psi, ki svojih štirinožnih prijateljev nimajo
na povodcu, marveč jih pustijo, da pros-
to tekajo naokrog brez nagobčnika. Če
jim ob njihovem neodgovornem početju
pokažemo svoje nelagodje, nam ponava-
di odgovorijo, da nam njihov pes ne bo
sloril nič žalega. Cc pa se pes še naprej
suce okrog naših nog, laja in nam morda
ćelo skače na rame, nam njihovi lastniki
razložijo, da je njihov pes pač zelo igriv
po naravi. Ponavadi se neprijetni pripet-
ljaj s spuščenim psom konca brez hujših
posledic.
Vendar pa je srečanje z odvezanim
psom lahko tuđi bolj resno floživetje.
Na veliko začudenje gospodarja nam
njegov krotki pes zada globoke praske in
ugriznine; za majhnega otroka pa je
lahko srečanje s spuščenim in bev-
skajočim pasjim velikanom nadvse trav-
malična izkušnja.
Sedaj vidimo, da stvar le ni tako
nedolžna. Menim, da je v interesu vseh,
ki radi hoclimo v naravo, da so pri na
povodcu in da nosijo nagobčnik.
Odvezani psi sodijo samo na ograjen
domač vrt, ne pa na javne sprehajalne
površine. Eden izmed dokazov, kako
nepredvidljivi so lahko psi, je ludi ta, da
so znani primeri, ko je pes ugriznil last-
nega gospodarja (da o naključnih mimoi-
dočih sploh ne govorim).
Na trim stezi je že postavljena tabla, ki
opozarja, naj lastniki pse privežejo na
povodce. Takšne table bi morale stati še
na   drugih   mestih   (Mengeško   polje,
Zaloke, opeka ma, drevored, okolica
sole, Jable, Dobeno).
Tuđi po naših pločnikih srečujemo
sprehajalce s psi. Do sedaj še nisem
opazila, da bi kdo izmed njih s seboj
nosil vrečko in lopatko, s katero bi
pospravil morebitne iztrebke svojega psa.
Če se zdi to komu pretirano, naj se ozre
na naše pločnike in zeleniće.
Torej najprej predlagam, da se postavi-
jo opozorilne table na ustreznih mestih.
Vendar to še ni dovolj, predpisane bi
morale biti tuđi stroge kazni za tište, ki
bi svoje pse kljub temu prosto sprehajali
oziroma ne bi počedili njihovih iztrebkov
na javnih površinah. Pri doslednem nad-
zoru bi morali sodelovati lovska in tuđi
policijska služba.
Veronika Benda
P.S.
Opravičilo in pohvala vsem tištim, ki
imate svoje pse na povodcih in pobirate
njihove iztrebke!
Ziijficva. vila -
(Inioir
Javni odgovor gospodu Koncilji!
Že nivo vašega pisanja in gnev, ki ste
ga zlili name, razvrednotita prispevek o
nezakonitem nakupu Zajčeve vile.
Če še intenzivneje obveščate javnost,
dejstva žal ne govorijo vam v prid.
Trdite, da ste kot upravičenec pravo-
časno vložili denacionalizacijski zahtevek
za omenjeno vilo, sam pa sem iz zanes-
ljivih virov seznanjem, da so zakoniti
dediči že prejeli odškodnino zanjo.
Dvomim v verodostojnost vaših navedb,
da posedujete vse potrebne dokumente
za upravičenost do dedovanja vile, saj v
isti sapi zatrjujete, da so se vsi zarotili
proti vam: Okrajno sodišče, Državno
tožilstvo, Zemljiška knjiga Domžale in
nenazadnje tuđi jaz.
Omenjeni objekt sem kupil za občino
po tem, ko sem preveril, če so še dediči
ŠPORT

MENGŠAN
&A JL Ar., pošta
oziroma jih ni in v dobri veri, da bo ta
dediščina vojaka - vplivne in karizmatič-
ne osebnosti dr. Zajca, nekega dne
služila za dobrobit vseh občanov.
Vse neutemeljene obdolžitve in morda
tuđi zakulisna prišepetavanja Csaj ste
doslej molčali) me ne morejo premakniti.
Stojim trdno na staiišču, da sem delal v
dobro občine in za vas danes sporno vilo
sem kupil za občino, ne zase.
Prilagam dokument, iz katerega je
jasno razvidno, da žal niste upravičenec
do tega objekta in je vaše pisanje skrajno
nekorektno do mene.
Vaš objavljeni članek vam rcs ni v
ponos že zaradi neprikrite jeze in
neupravičenih očitkov; ostajajmo raje na
ravni poštenega komuniciranja in clobre-
ga sodelovanja.
Janez Per
Republika Slovcnijn
UPRAVNA ENO TA DOMŽALE
ODOLLEK ZA OKOI,.IK IN PROSTOR
Ljubljanska 09, 1230 Domžalc
tel.: 721-022; fax: 714-773
Številka: 35101-56/93-230737
Datum:   I5.:f.l9%
OD V ETNIK
ANDREJ KOZEL.l
G rađaš ka 12/1)
1000 Ljubljana
ZADEVA: dcnacionalizacijska zadcva Konci Iju Vida
V zvezi z vašo poizvedbo o poteku dcnacionalizacijskega postopka , pare štev. 261/2
k.o. Mengcš, šl. zemljiSkoknjižnega vložka 298, katerc je sedaj lastnik Elektrotchna
Elex International trade, Dunajska 2, vam Eporočamo, da za zgoraj omenjeno parcelo
nimarno denacionalizacijskcga zahtevka.
Uprnvičenka Vida Koncilija roj. Zajcc je vložiia zahtevek za denacionalizacijo vendar
7aparc. štev. 305/1 in 305/2 k.o. Mengeš inje postopek končan in zadcvaje
pravnomoena.
ŽIVLJENJE V OBČINI
Oddelek
za komunalno
gospodarstvo in
urejanje prostora
poroča:
>- Lepo vreme nam je omogočllo, da smo
nadaljevali z gradbenimi deli, ki jih je
preklnila zgodnja zima. Gradnja glavne-
ga kanalizacijskega zbiralnika se v
predviđeni fazi zaključuje. Za nadaljnjl
potek trase iz Mengša doTopol obstaja-
ta dve varianti. Ena varianta predvldeva
potek trase ob potoku Pšata, druga
možna varianta pa je po glavni cesti čez
Glavni trg, po Prešernovi cesti, čez raz-
bremenilnik Pšate mimo bivšega
Hidrometala do Topol. Istočasno bi pri
drugi varianti zamenjali obstoječo
vodovodno omrežje, izvedeno iz
salonltnih cevi, obnovili javno razsvetl-
javo in vgradili napeljavo za oskrbo z
zemeljskim plinom. V teku je izdelava
analize ekonomičnosti in Izvedljivostl
obeh variant. Po pregledu in obravnavi
borno izbrali traso in pristopili k izdelavi
projektov in pridobivanju soglasij in
dovoljenj.
