INTERVJU LOKALNE VOLITVE 2018 SPORT ■o -r<"> im -t-■r- Milan Dobovišek, direktor podjetja Kova Drugi del predstavitev Polom na štadionu, kandidatov za župane str. 36-38 veselica v dvorani str. 18-19 str. 26-27 St. 45 / Leto 73 / Celje, 8. november 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Previdno na cesti! Da je jesen med nevarnimi letnimi obdobji v prometu, dokazuje tudi letošnje število smrtnih nesreč. Od začetka leta do danes je na cestah na območju Policijske uprave Celje umrlo dvanajst ljudi, polovica od teh jih je življenje izgubila od začetka septembra. V Naši temi opozarjamo na jesenske prometne pasti in na dejstvo, da smo za varnost v prometu odgovorni predvsem udeleženci sami. str. 12-13 mm AKCIJA str. 19 AKTUALNO Medicina dela na prepihu med javnim in tržnim str. 2-3 GOSPODARSTVO Gorenje v kitajskih trgovinah str. 4 Prodaja kamnoloma se vedno bolj odmika str. 5 CELJE - Končuje se menjava protihrupnih ograj str. 7 ŠENTJUR - V Širita se kamnolom in nejevolja krajanov str. 9 NA PRAZNIČNEM OBISKU v Občini Šmartno ob Paki str. 28-29 Občini Laško str. 30-35 ŽIVALSKI FOTONATEČAJ Sky je najbolj navdušil str. 45 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI (s TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,70 € + davek (bio + 0,20 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.20 €). O. O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! \ Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Za Gorenje je vstop na kitajski trg izjemna priložnost za rast in krepitev globalne navzočnosti, čeprav je trg izjemno konkurenčen in zahteven.« Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja »Jesensko vreme predstavlja za voznike več različnih pasti. Ceste so bolj mokre, kar poveča zavorno pot. Prav tako nevarna je slaba vidljivost.« Janez Hudej, paraple-gik »V Sloveniji je do zdaj priznanih pet poklicnih bolezni, v svetu 96.« Milan Dobovišek, direktor podjetja Kova »Tisti, ki vino kupcu pripelje na dom za evro in pol, dela norca sam iz sebe. V tujini bi bile cene za najnižjo kakovost vina tudi do desetkrat višje.« Mihael Fajfar, vinogradnik in vinar »Občutek je fantastičen, enak tistemu po zmagi nad Flens-burgom. Pravi so bili naši igralci in vzdušje.« Tomaž Ocvirk, trener rokometašev Celja Pivovarne Laško po drugi zmagi v ligi prvakov 1 PETEK \l/ 16 SOBOTA I I NEDELJA 116 ^^ 9 O Medicina dela na prepih Spremenjene razmere se odražajo v zdravstvenih domovih na Celjskem V Zdravstvenem domu Velenje že nekaj časa razmišljajo o tem, da bi iz javnega zavoda izločili dispanzer za medicino dela in ga predali v roke zasebniku. V javnosti je nedavno zaokrožilo anonimno pismo, ki namiguje, da naj bi tamkajšnji direktor Janko Šteharnik s tem manevrom želel enoto zdravstvenega doma razvrednotiti in posledično pomagati, da bi prevzem uspel enemu od zasebnih medicinskih centrov. Direktor navedbe zavrača. Dodaja, da je izključen razlog za razmislek o iskanju zasebnega partnerja slabo poslovanje dispanzerja za medicino dela. Zaradi kadrovskih težav imajo z medicino dela težave tudi v Zdravstveni postaji Štore. Anonimno pismo sprašuje, kako lahko dispanzer medicine dela v velenjskem zdravstvenem domu kljub velikim gospodarskim družbam v Šaleški dolini ustvarja izgubo. Med drugim navaja, da naj bi vodstvo premalo naredilo za iskanje novih poslovnih partnerjev, poleg tega naj bi z neprimernim kadrovanjem in kupovanjem drage opreme oddelek medicine dela skušalo razvrednotiti, da bi ga lažje prepustilo v roke zasebniku. Za to, da bi od velenjskega zdravstvenega doma najela prostore in odkupila opremo, za dve leti pa bi pod enakimi pogoji, kot jih imajo v javnem sistemu, prevzela tudi zaposlene, se je sicer res zanimala Specialistična klinika Dvorec Lanovž iz Celja. A je od namere odstopila, je pojasnil direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik. Medicino dela je želel zasebniku predati predvsem zaradi slabega »Obseg strokovnosti vpliva na količino strank, ki jih lahko sprejme dispanzer. Če zdravniki svoje naloge opravljajo po strokovni plati, ne morejo obravnavati več kot 15 bolnikov dnevno. Če bi pripeljali nove partnerje iz gospodarstva, ne bi ustvarili več prihodkov, ampak bi samo podaljšali čakalne vrste,«pravi Šteharnik. poslovanja, ki ga izkazuje ta dispanzer. In zaradi tega, ker je država za področje medicine dela dovolila okoliščine, ko na dispanzerje pod streho zdravstvenih domov vplivajo povsem tržne razmere. Cene ne pokrivajo stroškov Po besedah prvega moža velenjskega zdravstvenega doma je imel tamkajšnji dispanzer medicine dela v zadnjih treh letih povprečno sto tisoč evrov izgube letno. To, da so večje gospodarske družbe v Šaleški dolini storitve medicine dela začele iskati pri zasebnikih, je le eden od razlogov za slabo poslovanje, navaja. »Ko sem postal direktor zdravstvenega doma, Gorenje na primer ni bilo več partner naše zdravstvene ustanove, ampak zasebne ordinacije iz Žalca. Z mojim prihodom se je podjetje vrnilo pod okrilje zdravstvenega doma, a pod pogoji, kot jih je doseglo v Žalcu. Torej z razmeroma nizko ceno, ki ne pokriva stroškov.« Dodaja, da je na izgubo dispanzerja medicine dela poleg prenizkih cen Težave tudi v Štorah Pred dnevi je odjeknila novica o zaprtju medicine dela v Zdravstveni postaji Štore. Civilna iniciativa je celo zbirala podpise za peticijo proti temu. Pojavljale naj bi se tudi navedbe, da naj bi temu sledilo zaprtje nekaterih drugih ambulant. V Zdravstvenem domu Celje teh navedb niso potrdili. Navedb anonimnega pisma, ki kroži o dogajanju na področju medicine dela v Velenju, ne želijo komentirati. V Štorah je ambulanta medicine dela in športa pred desetletji nastala predvsem zaradi potreb tedanje Železarne Štore. »Medicina dela ni osnovna zdravstvena dejavnost, temveč je tržna dejavnost, ki je občina ni dolžna zagotavljati. A to ne pomeni, da zanjo ni pomembna,« še pravijo v ZD Celje. Dodajajo, da je pomanjkanje zdravnikov prizadelo tudi štorsko ambulanto medicine dela. »Z upokojitvijo zdravnika je medicina dela prešla na polovični delovni čas (v ZP Štore je ambulanta delovala vsakih štirinajst dni). Ko je odpoved delovnega razmerja dala še ena zdravnica, je prišlo do začasne situacije, ko medicina dela v ZP Štore ne more več delovati. Razpis za delovno mesto zdravnika medicine dela je objavljen že eno leto, vendar brez ustreznega odziva,« pravijo v ZD Celje. Zdravnica, ki je dala odpoved v ZD Celje naj bi glede na pogodbo, ki jo je imela podpisano z ZD Celje, morala v Celju ostati do konca leta. A ker naj bi predčasno iz Celja odšla, naj bi po naših podatkih zdaj celjski zdravstveni dom od nje terjal celo odškodnino oziroma povračilo stroškov v višini skoraj 40 tisoč evrov. Zato zdravstveni dom zdaj z lastnimi sredstvi izobražuje zdravnika speciali-zanta, ki bo to dejavnost po opravljeni specializaciji opravljal v Štorah. V celjskem zdravstvenem domu zavračajo navedbe, da naj bi v štorski zdravstveni postaji ukinili še druge zdravstvene dejavnosti. »Vse zdravnike, ki so se ali se bodo v naslednjih letih upokojili, so že oziroma jih še bodo nadomestili mlajši kolegi. Ustanavljamo tudi nove ambulante. Že dlje časa v Štorah deluje center za krepitev zdravja, od lani v Zdravstveni postaji Štore deluje nevrofiziologija (razvojna ambulanta za dojenčke), od 1. januarja naslednje leto bomo v Štorah pilotno vzpostavili še sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo povezoval različne oblike zdravstvene in socialnovarstvene pomoči starejšim in drugim pomoči potrebnim osebam v enotno mrežo.