>■ Zaključujemo dela na Kopltarjevl cesti v
Mengšu. Kanalizacija in javna razsvetlja-
va sta bili dokončani lani, v teku pa je
priprava ceste za asfaltiranje.
>■ Dokončali smo gradnjo kanalizacije v
Jabljah, Grajska 3 In 4. Pridobili smo
uporabno dovoljenje in omogočill, da
se stanovanjska objekta lahko priklju-
čita na kanalizacijsko omrežje.
>- Ravno tako smo pridobili uporabna
dovoljenja za Glavarjevo, Gregčevo In
Jarško cesto. Lastnlki objektov v teh
ulicah, ki še nimajo izvedenega hišnega
priključka na kanalizacijsko omrežje,
lahko s pridobitvijo soglasja Javnega
/^f^%>
Referent 73 zeinljiškc
zadeve
Suiana itmcrš^
NAČii^NIK:
A1nezK0vaLYdipl.ing.arh.   /

MENGŠAN
komunalnega podjetja Prodnik d.o.o. (prej Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale),
vse to Izvedejo.
>• Poleg rednega dela pa smo se v spomladanskem času najbolj angažirali pri čišćenju
okolja. Pri tem so nam izdatno pomagala društva, ki so s prostovoljnim delom očistila
večjl del naše občine, ostalo pa smo očistili z javnimi dell. Odpeljali smo zapuščena vozi-
la, kl so kar lep čas kvarila urejenost naše občine.
>• Nadaljnje aktivnosti so usmerjene na izvajanje del, predviđenih v proračunu za leto
1999. Po sprejetju proračuna borno pristopili k izvedbi projektov. Prioriteta bo
dokončanje del na parklrlšču pri pokopališču.
/?. Rudolf
Dela na Kopitarjcvi ulici.
Gradnja kanalizacijskcga zbiralnika.
ŽIVLJENJE V OBČINI
Mengeš
na razpotju
Pred in po volitvah novega vodstva
Občine Mengeš se dogaja veliko
stvari, ki bodo odločilno vplivale na
bodoči razvoj občine in mesta
Mengeš. Med najpomembnejše do-
godke lahko uvrstimo idejo starega
vodstva občine za gradnjo ogromne
športne hale, ki bi bila za potrebe
Mengša vsekakor prevelika, tako glede
porabe prostora pri soli, velikosti
samega objekta, nekaj bodočih let bi
postrgala večino občinskega denarja
za gradnjo in potem za vzdrževanje
objekta. K sreči so imele nekatere
stranke toliko sposobnosti, da so
občane pravilno obvestile in so na ref-
erendumu z 80% večino projekt
zavrnili.
Prav pri tem primeru se je pokazalo, da
većina ljudi zna misiti s svojo glavo in na
občinskib volitvah lani jeseni so dali
staremu obćinskemu vodstvu nezaupnico
v približno enakem odstotku.
Nekaj pomembnih zadev pa je v postop-
ku že 4 do 5 let in če bodo optimalno
rešene v smislu dolgoročnega trajnostne-
ga razvoja, lahko prinesejo resnične
koristi ljudem in občini nasploh. Če pa
bodo zmagale kratkoročne koristi poli-
tike, lobijev in posameznikov, ki so ćelo
v nasprotju z nacionalnimi interesi,
potem je ideja o izgradnji velike športne
hale v primerjavi s tem prava malenkost.
To so: prostorski plan, magistralna cesta
Želodnik-Vodice in mengeška obvozni-
ca. Postopek za spremembe in dopol-
nitve prostorskega plana za področje
občine Mengeš za obobje od leta 2000 se
je pričel v začetku leta 1995- Namesto da
bi občina realne prostorske potrebe
planirala res do vključno leta 2000, so
ŽIVLJENJE       V       OBĆINI
Ea
MENGŠAN
predvideli za pozidavo tako velik pros-
tor, da bi se na njem lahko naselilo dva
do tri tisoč ljudi (glede na vrsto gradnje).
Za to pa ni nobene potrebe, saj ima
Mengeš nekaj nad' 5600 prebivalcev,
domača nataliteta pa se ne povečuje.
Postopek priprave in sprejemanja plana
ni bil v skladu z veljavno prostorsko
zakonodajo in predpisi, zato so ga
državni organi zavrnili.
To pa takratnemu občinskemu vodstvu
še ni bil dovolj jasen pouk, nasprotno -
začeli so planirati kar tri variante tras
vzhodne mengeške obvoznice. Najprej
so kar na hitro sprejeli najbolj vzhodno
traso C (seveda povsem nezakonito), ker
je bil to le prevelik zalogaj, so se odločili
za srednjo traso B, medtem ko so
najbližjo traso A imeli le za nekakšen
okrasek.
Pri tem so predlog za zahodno varianto
mengeške obvoznice s tunelom pod
Gobavico zavrnili z levo roko, ker ta pač
ni v skladu z interesi raznih lobijev (poli-
tičnih, podjetniških, Iastnikov itd.).
Pravi razlogi za potek raznih vzhodnih
tras nišo v dejanskih potrebah prometa
in mesta, pač pa v tem, koliko zemlje naj
bi bilo v bodoče znotraj posamezne vari-
ante zazidljive. Po ocenah naj bi bilo
znotraj variante A 32 ha zazidljivega
prostora, pri varianti B 40 ha, in pri vari-
anti C 55 ha. Nova mengeška oblast pa je
predlagala še varianto A s crtico, znotraj
katere je 34 ha prostora.
Kot eden glavnih argumentov za mož-
nost pozidave zemlje znotraj vzhodnih
obvoznic je bilo večkrat objavljeno
stališče občine in drugih interesentov, da
naj bi bila vzhodna obvoznica meja
širitve Mengša, tako na severu, vzhodu in
jugu. Taka stališča so seveda absolutno
nezakonita, saj mejo pozidave določa
pravno veljavni prostorski plan.
Pa poglejmo, kakšne utemeljitve za grad-
njo vzhodnih obvoznic imajo. Značilno je
pismo   podjetnika    Romana    Kalušnika
novemu vodstvu Občine Mengeš, ki je
med drugim zapisal: "Obroč vzhodne B   ',
trase obvoznice  in  južne  trase  povez-
ovalne ceste (Želodnik-Vodice), znotraj ;
tega obroča do naselja ustvari razmero- *;
ma veliko območje površin, ki so poten-
cialne za bodočo pozidavo,  za  razvoj
vseh     vrst    dejavnosti     (proizvodnih,
storitvenih,    poslovnih,    trgovskih)    in
zadostuje   za   razvoj   Mengša   vsaj   za
nadaljnjih   100   let.   Ravno   objekli   ob
novih    cestah    bodo    po    dograditvi
najboljša zvočna bariera med stanovan-
jskim   naseljem   in   novima   cestama. ;;;
Zahodna varianta obvoznice Mengša tega I
ne nudi. Trasa in predor pod Gobavico
pomeni prav tako nasilen poseg v nara-
vo.   Zanimivo   je,   da   o   tem   naravo-
varstveniki ne rečejo nič, prav tako pa
ludi lovci, ljubitelji ptić in drugi okolje- ~
varstveniki. Naravovarstveniki varujejo le
ohranjanje kmetijskih zemljišč na vzho-
du, ki so pa že danes slabo obdelana, po
vstopu   v   KS   pa   bo   trend   kmetijske I
proizvodnje žal še bolj upadel. Zato je •
potrebno "tehtati" med interesi  razvoja   '
podjetnišva    in    ohranjanja    kmetijskih  „
površin za vsako ceno, za ceno stagnaci-
je in zavrtja profitabilnih dejavnosti. Kot *'
občan Mengša zagovarjam stališče, da '
smo za bodoče rodove dolžni ohraniti
miren, najlepši del Mengša ob vznožju
Gobavice".                                               I
Podobna stališča imajo tuđi drugi pobud-
niki za vzhodno obvoznico; so pa tuđi   ;
med njimi precejšnje razlike. Ražen red-   *
kili izjem so vsi člani Sveta občine za
vzhodno    obvoznico,     razprtije     med
posameznimi   strankami   se   kažejo   v
zahtevah,   katera   varianta   naj   bi   bila
prava.  Toda  glavni  interes  je  v  tem,
koliko   zemlje   bo   znotraj   posameznih
variant zazidljive - enim ni nikoli dovolj,
drugi se hočejo delati lepe in so za bližje ,;.
variante mestu. Prvi trdijo, da je že vse T
pravno in pravilno sprejeto pod starim
vodstvom občine, medtem pa teče nov
postopek, zahtevan od državnih organov.
Tuđi državni organi, ki delajo na projek-
tu, hočejo s svojimi postopki za vsako
ceno izsiliti južno varianto magistralne
ceste Želodnik-Vodice in s tem logično
tuđi vzhodno varianto mengeške ob-
voznice. Projekt je izdelan v najenos-
tavnejši izvedbi, brez prave zaščite proti
zaščiti tal in podtalnice. Sli so ćelo tako
daleč, da prikazujejo zahodno obvoznico
dalj.šo kot vzhodno s tem, da jo umetno
podaljšujejo ćelo do ceste Mengeš -
Kamnik, kar pomeni okrog 800 metrov.
Na ta način so tuđi popolnoma napačno
prikazani stroški izgradnje in poraba
zemljišč. Če bi hoteli odgovorno zaščititi
tla in podtalnico, bi morali izdelati pro-
jekt, ki bi te nenadomestljive dobrine čim
bolj zaščitil. Iju od možnosti bi bila
poglobilev trase i cea 80 cm, iz pri-
dobljenega matcri;i... i/delati nasipe in
ozeleniti z odstiranjem /emljo. Celotna
notranja površina nasipa in cestišča bi
morala biti izolirana, odplake pa speljane
v čistilno napravo. Projekt pa predvideva
ćelo nekoliko dvignjeno cestišče, oprem-
ljeno z lovilci olja, druge odplake pa naj
bi bile speljane v podtalnico. Taka izved-
ba bi ćelo olajšala širjenje hrupa, težkih
kovin, plinov in ne nudila nobene zaščite
pred prevrnitvijo vozil s strupenimi
tekočinami. Ce pa jim je pomebnejši raz-
gled voznikov proti Mengšu kol zaščita
okolja, polem jim pa Bog pomagaj. V
Evropi iz zaščitenih čest nikjer ne vidimo
bližnjih naselij.
Vsaka primemo zaščitena cesta na
področju podtalnice bo draga in v tem
primeru primerjava cene z zahodno
obvoznico ne bo prinesla tako velike raz-
like. Ce pa gledamo dolgoročno s stališča
trajnostnega razvoja, kjer sta najbolj
pomembna voda in tla, potem bo zahod-
na varianta vedno cenejša.
Ž     I     V     L     J     E^^^^^g^^m  O     B     Č. ;|§p|^gf»'

MENGŠAN
Kot posebno enostranski izdelek v korist  »
južne trase magistralne ceste Želodnik-  *
Vodice   in   vzhodne   trase   mengeške  »
obvoznice je ocena vplivov na okolje, ki
jo je izdelal LUZ Ljubljana. Tu je prika-  ;
zana južna varianta magistrale in vzhod-  *
na trasa bistveno bolj ugodna za okolje.     _;
»
V   izdelavi   imamo   oceno   Društva   za
varstvo okolja, s katero hoćemo dokazati
ravno nasprotno.                                       •
*
Po naši oceni je zahodna obvoznica
boljša iz naslednjih razlogov:                 _
■  Celotni koridor vzhodnih obvoznic je  ■
področje   podtalnice,   ki   je   po   svoji  ;
kvaliteti   in   obsegu   med   najpomem-  *
bnejšimi v Sloveniji in je zavarovana z  =■
več zakoni   in  prednostno z nedavno  *
sprejetim Nacionalnim programom varsl-
va okolja. To področje je zašdteno tuđi z  »
odlokom  občine  Domžale  in  Kamnik,  *
zato so posegi v ta prostor dovoljeni le  I
po določenih predpisih.                            •
*
■  Kmetijska zemijišča I. območja so kot  *
dobrina posebnega dnižbenega pomena  »
zaščitena z ustavo, z zakonom o kmeti-  *
jskih zemljtščih in z zakonom o urejanju  *
prostora; posegi nanje so dovoljeni samo
v primerih, ko ni druge možnosti.              •
■  Mengeško polje je kulturna krajina, ki  •
je najbolj pristen dokaz obstoja in dela
našega  naroda  na  tem  prostoru  in  je
največja in najbolj vidna kulturna dobrina  ?
na   našem   prostoru.   To   je   posebno  ~
pomembno   zaradi   turizma,   saj   lepo  *
obdelana Slovenija dokazuje pridnosl in
sposobnost naših ljudi.
•   Zahodna   obvoznica   je   krajša   od  r
vzhodnih,   v   nobenem   primeru   je   ni  *
mogoče   podaljševati   tuđi   na   severu  *
Mengša do Kamniške ceste R 322a.            I
#
■    Zemlja   v   vzhodncm   koridorju   je  I
najboljša, kar jo Mengeš ima, v celoti 1.   *
Glasbena šola Domžale
vabi k vpisu novih učencev na oddelek Mengeš
Spro|omni izpit bo v soboto, 1 5. in 22. maja 1999 ob 9. uri
in 2. bonitetnega razreda. Na zahodni
trasi je zemlja take kvalitete samo na
odseku od Tamiz-a do Pšate v dolžini
400 metrov, če odštejemo dolžino tunela
v dolžini cea ene četrtine trase (820 m),
so vse površine slabše kvalitete.
V odgovor gospodu Kalušniku in
drugim pa tole:
Želje po pozidavi zemlje znotraj vzhodne
obvoznice so nezakonite. Med že nave-
denimi pravnimi predpisi je bil v začetku
letošnjega leta objavljen Odlok o spre-
membah in dopolnilvah prostorskega
plana R Slovenije, ki dopušča širitev mest
navzven samo v primerih, ko bo to
dokazano s povečano nataliteto, gospo-
darskimi in ekološkimi razlogi.