« ZD Celje, ki je v zadnjih petih letih za naložbe in opremo v Zdravstveni postaji Štore vložil 350 tisoč evrov, zavrača navedbo, da naj bi bila iz zdravstvenega doma odpeljana vsa oprema medicine dela. »Odpeljan je bil le del opreme, za katerega delovanje je bolje in bolj ekonomično, da je v uporabi,« dodajajo. SŠol AKTUALNO 3 ■ ■ 1 g V 1 u med javnim in tržnim storitev vplival še prevelik obseg zaposlenih. Nove zaposlitve so bile sicer potrebne predvsem zaradi upokojevanja, pravi. Vlaganja v opremo po njegovem prepričanju še zdaleč niso bila v obsegu, ki bi bil potreben, če bi želel dispanzer zagotavljati najvišjo kakovost storitev. Je del javnega zdravstva ali ni? Šteharnik pojasnjuje, da medicina dela v Sloveniji organizacijsko ponekod res še sodi pod streho javnih zavodov, sicer pa tovrstni dispanzerji delujejo popolnoma drugače kot celotno javno zdravstvo. Obseg njihovih storitev ni opredeljen, prav tako niso ovrednotene cene storitev. »Standard medicine dela je od 12 do 16 pregledov na delovni dan zdravnika. Če je povprečna cena pregleda 60 evrov ali 100 evrov, nastane razlika. Bistvena razlika nastane tudi, če izvajalec opravi 30 pregledov na dan.« Nižje cene in več obravnav po njegovem prepričanju vodijo v zmanjšanje kakovosti pregledov na trgu. Inšpektorati nimajo nobenih vzvodov, da bi lahko ukrepali, še opozarja direktor velenjskega zdravstvenega doma. Prepričan je, da gre za vrsto razlogov, ki opozarjajo na to, da bi bilo morda pravila dobro spremeniti z namenom zaščite ljudi, ki potrebujejo storitve medicine dela. Sogovornik še meni, da bi država lahko težave medicine dela rešila podobno, kot je to storila z notariati. Pojasni, da bi izvajalcem dejavnosti medicine dela morala podeliti koncesijo. Opredeliti bi morala obseg del in vključene specialiste ter določiti ceno storitev. Zadnji dve leti brez specializacij Še ena težava, ki pesti dispanzerje medicine dela, je kadrovska podhranjenost. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je specializacija iz medicine dela, prometa in športa v celoti samoplačniška. Odobrena je zgolj za znanega plačnika in ni razpisana za potrebe javne zdravstvene službe. Stroške opravljanja navedene specializacije torej iz lastnih sredstev krijejo izvajalci zdravstvene dejavnosti. Zbornica specializacijo za znanega plačnika odobri, če so na posameznem specialističnem področju prosta delovna mesta za usposabljanje zdravnikov. »Izgube v preteklih letih so narekovale spremembo. Do nje lahko pride samo na trgu, kar pomeni z drugačnim načinom pristopa zaposlenih,« pravi direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik. Po zadnjih podatkih Zdravniške zbornice Slovenije za specializacijo s področja medicine dela, prometa in športa ni prostih delovnih mest za usposabljanje niti ni prostih glavnih mentorjev, ki vodijo tovrstno usposabljanje. Posledično specializacij tega delovnega področja v zadnjih dveh letih zbornica ni razpisala. Kot še pravijo na ministrstvu, bo odbor za načrtovanje specializacij problem na področju medicine dela obravnaval na eni od naslednjih sej. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nasploh nobenemu od javnih zdravstvenih zavodov ne namenja denarja za opravljanje medicine dela, saj so storitve specialistov medicine dela, prometa in športa samoplačniške. Javni zdravstveni zavodi ali zasebni zdravniki jih torej opravljajo izključno kot pridobitno dejavnost. Lov na zdravnike Velenjski zdravstveni dom bo skušal novega zasebnega partnerja iskati z novim razpisom, čeprav direktor dvomi v njegov uspeh. »Zasebni partner, ki bi želel prevzeti dispanzer medicine dela pod našimi pogoji, bi potreboval tako kapital kot zdravnike. Nekaterih zasebnih centrov najem prostorov in ohranitev dejavnosti v Velenju ne zanimata. Zanimajo jih samo zdravniki, saj je njihovo pomanjkanje glavni problem te veje medicine.« Enak dvom izražajo v velenjski občini. Ta je zdravstvenemu domu naročila notranjo revizijo, ki je potrdila, da medicina dela ustvarja izgubo. Župan Bojan Kontič želi, da medicina dela ostane znotraj zdravstvenega doma. Od direktorja pričakuje, da bo skušal izboljšati poslovanje dispanzerja. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT(SHERPA) O izredni seji bo odločala prisotnost svetnikov Skupina devetih svetnikov Mestne občine Velenje namerava ta petek zjutraj v občinski dvorani sama izpeljati izredno sejo. Prvopodpisanemu neodvisnemu svetniku Mateju Jenko se pridružujejo svetniki iz vrst SDS, SLS, NSi ter še dva neodvisna svetnika, ki bi na izredni seji radi govorili o aktualnih in perečih dogodkih, ki lahko bistveno vplivajo na razvoj Velenja. Župan meni, da predlagatelji seje ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določa poslovnik, saj pobudi za izredno sejo niso dodali gradiva. Očitno bo o tem, ali izredna seja bo ali ne, odločala sklepčnost prisotnih svetnikov. Deveterica velenjskih mestnih svetnikov želi na izredni seji med drugim obravnavati težave, ki jih ima dispanzer za medicino dela v Zdravstvenem domu Velenje. Svetniki si želijo biti seznanjeni z okoliščinami glede nastanitve tujcev v integracijski hiši, pa s posledicami, ki jih je imelo odlaganje sporne zemlje na pregrado med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Obveščeni želijo biti o cenah daljinskega ogrevanja. Pojasnila želijo tudi glede tožbe, ki jo je občina vložila proti TEŠ in HSE, da bi tako dosegla izplačilo odškodnine zaradi uporabe javne infrastrukture med gradnjo šestega bloka. Kot pravi Matej Jenko želijo svetniki opozicije odgovore na pereča vprašanja, ob tem pa opozarjajo, da je bila zadnja redna seja v Velenju sklicana pred tremi meseci in pol. Po prepričanju pobudnikov seje bi morala gradivo zanjo pripraviti uprava mestne občine, ki pa kljub prošnji svetnikov tega ni storila. Župan Bojan Kontič odgovarja, da je gradivo eden od pogojev, da lahko predlagatelji skličejo izredno sejo. Dodaja, da julija, avgusta in septembra praviloma ni sej sveta mestne občine, sedaj, ko se je začela volilna kampanja pa se mu sklic seje zdi neprimeren. »V času volilne kampanje je neprimerno govoriti o temah, ki jih imajo stranke tako ali tako v svojih programih. Prav je, da jih predstavijo javnosti, ampak ne na seji občinskega sveta. Pa še 10.000 evrov ostane za druge namene.« TS DOBRA PLAČA, TOP EKIPA! Pridruži se ekipi skladiščnikov in skladiščnic ter postani del TOP ekipe. Kako bo izgledal tvoj delovni dan? Urnik se pripravlja za 14 dni vnaprej. Dela se 6 ali 7 ur na dan, dopoldne in popoldne -če je povečan obseg dela, se delavnik podaljša še za eno uro. Morebitne nadure se koristijo ali izplačajo konec poslovnega leta. Ali moraš kot skladiščnik/-ica delati tudi ponoči? Trenutno se dela ponoči samo en dan na teden -iz nedelje na ponedeljek. Tako, da manjša skupina sodelavcev občasno dela tudi ponoči. Kaj če nimaš izpita za uporabo viličarja? Izpit za uporabo viličarja vsak/-a sodelavec/-ka opravi pri nas po podpisu pogodbe na prvi delovni dan. „Z ZAPOSLITVIJO V LIDLU SEM PRIDOBILA NOVE IZKUŠNJE IN KRASNO EKIPO SODELAVCEV." Preveri odlično plačilo na Lidl Slovenija d.o.o. k.d. www.lidl.si 4 GOSPODARSTVO Dakont v stečaju, bo Meja zdaj zadihala? Družba PSZ v stečaju bo morda končno lahko začela pripravljati prodajo delnic šentjurskega podjetja Družba Dakont, zaradi katere šentjurska Meja že tri leta hodi na sodišče, je pristala v stečaju. Predlagalo ga je hrvaško podjetje Hyundai avto Zagreb, ki je bilo največji lastnik celjskega Dakonta in je od začetka preteklega leta prav tako v stečaju. Vsa tri podjetja imajo skupni imenovalec, to je nekdanji poslovnež Darko Zupanc oziroma njegova poslovna skupina PSZ, ki je bankrotirala leta 2014. Med redkimi preživelimi družbami iz te skupine je Meja, ki jo Dakont, čeprav je lastnik le 0,02 odstotka njenih delnic, s svojimi izpodbojnimi tožbami