Se posebej je ohranitev najboljše plodne
zemlje poudarjena v novem Nacionalnem
programu varstva okolja (ki je usklajen z
evropskimi predpisi) in mora ostati zara-
di primera motene oskrbe s hrano.
Absurdne so želje po "tehtanju" interesov
med razvojem podjetnišva in ohranjanju
kmetij.skih površin. Mengeško pocljet-
ništvo ima še dovolj možnega prostora
izven najboljših njiv (npr. na področju
Hidrometala), podobne gradnje, kot jih
želi ob vzhodni obveznici, pa je mogoče
narediti  ob  obvoznici  od  Tamiz-a   do
zahodnega portala tunela, kjer bi lahko
izvajal svojo profitabilno dejavnost.
Slovenci pa bi v primeru uničenja svoje
plodne zemlje prav gotovo propadli.
Zahodna obvoznica v nobenem primeru
ne bi bistveno ogrožala mirnega in lepe-
ga prostora ob vznožju Gobavice. Oba
vhodna portala v tunel je mogoče zelo
dobro maskirati z ozelenitvijo, ostali
potek trase pa vznožje Gobavice ne
prizadene.
Cesta v tunelu najmanj škodljivo vpliva
na človekovo okolje, zato npr. med Švico
in Italijo gradijo 35 km dolg tunel, da
bodo zavaravali dolino pred škodljivimi
vplivi prometa. Upali je, da bo država
dovolila zazidljivost prostora od Mengša
do opekarne, cea 7 hektarjev, kar
omogoča stanovanja za okrog 1000 ljudi.
Mengšane pa lahko zelo skrbi ideja, da
bi bila to cona višjega standarda, kjer bi
zazidalni nacrt plaćali bogati investitorji.
Kakšen bi bil tak nacrt, si lahko pred-
stavljamo, za "navadne Mengšane", ki bi
zmogli tu postaviti hišo, pa tu ne bi bilo
prostora. Tu je prikazanih le nekaj prob-
lcmov razvoja Mengša. Vprašanje pa je,
ali ne bo potrebno za pravilen razvoj
Mengša organizirati še en referendum?
Lojzejagodic
DUO regije Domžale Kamnik
ŽIVLJENJE          V          O     B    Č     I     N     I
>■ vpis v malo glasbeno solo               starost 5 in 6 let
>- vpis v pripravnico                           starost 7 let
>• vpis na instrument                          starost 8 in 9 let
v prostorlh Olasbene iole Mengeš, na Trdinovem trgu 8.
Vpis na določene instrumente,, predvsem na klavir,
kitaro in flavto je omejen!
Informacije po tel.: 721 419

MENGŠAN
Zbiranje in odvoz KOmEKMC]
®BP/^BK®W, ki nastanejo
v gospodinjstvih
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v okviru
čistilne akcije v Občini Mengeš izvedlo odvoz
nevarnih odpadkov v soboto, 22.5.1999 od 10. do 12.
ure, na parkirišču pri osnovni soli.
Med nevarne odpadke 3©e>0Q© :
•  AKUMULATORJI, BATERIJE
(avtomobilski akumulatorji, baterijski vložki)
•  PESTICIDI
(ostanki škropiv, zaščitna sredstva za rastline)
•  ZDRAVILA
(ampule, mazila, posipi, sirupi, tablete)
•  BARVE, LAKI (lepila, lužila, razredčila, topila,
embalaže, onesnaženi čopiči, krpe)
•  KOZMETIKA (prsila, čistila za lake, ličila,
kozmetične barve, laki za nohte)
•  SVETILA (neonska in halogenska svetila,
fluorescentne žarnice)
V sklopu le akcije borno zbirali
in odvažali tuđi ©fflffllS ©SaSKIOGO
OPOZORILO:
- posebni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča
varen prenos do zbirnega kraja,
- tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizi-
rano,
- tuđi odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo
embalažo, ker lahko priđe med njimi do kemične
reakcije,
-  odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo
pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno-teh-
nična navodila, ki ste jih dobili pri nakupu izdelka,
iz katerega je odpadek nastal.
DEBELI RTIC
Območno združenje Rdečega križa Domžale bo v
mesecu Juliju in avgustu organiziralo 10-dnevno
zdravstveno letovanje za 100 šolskih otrok v dveh
izmenah.
Mladinsko zdravilišče Debeli rtič je ponudbo letovanja popestri-
lo z novimi zgrajenimi bazeni z ogrevano morsko vodo, urejen-
im botaničnim vrtom ter novo samopostrežno restavracijo. V
zdravilišču imajo tuđi kompletno zdravstveno oskrbo.
Cena letovanja je 25.500,00 SIT, ki jo plačajo starši v
treh (3) obrokih. Prvi obrok je 8.500,00 SIT ob pri-
javi.
Prednost prijave za letovanje imajo sole, ki jim po razrezu
število otrok pripada. Otroci, ki končujejo osmi razred, nimajo
pravice do prijave. Prijave sol borno sprejemali do 30.4.1999.
Po tem datumu borno začeli sprejemati individualne prijave, do
popolnitve izmen. Starši otrok dobijo obra zec prijave v sveto-
valni službi osnovne sole. Prijavnice izpolnite, opravite
zdravstvene preglede v šolskih ambulantah (zdravnik potrdi
prijavnico) in jo osebno dostavite v pisarno Območnega
združenja Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 34. - I. nadstrop-
je (stari dom upokojencev v Stobu, na dvorišču Radia I lit),
vsako sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure popoldan.
I. izmena         od 25.7. do 4.8.1999
II. izmena        od 4.8. do 14.8.1999
liiliinimi ij('1lnl)ili' po iHi-limu 721 iMIi.
Območno združenje
Rdečega križa Domžale
OBVESTILA
^SB?

MENGŠAN
OBVESTILA
Wf               -f\       •       fl     1.......1              1       ••„       IfiŠfl
MVDiJiijiLLikiriikiJijiilja
Krvodajalce iz občin Domžal, Mengša, Moravč in Lukovice
vabimo na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala na tem področju
4., 5., in 6. maja 1999.
Z vabilom se tokrat osebno obraćamo na
vas, da se v dneh krvodajalske akcije
pridružite vsi, ki ste zdravi, stari nad IH
let in želite o/draviti sočloveka. Nacrt
krvodajalske akcije je poslan tuđi vašim
podjetjem, uslanovam in zavodom, v
katerili sle zaposleni in imate večjo
možnost izbirc prijave, plan akcije pa je
tuđi objavljen v časopisu Slamnik in
Mengšan.
V okoljih, kjer živite, vas bodo obiskali
tuđi aktivisti Krajevnih organizacij RK in
vas povabili, da se skupno z njimi
udeležite krvodajalske akcije.
Darovanje  krvi  je izraz visoke stopnje
humanosti in zavesti pomagati človeku.
| V razvitih družbah naj bi vsak zdrav
i  človek, star nad 18 let daroval kri nekaj-
I  krat v življenju. Tako se zagotavlja zdrav-
TOREK,  4.  MAJ   1 999
stvu dovolj tega nenadomestljivega
zdravila ob vsakem času.
Krvodajalci boste kri darovali na
ZAVODU ZA TRANSFUZIJO KRVI
v Ljubljani, Šlajmarjeva 6.
Organizirani bodo prevozi iz vseh krajev
občin (Mengeš, Domžale, Lukovica in
Moravče). Plani (razporedi) prevozov so
tuđi dostavljeni vašim podjetjem,
ustanovam, kjer ste zaposleni ter aktivis-
tom RK v vaših domaćih krajih.
OPOZORILO!
Dodatno smo organizirali še
prevoze v Ljubljano vsak dan
krvodajalske akcije ob 7. uri
izpred avtobusne postaje
Domžale (posebno označeno
vozilo Zavoda).
Pred darovanjem krvi boste zdravniško
pregledani. Prosimo vas, da na ta dan ne
zajtrkujete nič mastnega, tuđi ne mleka
in mlečne kave. Pa vendar ne bodite
tešči, zajtrkujte čaj, kruh z marmelado ali
sadje.
Po odvzemu krvi si postrezite v samo-
postrežni jedilnici zavoda z jedili po
vašem okusu in popijte veliko limonade,
soka ali čaja.
Ce še ne veste, spoštovane krvodajalke
in krvodajalci, imate vsi, ki ste darovali
kri že več kot 20-krat, popust pri dodat-
nem zdravstvenem zavaravanju.
Vse dodatne informacije dobite po
telefonu 721 246.
Za vašo udeležbo se vam že vnaprej zah-
valjujemo!
Območno združenje
Rdečega križa Domžale
zap.    podjetje.zavod, ustanova        plansko         ura       zbirno St.                                                   stevllo                     mesto 1.     Lek In Baverpharma Menaeš              40        6.00       pred podjetjern 2.     Trak Menaeš                                   15        6.00       pred podjetjem_______ 3.     Filc Mengeš                                    15        6.00       pred podjetjem 4.     famizMenqeš                                10        6.00       pred podjetjem 5.     Kork-Peče                                   20        7.00       avtobusna postaja 6.     Kork-Moravče                               20        7.30       avtobusna postaja 7.     Rasica - Moravče                             10        7.30       avtobusna postaja 8.     Termit - Moravče                             10        7.30       avtobusna postaja 9.      Občlna - Moravče                               3         7.30       avtobusna postaja 10.     Osnovna šola - Moravče                     5        7.30       avtobusna postaja_____ 1-1.     Kork-VrnDolie                               15        7.30       cerkev Vrhpolje 12.     Korkln osnovna šola -krtlna             10        7.30       pred solo Kitina 13.     Kork-Menaeš                               10        8.00       gasllsko-aodbenl 14.      Semenarna - Mengeš                         5        8.00       dom (parklrlšče) 15.      Kovlnotehna - Menaeš                        5         8.00 16        NapreriPkrlkknnt-MPnte«                    5          8.00 17.       Eta-Menqeš                                         5         8.00 18.       Edlqs-Menqeš                                    5         8.00 19.      Zora-Menqeš                                   5         8.00 20.      inče-Mengeš                                  5        8.00 21.       Vamn«;t-Menge$                                    5          8.00 22.      Dom upokoiencev-Menqeš                5         8.00 23.       Osnovna šola - Menqeš                        5         8.00 24.       Občina - Menqeš                                  3         8.00 25.      Uubllanska banka - Menqeš                 3         8.00 26.      KPC-Jable                                     5        8.15       pred KPC Loka 27.      Plastenka - Rova                             10        8.00       pred podletlem 28.      LiD-Radomlie                                  20        8.00       pred podjetjem 29.       Osnovna šnla - Prp<;Rr|fi                        3         8.00        predšolo 30.      Induplatli-Radomlje                        10        8.00       pred podjetjem

MENGŠAN
31.	Kork - Dob, Žeie	10	8.30	avt. postaja
32.	Osnovna šola - Dob	5	8.30	avt. postaja
33.	Elektropodietie - Podrečje	5	8.30	pred podietjem
34.	Kork - Vir	15	8.30	pred avt. postajo
35.	Oliama-vir	10	8.30	pred avt. postajo
36.	Obrtna zbornica-Vir	5	8.30 1 9«	pred avt. postajo
				
	w |                          SREDA,   5. ■ f,,   -                 '                                   »   v %	JVtAJ		»9
i	Tosama-VIr	40	6.00	pred podietiem
2.	Helios - Količevo, Domžale	50	6.00	pred podjetjem
3.	Center požar.varnosti - Količevo	5	6.00	pred Helios
4. 5.	Sarrlo - Količevo tnduplati - Jarše	20 30	6.00 6.00	pred podjetjem pred podjetjem
6.	Mlinostroj - Domžale	10	6.00	pred podietjem
7.	Avtoservls - Domžale	15	7.00	avtpost. Domžale
8.	Toko - Domžale	20	7.00	avt.post. Domžale
9.	Termit-Domžale	5	7.00	avt.post. Domžale
10.	Unlverzale - Domžale	20	7.00	avtpost. Domžale
11.	Zdravstveni dom - Domžale	15	7.00	avtpost. Domžale
12.	Emona farma - Ihan	20	8.00	pred podjetjem
13.	Termit -Ihan	10	8.00	pred podjetjem
14.	Kork - ihan	5	8.00	pred podjetjem
15.	Emona obr.Pšata - Pšata	10	8.00	pred podietiem
16.	Kork - Rafolče	20	9.00	pred Martinčkom
17.	Kork - Prevoje	20	9.00	gostilna Škarja
18.	Srednja šola - Domžale	30	9.00	pred solo
	—mm..               ČETRTEK,  6.  IMAJ		1 999	
1.	Tosama - Vir	50	6.30	pred podjetjem
2.	Helios - Količevo	50	6.30	pred podjetjem
3.	Dom upokojencev - Domžale	5	8.00	avt.post. Domžale
4.	Delavska un^verza - Domžale	5	8.00	avtpost. Domžale
5.	Napredek - Domžale	10	8.00	avt.post. Domžale
6.	Clasbena šola - Domžale	3	8.00	avt.post. Domžale
7.	Policija - Domžale	5	8.00	avt.post. Domžale
00	Agenc.za plač.promet- Domžale	5	8.00	avt.post. Domžale
9.	VV0 - Domžale	5	8.00	avt.post. Domžale
10.	Metalka - Domžale	3	8.00	avt.post. Domžale
11.	Občinsko sodišče - Domžale	3	8.00	avt.post. Domžale
12.	Občina-Domžale	10	8.00	avt.post. Domžale
13.	Ljubljanska banka - Domžale	5	8.00	avt.post. Domžale
14.	Občina - Upravna enota Domžale	10	8.00	avtpost. Domžale
15.	Osnovna šola - Domžale	5	8.00	avt.post. Domžale
16.	Osnovna šola - Rodica	5	8.00	avt.post. Domžale
17. 18.	Osnovna šola v.P. - Domžale______ Center za soc.delo - Domžale	5 3	ooioo 83	__  avt.post. Domžale avt.post. Domžale
19.	Skupnost OS.šol - Domžale	3	8.00	avt.post. Domžale
20.	Sodnik za prekrške - Domžale	3	8.00	avt.post. Domžale
21.	Osnovna šola O.A. - Rodica	3	8.00	avt.post. Domžale
22. 23.	Agrpemona-Domžale Kmetijska zadr. Emona Domžale	10 20	8.00 8.00	avt.post. Domžale avt.post. Domžale
24.	Zavar. Triglav - Domžale	10	8.00	avt.post. Domžale
25.	Centralna člstllnica - Domžale	5	8.00	avt.post. Domžale
26.	Osnovna šola -Trzin	3	8.00	občina Trzin
27.	Občina - Trzin	2	8.00	občina Trzin
28.	Obrtna cona-Trzln	10	8.00	avt. postaja vconi
29.	Napredek-Jarše	20	7.45	avt.postaja Jarše
30.	Kork - Jarše Rodica	10	8.00	avtobusna postaja
31.	Blotehnična fakulteta - Domžale	5	8.00	avt.postaja Rodica
				
32.	Costlšče Konšek -Trojane	10	9.00	pred gostiščem
33.	Kork-Blagovica	15	9.15	avtobusna postaja
34.	Kork - Krašnja	20	9.30	avtobusna postaja
35.	Osnovna šola - Brdo	3	9.30	avtpost Lukovica
36.	Mojca-Planika - Lukovica	15	9.30	avt.post. Lukovica
37.	Občina - Lukovica	5	9.30	avt.post Lukovica
®P@2@R[]!©8
Podjetja, ustanove
in zavodi, ki imate večje
število krvodajalcev,
lahko pošiljate krvodajalce v
vseh treh dneh akcije.