na sklepe skupščin od leta 2015 ovira pri njenem lastniškem preoblikovanju. Zato je še vedno njen malo manj kot 97-odstotni lastnik skupina PSZ. Kot smo že večkrat pisali, bank kot največja upnica po je Dakont, ki ga je do stečaja vodila Zupančeva hči Katja Zupanc, žena Irena pa je bila lastnica skoraj četrtine delnic, pred tremi leti vložil izpodboj-no tožbo na skupščinski sklep Meje, na osnovi katerega bi Družba za upravljanje terjatev poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala skupaj s poštno banko kupila za 25 tisoč evrov na novo izdanih delnic šentjurskega podjetja, nato bi osnovni kapital dodatno povečala še s pretvorbo terjatev v lastniški delež. Na takšen na- čin bi se Meja znebila skoraj 9 milijonov evrov dolgov, ki si jih je nakopala zaradi poroštev, danih v preteklosti svoji obvladujoči družbi PSZ. Po finančnem prestrukturiranju bi nato bilo podjetje pripravljeno na vstop strateškega lastnika. Meji je sicer finančne težave deloma uspelo rešiti na drugačen način, lastniške spremembe pa so zaradi tožbe Dakonta obvisele v zraku. Težavo naj bi rešili na letošnji seji skupščine, saj je bil Dakont, če bi se sklep iz leta 2015 razveljavil, pripravljen umakniti izpod-bojno tožbo. Vendar se na seji to ni zgodilo. Proti takšni odločitvi je bila slaba banka, ki je menila, da bi bili upniki zaradi tega oškodovani. Že tako zapleteno stanje je Dakont nato še dodatno zapletel. Na sodišče je vložil zahtevo za priznanje izločitvene pravice za približno 23 odstotkov delnic Meje. Ostale le še delnice Meje Kljub stečaju se bodo sodni postopki, ki jih je sprožil Da-kont, nadaljevali, vendar stečajni upravitelj skupine PSZ Radovan Triplat pričakuje, da so zdaj na drugi strani dobili boljšega sogovornika. »Da-kont se ni strinjal z ničemer, kar smo predlagali na zadnjih treh sejah skupščine Meje, proti vsakemu sklepu, ki bi omogočil vstop novega lastnika, je vložil izpodbojno tožbo. Upam, da bomo s stečajnim upraviteljem Dakonta našli skupno pot do rešitve. Če bo umaknil tožbo, se bo prodaja delnic Meje lahko končno začela,« pravi Radovan Triplat. Delnice Meje so še edino, kar mu v stečaju poslovnega sistema PSZ ni uspelo prodati. Dakont ugovarjal predlogu o stečaju Kot še pravi Radovan Tri-plat, bi stečaj Dakonta lahko predlagal tudi sam kot stečajni upravitelj PSZ. Dakont je namreč tudi proti tej družbi vložil tri tožbe. Dve je že izgubil, vendar 12 tisoč evrov stroškov, ki bi jih zaradi izgubljenih sodnih postopkov moral vrniti PSZ, ni poravnal. Kot smo neuradno izvedeli, je Dakont več tisoč evrov ostal dolžen tudi svojim odvetnikom. Hyundai avto Zagreb je na celjsko sodišče predlog za stečaj Dakonta vložil že v začetku julija. Kot je navedel, je celjsko podjetje plačilno nesposobno, saj mu ni poravnalo že zapadlih terjatev v višini 2,4 milijona evrov, ki so se zaradi zamudnih obresti od leta 2015 naprej povečale že na 3,1 milijona evrov. Kot je še v predlogu navedlo zagrebško podjetje, so po javno objavljenih podatkih dolgoročne obveznosti Da-konta konec leta 2017 znašale 4,8 milijona evrov, pri čemer družba že od leta 2015 ne deluje oziroma je »v mirovanju«. Dakont je predlogu o stečaju ugovarjal in zatrjeval, da ni plačilno nesposoben, da terjatev ne obstaja oziroma da je Hyundai avto Zagreb ne more uveljavljati v stečajnem postopku. Poleg tega je še zatrjeval, da je hrvaško podjetje njegov družbenik, zaradi česar naj bi bil predlog o stečaju nedopusten in v nasprotju z moralnimi načeli. Na dveh narokih, ki sta bila septembra in oktobra, je sodišče dokazalo, da terjatve obstajajo in da je Dakont trajno nelikviden. Zato se je tudi odločilo za stečaj, ki ga je oklicalo 2. novembra. Še pred sprejetjem sklepa o stečaju je položaj največjega upnika v stečajnem postopku prevzela Družba za upravljanje terjatev bank, ki je od podjetja Hyundai avto Zagreb odkupila terjatve do Dakonta. JANJA INTIHAR Gorenje v kitajskih trgovinah Največji proizvajalec bele tehnike v Sloveniji vstopa v 70. leto svojega poslovanja s pomembnim novim trgom - Od ponedeljka delnic Gorenja ni več na borzi Gorenje na kitajskem trgu stavi na svoje gospodinjske aparate, ki so jih zasnovali svetovno znani oblikovalci. Potem ko je kitajska skupina Hisense z iztisnitvijo malih delničarjev in z umikom lastnih delnic Gorenja prejšnji mesec končala 300 milijonov evrov vreden prevzem Gorenja, je velenjska družba zdaj na Kitajskem začela prodajati tudi premijske gospodinjske aparate lastne blagovne znamke. Gorenje ima na Kitajskem velike načrte, saj na tem trgu zadnjih pet let prodaja bele tehnike skokovitO raste. Velenjčani so se kitajskim kupcem predstavili v začetku tega tedna. Gorenje na Kitajskem ni novinec, vendar je doslej tam prodajal le aparate znamke Asko. Po ponedeljkovi predstavitvi kupcem in ponudnikom izdelkov v Pekingu so zdaj Kitajcem na voljo tudi gospodinjski aparati znamke Gorenje. Zaenkrat jih prodajajo le v izbranih trgovinah, v prvem četrtletju prihodnjega leta pa jih bodo imeli še na drugih prodajnih mestih. Gorenje si od prodaje izdelkov lastne blagovne znamke obeta veliko. Kitajski trg gospodinjskih aparatov raste namreč z 10-odstotnimi stopnjami na leto. Kot pravijo v Velenju, s celovito ponudbo svojih pre-mijskih aparatov zdaj tudi na kitajski trg prinašajo vrhunsko oblikovanje ter filozofijo poenostavljene uporabniške izkušnje, s katero olajšujejo življenje uporabnikov. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je ob predstavitvi Gorenja v Pekingu dejal: »Gorenje je v svoji panogi prepoznano kot vodilno na področju oblikovanja. Naše odlično, prepoznavno in do uporabnika prijazno oblikovanje nas razlikuje od konkurence. Prepričani smo, da bo tako tudi na Kitajskem. Za Gorenje je vstop na kitajski trg izjemna priložnost za rast in krepitev globalne navzočnosti, čeprav je trg izjemno konkurenčen in zahteven. Pred kratkim smo postali del skupine Hisense, vodilnega proizvajalca na kitajskem trgu; pripravljeni smo na ta izziv in se veselimo, da bomo svoje inovativne premijske izdelke predstavili kitajskim kupcem.« Nič več na borzi Medtem ko je v ponedeljek Gorenje na Kitajskem začelo svoj pohod, se je doma po dvajsetih letih umaknilo z Ljubljanske borze. Sklep o umiku je kitajski lastnik sprejel že na septembrski seji skupščine. Prejšnji teden je Hisense na seji skupščine, sklicane samo zaradi te točke dnevnega reda, sprejel tudi sklep o umiku delnic Gorenja tudi z Varšavske borze. Od prejšnjega meseca je Gorenje povsem v kitajski lasti. Hisense je namreč iztisnil male delničarje in s tem postal edini lastnik velenjske družbe. Iztisnjenim delničarjem je Hisense odštel 12 evrov za delnico, kolikor je za delnico ponudil tudi v prevzemni ponudbi. Gorenje za zdaj ostaja delniška družba z nadzornim svetom in upravo, vendar naj bi kmalu prešlo na enotirni način vodenja. To pomeni, da bi namesto uprave in nadzornega sveta dobilo upravni odbor z izvršnimi in neizvršnimi direktorji. JANJA INTIHAR Foto: GORENJE STANOVANJSKA SOSESKA DEČKOVO NASELJE - DN 10 Mestna občina Celje NEPREMIČNINE CELJE i ШШШШ91S % таашил GOSPODARSTVO 5 Zaradi sodnih postopkov se prodaja kamnoloma vedno bolj odmika Ugotovitve izvedenca rudarske stroke še skrite javnosti - Država dobila tožbo na višjem sodišču, je polovica kamnoloma v Veliki Pirešici res njena? Stečaj podjetja CM Celje tudi po šestih letih ni nič bliže svojemu zaključku. Do takrat, ko bo stečajni upravi-teljici Mileni Sisinger uspelo prodati kamnolom v Veliki Pirešici, ki je zelo pomemben del stečajne mase, bo zagotovo preteklo še veliko vode. Prodajo zavira več sodnih postopkov, med katerimi sta pomembna predvsem dva. Prvega je sprožilo podjetje Voc Ekologija, ki si že nekaj časa prizadeva, da bi čim bolj poceni prišlo do kamnoloma, drugega pa je sprožila država, ki je šele štiri leta po stečaju CM Celje ugotovila, da naj bi bila ona lastnica približno polovice kamnoloma. Glavna obravnava tožbe, ki jo je leta 2016 zoper CM Celje in družbo Ecobeton iz Latkove vasi vložilo podjetje Voc Ekologija, bi se morala nadaljevati v začetku tega tedna, a jo je sodišče spet prestavilo. Prvič jo je prestavilo junija, ker še ni bil imenovan izvedenec rudarske stroke, nato oktobra, ker je pozno dobilo izvedensko poročilo, in zdaj še 6. novembra, ker se izvedenec še ni opredelil do pripomb, ki sta jih k njegovemu poročilu dala CM Celje in Voc Ekologija. Poročilo izvedenca je za odločanje o tej zadevi zelo pomembno. Kakšno je, ne stečajna upraviteljica Milena Sisinger ne pravni zastopnik Peter Fingušt še ne želita razkriti. Pravita le, da je nekaj ugotovitev v korist CM Celje, Kamnolom v Veliki Pirešici, pa naj bo to celoten kompleks ali le polovica, očitno še dolgo ne bo dobil novega lastnika. nekaj pa Voc Ekologije. Podrobnosti bodo torej znane šele 4. decembra, ko naj bi se glavna obravnava vendarle nadaljevala. Sanacija ne bi bila poceni Podjetje Voc Ekologija želi s tožbo doseči prepoved izkoriščanja kamnoloma v Veliki Pirešici, ki ga ima že od stečaja CM Celje v najemu podjetje Ecobeton in v njem izvaja rudarska dela. Voc Ekologija, ki je z nakupom terjatev po- stala pomemben upnik CM Celje, poskuša dokazati, da se z izkoriščanjem siromaši vrednost kamnoloma. Voc Ekologija si namreč že nekaj časa prizadeva kamnolom kupiti. Na zadnjem naroku, ki je bil aprila, je stečajna upravitelji-ca Milena Sisinger med drugim poudarila, da bi zaprtje kamnoloma pomenilo dvojno škodo - vrednost kamnoloma, ki je zdaj ocenjena na 15 milijonov evrov, bi padla na samo milijon, stečajna masa CM Celje pa bi izgubila redne prihodke, ki jih prinaša najemnina za kamnolom. Poleg tega v primeru zaprtja kamnoloma sanacija 50 hektarjev velikega območja ne bi bila poceni. Kdo ima prav, naj bi povedal izvedenec rudarske stroke, vendar bo na njegove ugotovitve treba počakati še en mesec. Višje sodišče razveljavilo oba sklepa Prodaja kamnoloma ne miruje le zaradi tožbe Voc Ekologije, ampak tudi zaradi tožbe države. Sklad kmetijskih zemljišč je šele štiri leta po stečaju CM Celje nenadoma ugotovil, da je zaradi namernih ali nenamernih »šlamparij« v časih, ko je družbena lastnina prehajala v zasebno, pravzaprav on lastnik približno polovice kamnoloma. Čeprav je stečajna upraviteljica skladu priznala izločitveno pravico, se je država odločila za tožbo za ugotavljanje lastninske pravice, ki pa jo je januarja letos na prvi stopnji izgubila. Okrožno sodišče je poleg tega, da je tožbo zavrglo, državi tudi naložilo, da mora CM Celje povrniti malo manj kor 1.200 evrov pravdnih stroškov. Država se je na oba sklepa pritožila in Višje sodišče v Celju je pritožbi ugodilo. Pred dnevi je razveljavilo oba sklepa in zadevo vrnilo okrožnemu sodišču v ponovno odločanje. V obrazložitvi svoje razsodbe višje sodišče navaja, da država svojo lastninsko pravico uveljavlja po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih, kar ji dovoljuje sodna praksa, ne pa po stečajnem zakonu, po katerem se je ravnalo sodišče prve stopnje. Zato ni pravno pomembno dejstvo, ki pa ga je kot enega od razlogov za zavrnitev tožbe navedlo okrožno sodišče, da je država zamudila 30-dnevni rok za vložitev tožbe za uveljavljanje sicer pravočasno prijavljene izločitvene pravice. V ponovljenem postopku se bo okrožno sodišče, kot mu zdaj nalaga višje sodišče, moralo zadeve lotiti bolj vsebinsko, predvsem z vprašanjem, kaj se je s spornimi parcelami v kamnolomu dogajalo ob uveljavljanju zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in zakona o skladu kmetijskih zemljišč. Ugotoviti bo torej moralo, ali gre za zemljišča, ki so res prešla v last Republike Slovenije. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Za delnico Term Dobrna več kot pet evrov Potem ko je prejšnji mesec celjska družba Alea inženiring napovedala, da želi prevzeti še preostale delnice Term Dobrna, je pred dnevi objavila prevzemno ponudbo. Gre za malo več kot 3 odstotke delnic, ki so v lasti nekaj manjših delničarjev. Alea za delnico Term Dobrna ponuja 5,30 evra, kar je za približno tri evre več, kot je za delnico ponudila ob lanski prevzemni ponudbi. Alea, ki je v večinski lasti odvetnika Dušana Korošca, je prvo prevzemno ponudbo objavila januarja lani. Do takrat je bila lastnica malo manj kot 33 odstotkov zdravilišča. S prevzemno ponudbo, ki jo je sprejelo 41 delničarjev, je svoj delež povečala na 67 odstotkov. Takrat je za delnico plačala 2,40 evra. Aprila letos je nato odkupila še delež, ki ga je imela žalska družba Grafolit, oktobra je kupila delnice, ki so bile zelo kratek čas v lasti mariborskega Sorsa. To podjetje je namreč v lastništvo Term Dobrna vstopilo šele julija letos, ko je od Družbe za upravljanje terjatev bank in enega od malih delničarjev odkupilo malo več kot 24 odstotkov delnic zdravilišča. Alea je Grafolitu za delnico plačala 3,94 evra, Sorsu 5,30 evra, kolikor je za delnico pripravljena plačati tudi v tokratni prevzemni ponudbi. JI novi tednik I radio celie 6 IZ NAŠIH KRAJEV Karel Šrot in Sandi Sendelbah Lokalne volitve 2018 Odprtemu Celju zaprli vrata Predvolilna saga se nadaljuje Lista Odprto Celje je zaradi nestrinjanja z izločitvijo kandidatur za mestni svet, svete krajevnih skupnosti in mestnih četrti v vseh treh enotah na ustavno sodišče prejšnji teden vložila pritožbo. To je pritožbo zavrnilo in s tem listo dokončno črtalo z volilnega seznama. Člani liste so prepričani, da sta jim celjska občinska volilna komisija in upravno sodišče z izločitvijo iz volilne tekme posegla v ustavno varovano volilno pravico. Kandidatne liste Odprtega Celja so bile zavrnjene in iz volilne tekme izključene zaradi napačne rabe imena predlagatelja. Občinska volilna komisija Mestne občine Celje (OVK MOC) je uradno potrdila le kandidaturo za župana. Podoben zaplet se je pred dnevi zgodil tudi v Kranju. Zaradi napake pri imenu pre- LOKALNE VOLITVE dlagatelja je tamkajšnja OVK izločila Listo Alenke Bratušek in Boštjana Trilarja, a je upravno sodišče nato odločilo, da je bila komisija prestroga. Listo je pozvala k popravku. V celjskem primeru je upravno sodišče pritožbo Odprtega Celja zavrnilo in pritrdilo komisiji. »Lista je bila zavrnjena, potem ko je OVK MOC ocenila, da gre v primeru poimenovanja predlagatelja za formalno pomanjkljivost in je od predstavnika liste kandidatov Odprto Celje zahtevala odpravo pomanjkljivosti. V pisnem odgovoru je predlagatelj vztrajal pri navedbi liste,« so pojasnili na upravnem sodišču. Zavedeni ali nevedni? Županski kandidat Sandi Sendelbah je pojasnil, da so pri imenu Odprto Celje vztrajali, ker so zaradi pre- poznavnosti želeli imeti na listi poleg imena predlagatelja tudi logotip. Tega namreč v primeru, da bi bila predlagatelja Franc Pusar in skupina volivcev za Odprto Celje, ne bi smeli uporabiti. »V volilni tekmi smo kot lista ves čas v neenakovrednem položaju. Veliko napora smo vložili v prepoznavnost liste, zato smo bili prepričani, da bi bilo prav, da se na volilnih lističih pojavi tudi logotip.« Ob tem Sendelbah izpostavlja še primere nekaterih občin, v katerih kandidature, vložene na enak način - torej neskladno z zakonom - v preteklosti niso bile zavrnjene. Prepričan je, da so bili zavedeni in da je izključitev prestrog ukrep glede na storjeno napako. »OVK je sama ustvarila zmedo. V času, ko smo pripravljali odgovor na poziv k popravku, sta bili na spletni strani OVK uporabljeni obe različici imena predlagatelja. Ker nismo prejeli pojasnil, kaj naj bi bilo pri posamezni kandidaturi narobe, smo razumeli, da moramo zgolj poenotit ime predlagatelja.