Za prevoze nam
morate spo ročiti!
Dodatno smo pripravili še:
Vozilo zavoda bo vse tri dni
čakalo in vozilo iz avtobusne
postaje Domžale ob 7. uri.
Obmoćno združenje
Rdečega Križa Domžale
SPECIALISTIČNA
SPLOŠNA ORDINACIJA
dr. Marta Rižnar-Bregar
spccialist splošne medicine
Zoranina 3, 1 234 Mengeš
tel. 738 226
0QwaS3/A
da je še čas
za cepljenje proti
Iclopnemu meningilisu.
Cepimo vsak dan
med ordinacijskim časom.

MENGŠAN
KVIZ
Mhidiin
kmetijstvo
Tuđi letos se je ekipa iz Mengša
udeležila kviza Mladi in kmetijstvo, ki
je 12.3.1999 potekal v Trbovljah.
Letošnje teme so bile: Vino - pijaca
doživetja, Vinarstvo in vinogradništvo
v Sloveniji, Program reforma kmeti-
jske politike, Nega in varstvo mlađega
gozda in Bolezni drobnice.
V času, ko se pripravljamo na vstop v
EU, je zagotovo najaktualnejša lema pro-
gram reforme kmetijske politike. Reforma
kmetijske politike je potrebna zaradi.
•   nedoseganja ciljev dosedanje politike
Cnizka storilnost, neprivlačnost panoge);
•  posledic že sprejetih obveznosti odpi-
ranja slovenskega trga s kmetijskimi
proizvodi (postopno odpiranje trga z
žitom, govedom);
•   nujnost makroekonomske stabilizacije
(socialna blaginja);
•   potrebe po prestmkturiranju živilske
industrije,   ki   bo   za   kmetijstvo   pri
vstopu v EU ključnega pomena;
•  pričakovanih pritiskov v novem krogu
pogajanj s Svetovno trgovinsko organi-
zacijo.
Osnovne smeri reforme pa so:
•  večja ciljna naravnanost in uravnoteže-
nost   politike;   prenovljena   kmetijska
politika bo zagotovila okolju bolj pri-
jazno kmetijstvo ter boljše makroeko-
nomske  učinke,   kot  so:   nižje  cene
hrane, nižje cene surovin za živilsko
predelovalno industrijo;
•  stroškovno vodena dohodkovna politi-
ka   kmetijstva,   dohodke  slovenskega
kmetijstva je potrebno prilagoditi ravni
EU (ob vstopu);
•  premik od tržno-cenovne k strukturni
(proračunski) politiki;
•     reforma   obenem   opredeljuje   tuđi
pogajalska    izhodišča    Slovenije    ob
priključitvi v EU;
•  obsežen program strukturne pomoči in
nova vloga razvoja podeželja, preus-
meritev na program podpore okolju
prijaznega kmetovanja;
•   zdaižitev vseli potrebnih korakov re-
forme in prilagajanj (reforma politike,
pogajanja,  pred-  in  popristopna   po-
moč) v enoten paket v 4-letni program
za vođenje kmetijske politike;
•   potegovanje za predpristopno pomoč
na področju kmetijstva,
•  pristop po zgletlu Agende 2000 (kon-
cept, program, politična razprava, pro-
računske obveznosti).
Vletu 1999 naj bi
izpolnili naslednje cilje:
•  liberalizirali cene na področju žit, delo-
ma sladkorne pese;
•  povećali sredstva za investicijske pod-
pore;
•  povećali sredstva za razvoj podeželja;
•  postopno uvedli neposredna plačila, ki
se delijo v 4. skupine.
EKO 0 - uvedba neposrednih plačil na
hektar njive, hmeljišča, vinograda in
intenzivnega sadovnjaka;
EKO 1 - povećanje sredstev za plačila na
hektar kmetijskek površine na območjih
z omejenimi zmožnostmi za kmetijsko
proizvodnjo.
EKO 2 in 3 - uvedba programov okolju
prijaznega kmetovanja.
Kviz je letos potekal po novih,
zahtevnejših pravilih. Sestavljen je bil iz
pisnega dela in še 5 krogov, na katerih
smo odgovarjali ustno. Ekipa iz Mengša,
ki so jo sestavljali Boštjan Gašperlin,
Gabrijela Porenta in Janja Gašperlin, je
zasedla 7. mesto. Po tekmovalnem deki
je sledilo še družabno srečanje.
Janja Gašperlin
PRI     SOSEDIH
LETNIOBČNI ZBOR
DU BUKOVICA - ŠENKOV TURN
Kot vsako leto tuđi letos poročam o delovanju
Društva upokojencev Bukovica-šenkov Tum v
občini Vodice, zbor je bil sklican na podlagi
pravil Društva in sklepa upravnega odbora s
posebnimi vabili, v soboto, 15. marca 1999, ob
15. uri v Domu krajanov, utik 1. Poleg domaćih
članov društva so bili vabljeni predstavnik!
sosednjlh društev, s katerimi društvo sodeluje.
Vse prisotne je v kratkem nagovoru pozdravil
predsednik Janez Merčun, posebno pa pred-
stavnike društev in med njimi predsednika zveze
društev upokojencev Slovenije, gospoda Vinka
cobea. V kulturnem programu so sodelovali
učenci podružnlčne osnovne šolel utik, recita-
torki - pesnici gospa zofija Pagon in Fani
Nahtigal. za razpoloženje pa je poskrbel ansam-
bel Prijatelji s pevko iz Bukovice.
Kot rečeno seje zbora udeležil Vinko cobec, ki
je pohvali) delovanje društva in opomnil na
počasno izvajanje novega zakona o upokojevanu
in na nekatere spremembe. Bil je deležen burne-
ga aplavza prisotnih članov. vsako leto se zbora
udeležuje vodiški župan Anton Kokalj, ki je izročll
novo občinsko zastavo, pohvalil delovanje
društva in sodelovanje z občino.
Predsednik DL) Janez Merčun je vodil uradni
del zbora s pomočjo članov delovnega predsed-
stva, po izvolitvi prisotnih članov DU. Podana so
bila poročila o poslovanju društva v letu 1998,
sprejet je bil program dela in finančni nacrt za
leto 1999, kar je bilo potrjeno z ustreznlmi sklepl.
Sledili so pozdravni govori predstavnikov sosed-
njlh DU. Sodelovanje DU s sosednjimi DU je zado-
voljivo na področju športa in rekreacije kar nekaj
let. Kljub temu, da je maloštevilno, je pa dokaj
uspešno, so ugotovili predstavnik! društev
upokojencev. Javna zahvala gre avtorjem pris-
pevkov, Uredniškemu odboru glasila Naša jesen
in njegovemu odgovornemu uredniku Francetu
Hribarju. Ob tej prlložnosti mu je bila podeljena
Republiška listina za njegovo dolgoletno delo v
društvu in uredniku glasila. Sledilo je družabno
srečanje s pogostitvijo, kramljanjem, plesom In
razvedrilom v popoldanskih uradh, seveda z
amsamblom Prijatelji.
Jože Novak
KMETIJSTVO

MENGŠAN
Zahvala
Ne jokajle na mojem grobu,
le k njemu prislopile
in večni mir mi zaželite.
Zahvala
Vspomiii
V 74. letu nas je zapustila
naša draga mama, babica in
sestra
PAVLA ŠTRUKELJ
iz Mengša.
Iskreno se zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem za izrečena sožalja,
podarjeno cvetje in svece ler
vsem, ki ste /o pospremili na zad-
nji poti.
Posehej se zahvaljujemo njenima
sestrama Ani in Franci, ki sla ji
nudili pomoč v dnevih njene
bolezni, prav tako sosedom, pri-
jateljicam, dr. Kovačevi in osebju
nevrološke klinike v Ljubljani.
Zahvaljujemo se gasilcem PCI)
Mengeš, Društvu upokojencev
Mengeš, ZB Mengeš, gospodu
Zibelniku za lepe poslovilne
besede, pevcem MKZ Zvon za
lepo zapete žalostinke in gospodu
župniku Zevniku za »pravljen
obred.
Žalujoči vsi njeni
MATIJI KAVAŠU
1913 (Odranci) -
1999 (Mengeš)
Po kratkotrajni bolezni je
tiho odšel od nas, lako Uho in
skromno, kot je ludi živel.
Obranili ga borno v lepem
in prisrčnem sjx>minu ler se
ga spominjali kot pridnega in
dohrega človeka.
'Zahvaljujemo se vsem
za izkazano j)ozornosl na
njegovi zadnji poli
kj)očilku.
Boris z družino
Ob boleči izgubi dragega
očeta, dedka, pradedka in
tasta
ŠTEFANA KOSA
iz Mengša
se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, prijateljem
m znancem za izrečena sozalja,
S podarjene svece in cvetje ler
spremslvo na njegovi zadnji poli.
lieseda hvala je morda premalo
I ludi za vse, kar sla slorili dr.
(labrijela Kovač-Mohar in seslra
Iva Kralj, saj sla nam s slrokovno
pomočjo, človcško toplino in
pozornosljo slali ob sirani vse do
zadnjega slovesa.
Hvala tuđi gospodu župniku,
praporščakom, pevcem bratov
I'irnal in gospodu Stoparju za
lepo zaigrano Tišino.
Vsem še enkral iskrena hvala.
Vsi njegovi

MENGŠAN
„ KAKŠNA TZBIRA!
Posebna ponudra
v mcsecu aprilu - AKCIJA!
Nova OPEL ASTRA seckij na ZALOG I!
Nova OPEL FRONTERAže v prodaji!
Ugodni krediti T+3,7^% do 4. let!
Mcnjuva staro za novo.
avtotehna        in KOSEC d.0.0.
Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis: tel. 061/715-333
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil    OPELt*)-
AVTOPREVOZNIŠTVO
IN VRTNARSTVO
HUBAT PETER s.p.
Dobeno 75, 1234 Mengei
Tel.: 061  737 473,
041  617 355, 0609 617 355
Nudimo vam raznovrstne
sadike balkonskega cvetja:
• SURFINIJE, BRŠLANKE
od 100-180 SIT
- POKONČNE PELARGONIJE
IN VODENKE - NOVA GVINEJA
po 250 SIT
IMAMO PA TUĐI BOGAT IZBOR
OSTALIH SADIK ■ ENOLETNIC.
Nudimo vam tuđi dostavo kurilnega
olja po konkurentnih cenah.
Se priporoča
AVTOPREVOZNIŠTVO HUBAT
ZA OBČINSKI  PRAZNIK BO POPJETIMIŠKO ZDRUŽENJE MEIMCEŠ IZDALO
POSLOVNI ULIČNI ZEMLJEVID
OBČINE MENGES velikeca formata 70x 100cm
Brezplačno ga bodo prejela vsa gospodinjstva v občini.
OCLAŠUJETE POD UCODNIMI POCOJI
Znesek nakažite na žiro račun PZM Mengeš:
5O120-678-000-0704690
Graflčno oblikovanje In trženje oglasnega prostora
Izvaja pogodbeni izvajalec Studio ARTLINE, Mengeš,
šubljeva 28, tel.: 730-060. Vabimo vas, da nas
člmprej obiSčete ali pokličete. Prosimo, da oglas
dostavite v ratunalniSkl obllkl (disketa ali CD)
Zadnji dan sprejemanja oglasovje 4.5.1999
ŽUPNIJSKA KARITAS
MENGEŠ
Trdinov trg 9 • Tel.: 738 977
•
Pisama In skladište sta odprta vsak
petek med 16. in 18. uro.
Žiro račun:
50120-620-149 05 1301110-13498
SREĆKO RADULOVIČ s.p.