« Da je izključitev iz volilne tekme zaradi takšne napake preoster ukrep, meni ustavni pravnik Andraž Teršek: »Očitno se nadaljuje način odločanja volilnih komisij in sodišč, ki se je utrdil ob zadnjih parlamentarnih volitvah. Takšnemu odločanju o tem pravnem vprašanju s hitro in formalistično zavrnitvijo list nasprotujem. Trdim, da bi v takšnih in podobnih primerih vlagatelji morali imeti na voljo razumen čas, da hitro popravljive napake glede list odpravijo. Takšno odločanje o teh vprašanjih označujem za kršitev volilne pravice.« Po zadoščenje na evropsko sodišče Ustavno sodišče je pritožbo Odprtega Celja zavrnilo in s tem pritrdilo OVK MOC. To pomen, da predstavnikov liste v prihodnjih štirih letih ne bo ne v mestnem svetu, ne v svetih krajevnih skupnosti in mestnih četrtih. Še vedno pa v tekmi za župansko mesto ostaja Sandi Sendelbah. Glede na odločitev ustavnega sodišča je, tako razlaga Teršek, to vprašanje s tem rešeno na ravni ustavnega režima. Možna je le še pot na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). »Kjer si ne morejo zagotoviti pozitivnega rezultata, v smislu, da bi lahko na volitvah sodelovali. Prejmejo lahko zgolj pozitivno zadoščenje.« Ob tem pa Teršek poudari še: »V kolikor bi EVČP razsodilo v prid liste, bi bil to precedens, ki bi ga na vsakih naslednjih volitvah naše oblasti morale upoštevati.« LKK Regijska štipendijska shema: pomoč podjetjem in mladim Mnoga podjetja v regiji imajo težave pri pridobivanju ustreznega kadra. Zato morajo o tem razmišljati pravočasno in si tudi s pomočjo štipendiranja zagotoviti delavce, ki jih potrebujejo. Država jim pri tem pomaga tako, da sofinancira kadrovske štipendije v okviru tako imenovane Regijske štipendijske sheme. Na voljo je v vseh dvanajstih slovenskih regijah, na našem območju jo izvaja Razvojna agencija Savinjske regije. Shema deluje na osnovi partnerstva med regijskimi izvajalci sheme, ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, delodajalci ter dijaki in študenti. Med letoma 2008 in 2015 je takšno štipendijo prejemalo približno štiri tisoč slovenskih dijakov in študentov. V zadnjih dveh letih jo prejema približno osemsto mladih. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Razvojne agencije so septembra objavile nov razpis, na katerega se lahko prijavijo delodajalci, ki v tem šolskem letu štipendirajo mlade. Kot pojasnjuje Mojca Sitar, vodja projekta iz Razvojne agencije Savinjske regije (Rasr), je sredstev še dovolj, razpis za to šolsko leto bo odprt vse do konca septembra 2019. To pomeni, da lahko delodajalec in štipendist skleneta pogodbo tudi med šolskim letom z ustreznim izplačilom štipendij za nazaj od začetka šolskega leta. Letno RASR sofinancira približno sto štipendij. Kot pravi Sitarjeva, se na razpis lahko prijavijo delodajalci, ki so sami objavili razpis za štipendiranje in imajo izbrane štipendiste. »Sofinanciranje znaša 50 odstotkov podeljene štipendije, vendar največ 30 odstotkov minimalne plače,« pojasnjuje. Štipendije so lepe, saj je višina med 200 in 500 evri. Delodajalec mora sam nakazovati štipendijo do 15. v mesecu, ob koncu šolskega leta pa prejme delež sofinanciranja ministrstva oziroma razvojne agencije. »Glede poklicev ni omejitve, spodbujamo predvsem tiste, ki jih primanjkuje. Zato je sofinanciranje za deficitarne poklice še višje, znaša 70 odstotkov.« Štipendist se mora po izobraževanju za eno leto zaposliti pri delodajalcu, v času šolanja pa mu mora ta zagotoviti 160 ur prakse. Cilj projekta je, da bi mladi, ki jih podjetja štipendirajo, ostali v tej regiji in prispevali k njenemu razvoju. Delodajalci se po besedah Sitarjeve vedno pogosteje odločajo za sofinanciranje štipendij, pri čemer je več štipendij namenjenih študentom kot dijakom. Ob takšni kadrovski štipendiji je mogoče prejemati tudi državno. TC Nov razpis za izvajalca potniškega prometa Na prvega se je prijavilo samo podjetje Nomago CELJE - Mestna občina je objavila razpis za konce-sionarja, ki bo izvajal javne linijske prevoze v mestnem potniškem prometu. Ti bodo predvidoma zaživeli v začetku prihodnjega leta, poskusno že sredi decembra. Na prvi razpis, ki je bil objavljen pred časom, se je prijavilo samo podjetje Nomago. Glede na to so v celjski občini napovedali, da se bodo z njim pogajali o pogojih sodelovanja v tako imenovanem konkurenčnem dialogu ali pa bodo objavili nov razpis. Za to možnost so se naposled tudi odločili, prijave pa zbirajo do 22. novembra. MOC se je za ponovni razpis za iskanje koncesionarja za izvajanje mestnih linijskih avtobusnih prevozov odločila, ker je edina prejeta ponudba na prvem razpisu presegala višino finančnih sredstev, ki so rezervirana v proračunu za leto 2019. Kolikšna je ta številka, v občini niso navedli. Koncesija le za pol leta » Postopek izbire izvajalca smo ponovili, saj so se določene lastnosti naročila, zlasti njegovo trajanje in način obračunavanja stroškov in prihodkov, spremenile in s tem tudi razpisna dokumentacija. Zaradi navedenega ni bilo zakonske podlage za neposredna pogajanja s ponudnikom, ki je v prejšnjem postopku predložil ponudbo. Pogajanja bi se lahko izvedla le v primeru, če se pogoji naročila ne bi spremenili,« je povedal Gregor Globočnik, predstavnik za odnose z javnostmi v MOC. Osnutek koncesijske pogodbe predvideva izvajanje javne službe za pol leta, in sicer z možnostjo podaljšanja. »Gre za obdobje poskusnega izvajanja koncesije javnih linijskih prevozov, po njem pa se bomo v občini odločili za nadaljnje izvajanje te dejavnosti kot javne službe s podelitvijo koncesije ali pa na kakšen drug način. Pričakujemo, da bomo v šestih mesecih pridobili dovolj informacij o izvajanju storitve in morebitnih možnostih za izboljšave,« je pojasnil Globočnik. Znesek financiranja še skrivnost Višine nadomestila za izvajanje javne službe, ki ga bo celjska občina plačevala kon-cesionarju, osnutek pogodbe še ne določa. Je pa v njej zapisana formula za izračun nadomestila, ki med drugim mestnega vključuje ceno na prevoženi kilometer, število dejansko prevoženih kilometrov, prihodke od plačil potnikov, prihodke od subvenciji in podobno. Občina koncesio-narju kot upravičene stroške sicer priznava plačilo za pogonsko gorivo, amortizacijo vozil in opreme, najemnino za uporabo občinskih vozil, vzdrževanje in zavarovanje vozil, stroške dela voznega osebja in podobno. Pogodba tudi določa, da bo koncesionar uporabljal deset mestnih avtobusov, ki jih je kupila celjska občina, za njihovo uporabo pa bo koncesionar občini plačal mesečno najemnino v višini 12 tisoč evrov. ROBERT GORJANC IZ NAŠIH KRAJEV 7 Krajani na območju Lopate po postavitvi protihrupnih ograj decembra 2014 izboljšanja niso občutili. Na Darsu zagotavljajo, da bodo zamenjane ograje ustrezale vsem zahtevam. I Novi paneli naj bi le bili kos hrupu V teh dneh se končuje menjava protihrupnih ograj na avtocesti pri Celju CELJE - Če ste se v zadnjih nekaj mesecih vsaj enkrat peljali po avtocesti mimo knežjega mesta, zagotovo niste mogli spregledati menjave protihrupnih ograj. Da, tistih povsem novih. Kot je znano, ograje, ki so bile postavljene konec leta 2014 in so marsikoga zbodle zaradi svoje višine in betonske konstrukcije, niso bile dovolj učinkovite. Dars je zato lani jeseni na podlagi javnega razpisa izbral novega izvajalca, ki je panele zamenjal z novimi. Po več mesecih menjave naj bi bila ta v teh dneh končana. Delovno zaporo naj bi odstranili ta konec tedna. Zamenjava ograje na avtocestnem odseku med celjski- ma priključkoma Center in Zahod bo stala 3,3 milijona evrov, a naj vas ne skrbi, zanjo naj ne bi bilo treba odšteti davkoplačevalskega