Linhartova 4» 1234 MENGEŠ
Tel. &fax: 061 739 516
GSM: 041 649 765
mm-
•  PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA
•  OGREVALNE INSTALACIJE
•  VODOVODNE INSTALACIJE
AV JNji vidko
-*-»• T   Hi SKRVIS
1234 McngcS, 1 Iribarjcva 38
tcl,fex.: 061/738-409
pooblaščeni servis:
SHARP    KENWOOD
servisiranje:
E-mail: avs.menges@siol.net
delovni čas:
9,- 12. in 15.- 18. ure
sobota: 10.-12. ure
tehnične informacije
pri odločitvi za nakup
audio-video aparatov
SHARP in
KENWOOD
♦  TV APARATI,
♦  CD KOMPONENTE,
♦  VIDEOREKORDERJI,
♦  HI-FI KOMPONENTE vseh znamk;
♦  KAMKORDERJI znamke SHARP;
♦  AVTORADIJI,
♦  DVD (digital versatile disk) in
♦  MINIDISKI znamke KENWOOD
* ^H      ^^1         ^^m

a) simb. oznaka za hitro tskanje: ..cena 1000 SIT, prejmete 10 zemljevidov
b)oglas 8x4cmzadaj:............cena 9000SIT,prejmete 25zemljevidov
c)  oglas 8 x 4 cm spređaj:.........cena 15000 SIT, prejmete 45 zemljevidov
d)  oglas 12 x 4 cm spredaj:.........cena 25000 SIT, prejmete 90 zemljevidov
e)  oglas po dogovoru spredaj:......nad 50000 SIT, prejmete 200 zemljevidov

TEHNIČNI PREGLEDI
TEHNICNI PREGLEDI
TRZIN, BLATNICA 003 A
Telefon: 1621813
ijmcsr®^^ m \?mm§)\?\MK©y7
Obvestilo
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih
priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po
naslednjem razporedu:
Sreda, 12.5.1999
od 8. do 12. ure v Trzinu
pred pisarno krajevne supnosti
Sreda, 12.5.1999
od 13.30 do 18. ure v Mengšu
v jami SCT Družbena prehrana Leban Topole
Lastnike traktorjev in traktorskih prik-
lopnikov OPOZARJAMO, naj na
tehnični pregled pripeljejo usposobljena
vozila, pregledajo naj zlasti kretni
mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s
seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo
pomoč in varnostni trikotnik.
Na tehnični pregled prinesite prometno
dovoljenje in zavarovalno polico iz
preteklega zavarovalnega obdobja, če je
vozilo že evidentirano, sicer pa osnovne
dokumente vozila - račun, carinsko
deklaracijo in pogodbo.
Lastnike traktorjev in traktorskih prik-
lopnikov seznanjamo, da morajo NOVA
VOZILA evidentirati pri Oddeku za
upravne notranje zadeve Upravne enote
Domžale v 30 dneh od dneva opravljene-
ga tehničnega pregleda.
S seboj OBVEZNO prinesite doku-
mente, ki so potrebni za tehnični pregled,
in osebno izkaznico lastnika vozila.
IN/I
Trgoavto Koper
TRGOVINA BURNIK
Mengeš • Prešernova 3
telefon / fax: 061 737 785
Mobitel: 0609 648 422
AKCIJA POMLADI:
-  Skuterji Piaggio, Gilera - v raćun za ceno 30.000,00 SIT
vzamemo kakršen koli Tomosov star nič vreden motor (lahko
samo okvir) - ugodni plačilni pogoji na več čekov ali kredit
T+0% brez pologa
-  Kolesa Rog - vseh vrst in dimenzij - plačilo z gotovino -
podarimo kolesarsko čelado ali plačilo 1-12 čekov brez obresti
-  Avtoplašči Pneumant - plačate 3 kom - dobite 4 komade,
brezplačna montaža
-  Avtoplašči Sava - 1-10 čekov, rezplačna montaža.
-  Rotacijske kosilnice - Castle Garden, Harry, navadne in s
pogonom (samohodne) -1+3 čeki
-  Betonski mešalec - 120 I Liv Postojna
-  Agregati za pranje vozil, traktorjev, kamionov
-  Čelade Nolan
VEDNO  NA ZALOGI:
avtodeli za osebna vozila in tovorna vozila, pločevina, olja Castrol
Elf, Shell, VValvoline, Mapetrol, zavorne ploščice in obloge Lucas,
dodatna oprema, avtoakustika, avtokozmetika, ptljažniki Fapa,
izpušni lonci, ročno elektro orodje, brusne in rezalne plošče, aku-
mulatorji Solite in Fiam za motorje, osebna in tovorna vozila, filtri
Donit in Fram, avtoelektrika Saturnus in Hella.
VSE ZA VAŠ AVTO - OD STREHE DO IZPUHA!!!
Možnost plačila na več čekov hrez obresti. Za pravne osehe in
podjetnike nakup hrez prometnega davka.
Odprtro vsak dan od 8. do 19. ure in oh sohotah od U. do 12. ure.
Obiščite nas in se sami prepričajte o naši pestri in konkurenčni ponudhi.
NEGOVALNI SALON
¥            MENGEŠ
Kozmetične storitve:
Nega obraza (ženska in moška),
nega aknaste kože, barvanje obrvi in trepalnic,
manikura, pedikura, depilacija, ličenje,
klasična masaža telesa, body vvraping
(povijanje s folijo), aromaterapija obraza
in telesa.
od ponedeljka do petka od II. - 19. ure
Sobota po dogovoru.
po telefonu: 061 738 252 - Mirjam P.
ZORANINA 3,  1234 MENGEŠ
(ZDRAVSTVENI DOM, MENGEŠ)
—■---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------..........................................................-----------------------------------____------------------------........
NOVO
AMPUM
JEANS
WAMPUM prehodne jakne
samo 13-900 SIT
WAMPUM jeans hlače
samo 4.900 SIT
Obsežen izbor športnih
oblačil THINK PINK za J
odrasle in otroke.
Izbirate pa lahko
tuđi v bogati po-
nudbi ženskih     ,
bluz s kratkimi
rokavi Lisca in Beti
ter novimi modeli
kopalk.
ailittrtutJii Inr iluttKttp |
THINK!
•PINK
ftas r<m> m»ui anri ««,*!"
štand mtutn-
''■f\\
.NAPREDEK
\      '4
Trgovina Zarja
Slovenska cesta 30
Mengeš
tel.: 061/737-044
Ženske in moške pižame
dobite zeza 3.200 SIT
jffi       *        Prijazne prodajalke Vam bodo svetovale ob nakupu.
^I)eiovni čas: od 8:00 do 19:30, ob sobotah od 7:30 do 13:00
NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI
__                                                                                          NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljansko 64, Domžale
kOčna
Trgovsko podjetje d.d.
KAMNIK • Ekslerjeva 8
L)\hiirJN.
m
]U  J-j-
kQcna
■ i^Kont
**%*
y&
VA
i
• prehrarnlie
:.jyBffj;jf'-)rn^iffi^
- \ - tri dcS^Nd vašega
vozila z nakupovalnim
vozičkom
delikatese
'.4
/K
5^
^-Ssht1 "*"
^'
0   0

0lttSi Illflnn,.
diskontne cene
"OAi
ob vikendih
rel
.ijj^irjj
3jjjjjjy :Ji^j]J=r
PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTE
I   IZBIRI!