denarja. Kot je že pred časom sporočil Dars, bo stroške v celoti pokril s finančnimi zavarovanji in z varščino prvotnega izvajalca del. Dars je februarja 2014 sklenil pogodbo o postavitvi protihrupnih ograj s konzorcijem podjetij Werkos iz Osi-jeka, Fracasso R1 z Reke in Godina iz Kozine. Paneli, ki so bili sestavni del ograj, so imeli ustrezne certifikate, ki so dokazovali, da zadostujejo vsem zahtevam, šele po postavitvi se je na terenu izkazalo, da te lastnosti niso bile dosežene. Meritve, ki jih je po naročilu izvajalca del izvajalo podjetje A-projekt, niso bile pozitivne. Ugotovitve so potrdile še analize, ki jih je nato po naročilu Darsa opravil Zavod za gradbeništvo Slovenije. Dars je na podlagi ugotovitev izvajalca del vsaj trikrat pisno pozvali k sanaciji, vendar njegovi predlogi nikoli niso bili skladni s pogodbenimi zahtevami, zato je sledil odstop od pogodbe. Nova epizoda Darsu ni preostalo drugega, kot da je objavil javni razpis za odpravo napak. Lani jeseni je sklenil pogodbo z najugodnejšim ponudnikom. To sta bili podjetji Delta Bloc International in Maba. Pred začetkom zamenjave neustreznih panelov sta morali pri Lopati postaviti testno polje, kjer sta dokazali, da je izolativnost nove ograje nad zahtevano mejo, celo nad 30 decibelov. V pogodbi je določena zvočna izolativnost 25 decibelov. Pri neustreznih panelih je - odvisno od mesta meritev - znašala od krepko pod 20 decibelov do malo čez 20 decibelov, nobeden pa ni dosegal zahtevane ravni. Panele so letos julija najprej začeli menjati v smeri proti Mariboru, nato še v smeri proti Ljubljani. Promet je bil v tem času urejen po dveh zoženih pasovih. Kot še dodajajo na Darsu, je bila menjava skladna z načrtom, po katerem naj bi bila končana predvidoma do konca oktobra. Za teden dni se je zamaknila, ker so v času mednarodnega obrtnega sejma zaradi pričakovano povečanega prometa odstranili delovno zaporo in jo po koncu ponovno postavili. Izvajalec del v tem času ni delal. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT (GrupA) Dobili novo lepotico VRANSKO - V teh dneh se končuje obnova Schwen-tnerjeve hiše, kulturnega spomenika v trškem središču, v katerem je otroštvo preživel znan slovenski založnik Lavoslav Schwentner. Schwentnerjeva hiša v središču trga Vransko je v teh dneh zasijala v novi podobi. Foto: Občina Vransko Hiša je spremenjena v muzej in uradni kraj za sklepanje zakonskih zvez na Vranskem. Zanimiva je zaradi svoje skoraj povsem ohranjene stanovanjske opreme, ki ponazarja kulturo bivanja na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Občina Vransko je hišo odkupila leta 2000, medtem ko je ministrstvo za kulturo kupilo notranjo opremo, ki jo je predalo v upravljanje Pokrajinskemu muzeju Celje. Občina si je vse od takrat po besedah župana Franca Su-šnika prizadevala obnoviti ta kulturni spomenik, a je bila vedno znova neuspešna na razpisih za pridobitev nepovratnega denarja. Letos je bila končno uspešna na razpisu lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja. Vranšanom je na ta način uspelo pridobiti 46 tisoč evrov evropskega denarja. Obnova, ki se je začela septembra in končala v teh dneh, bo sicer skupaj stala 190 tisoč evrov. S tem denarjem so v celoti obnovili streho, fasado, omete, tlake in stavbno pohištvo. Načrtovana je tudi obogatitev ponudbe, saj bo poleg obstoječih vsebin v hiši zaživel center za povezovanje lokalnih ponudnikov. Do zdaj so v Schwentnerjevi hiši že pred leti v okviru projekta Vstopno informacijskih točk Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije uredili razstavni prostor in obnovili Poldetovo sobo. ŠO Razveljavljen sklep o imenovanju direktorice CELJE - Delovno sodišče v Celju je v tožbi Branka Gabrovca zoper bolnišnico razveljavilo sklep sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje o imenovanju nove poslovne direktorice mag. Margarete Guček Zakošek. Sodišče je ob tem celo naložilo bolnišnici, da izvede novo imenovanje vodstva. Odločitev sodišča sicer še ni pravnomočna, kar pomeni, da ima bolnišnica zdaj možnost pritožbe. Sodišče ni odločalo o tem, ali je bil Gabrovec primeren kandidat za poslovnega direktorja. »Je pa ugotovilo, da razpisna komisija sveta zavoda ni imela pristojnosti za to, da ga iz izbora izloči, temveč, da je to izključno v pristojnosti sveta zavoda,« nam je dejal odvetnik Branka Gabrovca Igor Inkret. Gabrovec zaenkrat ni postavil zahtevka v zvezi z odškodnino. »S tem bo treba počakati do pravnomočnosti sodbe, nato se bo o tem tudi odločil,« dodaja odvetnik. Kaj takšen zasuk pomeni v pravnem dojemanju nastale situacije? Če je sodišče naložilo ponovno imenovanje, se lahko zgodi, da bo bolnišnica po tem postopku dobila novega poslovnega direktorja ali poslovno direktorico. »Če bo odločitev sodišča pravnomočna, to pomeni, da odpade vsa pravna podlaga, na kateri je bila mag. Gu-ček Zakošek imenovana za direktorico in bo moral zato svet zavoda o imenovanju vodstva ponovno odločati,« pravi Inkret. SŠol Za komentar sodbe smo prosili tudi Odvetniško družbo Zdolšek, ki je zastopala Splošno bolnišnico Celje v tem primeru. Vendar zaradi odsotnosti odvetnika Stojana Zdolška komentarja do zaključka redakcije nismo dobili. V manj kot letu nov vetrolom Rušilni veter je povzročil škodo večinoma istim lastnikom gozdov kot že lani SOLČAVA - Lastnike gozdov na Solčavskem je pred nekaj dnevi med zadnjim rušilnim neurjem prizadel nov vetrolom. To je že drugi vetrolom v manj kot letu, ki zahteva novo čimprejšnjo sanacijo gozdov. Izvajalcev pa ni dovolj. Vetrolom se je sicer pojavil v precej manjšem obsegu kot decembra lani. Zadnje neurje je povzročilo škodo na dvajset tisoč kubičnih metrih lesa, kar je približno desetina škode, ki je nastala med lanskim vetrolomom. Gre za prvo oceno, saj vseh najbolj odmaknjenih območij še ni bilo mogoče pregledati. Poleg tega je ponekod podrtih precej posameznih dreves. Dejanska škoda je torej še neznanka. Zadnji solčavski vetrolom je sicer v najširši slovenski javnosti v močni senci podatkov o obsegu zadnjega vetroloma v okolici Črne na Koroškem. Črna se nahaja na drugi strani »hriba«. Tam je škoda bistveno večja. Na solčavski strani je nastalo največ škode na Podolševi, od koder je rušilni veter nadaljeval razdejanje na koroški strani, zlasti v dolini Koprivne. Na Solčavskem je letošnja ujma prizadela v veliki meri iste lastnike gozdov kot jih je lani. »Sanacija naj bi se začela takoj. Lastnike že pozivamo, naj si čim prej priskrbijo izvajalce. Na našem območju je obseg škode manjši, zato želimo, da bi bila sanacija opravljena do spomladi, in sicer do začetka rojenja podlubnikov,« je po zadnjem neurju na Solčavskem povedal Anton Breznik, vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Ta enota skrbi za gozdove Zgornje Savinjske in Šaleške doline. V primeru, če sanacija ne bi bila opravljena pravočasno, bi lubadar seveda napadel še tisto drevje, ki mu je rušilno neurje prizaneslo. Opravljena mora biti do maja, v višjih legah do junija. Tam, kjer je večji obseg škode, bo sanacija trajala še dlje. Gozdarji nazarske območne enote upajo, da se to zaradi, kot trenutno kaže, manjšega obsega škode na njihovem območju ne bo zgodilo. Posebno težavo predstavlja pomanjkanje izvajalcev, ki sanacijo lahko opravijo. »Občutna škoda je nastala tudi na avstrijski strani. Tisti izvajalci, ki so doslej delali pri nas, bodo verjetno najprej odpravili škodo doma,« ocenjuje trenutni položaj Breznik. BRANE JERANKO 8 IZ NAŠIH KRAJEV Parcelacije gozdnih zemljišč končane Ustavna presoja upočasnila aktivnosti na hitri cesti med Šentrupertom in Velenjem - Med Velenjem in Slovenj Gradcem v »polnem teku« BRASLOVČE, ŠMARTNO OB PAKI, VELENJE - Kljub temu da so zaradi vložene zahteve po ustavni presoji državnega prostorskega dokumenta aktivnosti na odseku tretje razvojne osi med Šentrupertom in Velenjem upočasnjene, se na drugih odsekih predvidene hitre ceste projekt intenzivno nadaljuje. Na ministrstvu za infrastrukturo in tudi na ministrstvu za okolje in prostor so prepričani, da so bili postopki prostorskega umeščanja izvedeni v skladu z zakonodajo, zato alternativnih rešitev ne iščejo. Aktivnosti so se na obeh odsekih severnega dela tretje razvojne osi, torej med Šentrupertom in Velenjem ter med Velenjem in Slovenj Gradcem, začele sočasno. Dars je letos za oba odseka bodoče cestne povezave sklenil pogodbe za parcelacijo, cenitev in odkup zemljišč ter za izvedbo arheoloških raziskav. Na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem je poleg tega sklenil tudi pogodbo za izvedbo geoloških raziskav in izdelavo projektne dokumentacije. Zaradi ustavne presoje, ki sta jo letos na pobudo Združene iniciative Savinjske doline vložili občini Braslovče in Polzela, so aktivnosti na delu med Šentrupertom in Velenjem upočasnjene. Pristojne službe na tem odseku, za katerega civilna iniciativa trdi, da ni v skladu z zakonodajo, ne nadaljujejo cenitev zemljišč, lastnikom nepremičnin pa ne vročajo ponudb za njihov odkup. Z informacijsko pisarno v Velenju Povsem drugačna je zgodba na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem, kjer si lokalne skupnosti prizadevajo za čimprejšnji začetek gradnje te za Šaleško dolino in Koroško pomembne cestne povezave. Pristojne službe so že opravile parcelacijo pretežno gozdnih zemljišč, ki jih je od 60 do 65 odstotkov. Obenem naj bi pretekli mesec že začele izvajati cenitev zemljišč. Sledila bosta priprava ponudb in odkup. Parcelacije kmetijskih in stavbnih zemljišč se bodo lotile v začetku prihodnjega leta, ko bodo znani projektne rešitve in posegi v zemljišča. Kot so še sporočili z Darsa, so dela v zvezi z odkupova- njem zgradb, predvidenih za odstranitev, skorajda že končana. Za potrebe izdelave projektne dokumentacije je izdelovalec že naredil velik del geodetskega posnetka terena, ki ga bo po potrebi dopolnjeval. Trenutno opravlja geološke in geomehanske raziskave tal na območju Homca, Podgorja, Velenja in Škal, sledile bodo raziskave še na preostalih delih trase. V prostorih Mestne občine Velenje vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu med 13. in 15. uro deluje informacijska pisarna, kjer lahko zainteresirani občani dobijo odgovore na morebitna vprašanja, povezana z gradnjo tretje razvoje osi. ŠPELA OŽIR Nič več ozko grlo POLZELA - Občinsko središče se je v zadnjem mesecu prelevilo v gradbišče. Ob državni cesti med gradom Komenda in gasilskim domom bo še letos zgrajen pločnik. Ob tem bo občina obnovila še vodovod ter meteorno in fekalno kanalizacijo. Še nekaj časa nazaj se je zdelo povsem nemogoče, da bi v tem delu Polzele zaradi utesnjenosti ceste med stanovanjskimi in gospodarskimi zgradbami lahko kadarkoli zrasel pločnik. A vse se da, če se le hoče, bi lahko rekli. Eno tamkajšnjih kmetijskih zgradb, ki stoji neposredno ob cesti, so nekoliko zmanjšali, prostor, ki so ga s tem pridobili, pa so namenili pločniku. »Vesel sem, da nam je lastnik dovolil del te zgradbe porušiti, da bomo lahko na tem mestu zgradili pločnik. Predvsem vozniki tovornjakov in avtobusov vedo, da je bilo to res ozko grlo v naši občini, zato sem še toliko bolj vesel dogovora,« pravi župan Jože Kužnik, ki na letošnjih lokalnih volitvah nima konkurence. Pločnik bo v skupni dolžini približno 250 metrov. Omogočal bo varno pot od Cim-permana do gradu Komenda oziroma do gasilskega doma. Vrednost celotnega projekta je približno 250 tisoč evrov, del nepovratnih sredstev je občina prejela tudi iz naslova trajnostne mobilnosti. ŠO Foto: TT pri Cimpermanu Po opravkih s Kameratom VELENJE - Starejši in gibalno ovirani prebivalci mestne občine, ki ne vozijo avta ali ne morejo uporabljati javnega prevoza, bodo lahko odslej naročili brezplačen prevoz po Šaleški dolini. Po opravkih jih bo odpeljalo električno vozilo, ki v skladu z rudarsko tradicijo Velenja nosi ime Kamerat. Velenje, ki ima že desetletje brezplačen javni prevoz, je tudi starostnikom in invalidom prijazno mesto. Starejši in gibalno ovirani bodo lahko zdaj, zahvaljujoč električnemu avtomobilu, imenovanem Kamerat, lažje obiskali zdravnika, šli na pokopališče, v trgovino in po drugih opravkih. Kamerat je nekakšna različica prostoferstva, ki jo poznajo tudi v drugih krajih po državi. Z vozilom bo upravljal Mladinski center Velenje, vozniki pa bodo prostovoljci, ki delujejo pod okriljem skupine Udarnik in že zdaj na različne načine pomagajo pomoči potrebnim. Vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek je dejal, da je prostovoljnih voznikov trenutno osem. Občina je za vozilo in zavarovanje odštela približno trideset tisoč evrov, vsako leto bo poskrbela še za vzdrževanje tega jeklenega konjička. Prevoznikom bo ob daljših vožnjah plačala malico. TS Z novimi kolesi hitreje po Pohorju SLOVENSKE KONJICE - Konjičani so junija dobili dve električni kolesi, ki sta bili več kot uspešno sprejeti pri prebivalcih in obiskovalcih Destinacije Rogla-Pohorje. Pred dnevi so v projektu OVeNtura dobili še dodatnih šest električnih koles za izposojo za obiskovalce in prebivalce občine. Podjetje Oven Elektro Maribor, Zavod za turizem Maribor - Pohorje in Zadruga BikeLab so združili moči ter odprli največjo izposojevalnico električnih koles v Mariboru. Občanom in turistom omogoča hiter in učinkovit najem e-koles ter s tem nova aktivna doživetja. Tako bo tudi v Slovenskih Konjicah in v celotni Destinacija Rogla-Pohorje bo z dodatnimi e-kolesi postala še lažje dostopna. BGO Kmalu možnost raztrosa pepela VOJNIK - Na pokopališču v občinskem središču bodo predvidoma od sredine novembra ponujali možnost raz-trosa pepela pokojnikov. Občina je takšen prostor načrtovala že kar nekaj časa. Pogodbo z izvajalcem je podpisala v začetku septembra. Opravljena so zemeljska dela, urejena je zasaditev, na vrsti je ureditev spominskega obeležja. Za prostor za raz-tros pepela se je občina odločila tako zaradi želja krajanov kot tudi zaradi državne zakonodaje, ki je naklonjena takšni obliki slovesa od pokojnikov. Občina računa, da se bo število želja občanov po raztrosu pepela sčasoma poviševalo in bo treba urediti podobna prostora tudi na pokopališčih v Novi Cerkvi in na Frankolovem. Za raztros pepela bo v Vojniku na voljo približno tristo kvadratnih metrov prostora. Ureditev bo stala približno 20 tisoč evrov, za kar bo občina uporabila znesek koncesijske dajatve za pokopališče. BJ Dobili stičišče vseh generacij PREBOLD - V občinskem središču so odprli medgene-racijski center, v katerem so vsem generacijam na voljo različne delavnice in predavanja. Medgeneracijski center deluje v prostorih pri Zdravstvenemu domu Prebold, kjer je bila stara knjižnica, še pred tem lekarna. »Prostori so bili kar nekaj časa zapuščeni, v sklopu tega projketa pa smo jih obnovili in nakupili novo opremo,« je pojasnil direktor občinske uprave mag. Jure Vrhovec. Občina je projekt prijavila na razpis lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja in uspešno pridobila približno 40 tisoč evrov. Vzpostavitev centra bo sicer skupaj stala 68 tisoč evrov. Občina pri tem sodeluje s tamkjašnjim društvom upokojencev, z Rdečim križem Žalec in Lekarno Cvetka Prebold. Od začetka tega tedna so v centru na voljo različne delavnice in predavanja, katerih namen je vključevanje vseh straostnih skupin občanov s poudrakom na mladih in drugih ranljivih skupinah. Obiskovalci lahko nabirajo znanja s področja kuhanja, šivanja, ročnih spretnosti, pravilne uporabe zdravil. Učencem in dijakom bo na voljo učna pomoč. Občinska uprava si je že od začetka prizadevala prostore med drugim oddati tudi kakšnemu zasebnemu ponudniku, ki bi izven časa delovanja medgeneracijskega centra imel svojo ponudbo. To je ji je tudi uspelo. V prostorih kot naj-menik deluje zasebni center Bella Vita. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 9 Kamnolom Zusem se širi in s tem nejevolja krajanov ŠENTJUR - Žusemski kamnolom je grda rana v kozjanskem hribovju, ki se zadnja leta veča in približuje Stolpu ljubezni, ki se bohoti na vrhu hriba. Po zagotovilih občine ima kamnolom vsa dovoljenja in je kokoška, ki nosi denar za vse občane. A krajanom se zdi, da še najmanj njim. Žusem je hrib na Kozjanskem, ki poleg bogate zgodovine graščakov nosi v sebi tudi veliko kamenin, ki so zanimive vsem tistim, ki bi radi služili z njimi. Koncesionar kamnoloma je KS Loka pri Žu-smu, izvajalec rudarskih del je Trik kamenine iz Rogaške Slatine. Po besedah Ivana Ca-jzka, direktorja podjetja Gic Gradnje, ki je lastnik Trik kamenin, ima podjetje v kamnolomu Žusem tudi v prihodnje podobne načrte kot zdaj, torej da bo v njem pridobivalo in predelovalo kamnite agregate, namenjene gradnjam. »Pri vseh kamnolomih so dnevni odvzemi zelo odvisni od vsakokratnih dnevnih povpraševanj, a tudi od vremenskih razmer. Dnevni odvzemi se zato gibljejo od skromnejših količin v nesezoni in do maksimalnih dnevnih odvzemov, ki so do tisoč ton na dan,« je razložil Cajzek. Da se kamnolom širi in da imajo z njim dolgoročne načrte, je potrdil tudi predsednik KS Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan. »Načrti so dolgoročni. Letos aprila smo podpisali koncesijo za novo širitev za prihodnjih 28 let v površini več kot 8 hektarjev zemljišča v rastnem stanju.« Ugodnosti za občane Šentjurčani imajo seveda od takšnega kamnoloma določene ugodnosti. »V kamnolomu pridobivamo kakovosten material, ki bi ga sicer z večjimi stroški vozili od drugod. Za krajevno skupnost je to tudi pomemben vir financiranja njene dejavnosti, predvsem naložb,« so razložili v Občini Šentjur. Ivan Cajzek ni razkril, koliko podjetje plačuje konce-sionarju, saj gre za poslovno skrivnost, so nam pa na Občini Šentjur povedali, da je lani Občina na račun koncesnine prejela skoraj 25 tisoč evrov. »Rudarsko koncesnino z odločbo odmeri infrastrukturno ministrstvo, in sicer tako, da polovica koncesnine za izkoriščanje tega tehnič- nega kamna pripade državi in polovica občini.« Koncesija naj bi bila namenjena boljšemu življenju krajanov, predvsem ljudem v okolici kamnoloma. Srečko Krajnčan je napovedal, da bo KS ta mesec obnovila cesto od kamnoloma do gradu Žusem v dolžini 750 metrov. »Cesta bo dobila novo asfaltno podlago v širini štirih metrov in bo zato postala bolj varna in pregledna. Tako bomo na tem odseku v samo dveh letih posodobili 1.550 metrov ceste.« Mešani odzivi krajanov Odzivi krajanov na to veliko rano so različni. »Tisti, ki vedo, da se bo s to podaljšano koncesijo še kraj bolj razvijal, so seveda dali spodbudne besede in pohvale, da smo koncesijo ponovno pridobili, kajti pot je bila zelo dolga. Enajstle- tno birokratsko pot pri urejanju dokumentacije, soglasij, projektov je vodilo infrastrukturno ministrstvo. Neprijetnih klicev ni bilo ne na sedež KS niti na moj osebni telefon, je pa bilo nekaj neprijetnih objav na družabnih omrežjih,« je razložil Krajnčan. Ali kamnolom ogroža Stolp ljubezni? Za grdo rano se zdi, da se približuje stolpu, ki so ga pred nekaj leti postavili na Žusmu. Koliko je stolp še varen? Predsednik PD Žusem Simon Mansutti glede tega ni zaskrbljen. »Širitev kamnoloma ne pomeni grožnje v smislu obstoja Stolpa lju- bezni na Žusmu. Nedvomno tako velik poseg v prostor negativno vpliva na pohodni-ke, ki obiskujejo stolp, zato je v zadnjem času mogoče opaziti množičen upad obiska pohodnikov. Območje, za katerega ima KS Loka pri Žusmu pridobljeno rudarsko pravico, v veliki meri posega v najbolj priljubljene in najbolj obiskane poti, ki smo jih zgradili na začetku delovanja našega društva in smo z njimi začeli utirati pot pohodnikom na Žusem. Z aktivnostmi smo Žusem izpostavili kot eno bolj priljubljenih pohodni-ških točk v občini. Število pohodnikov smo s skoraj nič dvignili na neverjetnih 12 tisoč obiskovalcev letno. To je in mora biti protiutež tisočim kubikom gramoznega peska, čeprav vemo, da kamnolom prinaša lep prihodek KS. S KS in Trik kamenine smo tedensko v stikih in vsi skupaj si prizadevamo, da bi poiskali rešitev, ki bi bila manj v škodo planinstvu na Žusmu. Dogovorili smo se, da bomo najbolj priljubljene dele poti ohranili, kljub temu da so na območju kamnoloma. Lažje pogrešljive dele poti pa bodo prestavili.« Ideja o novem planinskem domu Kljub temu da planinstvo na Žusmu trenutno ni v najboljšem stanju, društvo že pripravlja aktivnosti, s katerimi bo smernice obrnilo v pozitivno smer. »V približno mesecu bomo okrepili gostinsko ponudbo, ki bo prilagojena hladnim zimskim dnem. Še vedno ostaja naš glavni cilj postavitev planinskega doma na Žusmu. V ta namen smo že kupili parcelo. Oddali smo tudi vlogo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče ob obetajoči spremembi OPN. Verjamem, da bosta KS in Občina Šentjur znali zagovarjati spremembo tega našega delčka kmetijskega zemljišča v stavbno. Uspelo jima je urediti vse potrebno za pridobitev rudarske pravice v nekdaj »varovanem gozdu«, poleg tega večina prebivalcev izven KS gleda na omenjeno širitev negativno, ideja planinskega doma in s tem popestritve turistične ponudbe pa je med pohodniki sprejeta zelo pozitivno,« je dodal Mansutti. Na pobudo nekaterih posameznikov bi radi, da je kamnolom tudi ena od tem predvolilnih soočenj županskih kandidatov. BARBARA GRADIČ OSET Za marsikaj je kriva statistika Ali pijejo Solčavani in Lučani res slabo vodo? —in luške razmere V občinah Solčava in Luče odmeva javno objavljen podatek o slabi kakovosti tamkajšnje pitne vode. Med več kot dvesto slovenskimi občinami sta se namreč ti zgor-njesavinjski občini uvrstili med najslabšo deseterico. Gre za podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Solčavanom in Luča-nom seveda ni ravno vseeno, saj sta obe občini močno odvisni od turizma. Ali je torej res, da pijejo na Solčavskem in v Lučah slabo pitno vodo? Odgovore smo poiskali v NIJZ in v obeh občinah. Gre za podatke iz aplikacije Zdravje v občini, kjer je med različnimi podatki Kazalnik dobre mikrobiološke kakovosti pitne vode. »Ta nam pove, kolikšen delež prebivalstva v izbrani občini ima dostop do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti. Kazalnik temelji na rezultatih monitoringa pitne vode, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v opazovalnem obdobju,« pojasnjuje nacionalni inštitut. Upoštevano je obdobje 2014-2017. In kaj je vplivalo na tako slab rezultat Solčave in Luč, najbolj goratih občin Štajerske? Na Kazalnik dobre mikrobiološke kakovosti pitne vode vplivajo po eni strani slabi rezultati vzorcev opravljenega monitoringa in po drugi strani tisti občani, za katere podatkov o kakovosti njihove pitne vode ni. »Kazalnik dobre mikrobiološke kakovosti pitne vode izračunamo tako, da število prebivalcev v občini - ki se oskrbujejo z vodo zelo dobre ali dobre mikrobiološke kakovosti - delimo s številom prebivalcev v občini ter rezultat pomnožimo s sto,« pojasnjuje NIJZ. Solčavske razmere Po zadnjih podatkih je imelo v občini Solčava pitno vodo zelo dobre mikrobiološke kakovosti 38 odstotkov prebivalcev, nadaljnjih 10 odstotkov je imelo dostop do pitne vode slabe kakovosti. Kar za 52 odstotkov prebivalcev solčavske občine ni podatka o tem, kakšno pitno vodo pijejo. »Za vodovod Solčava, ki ga upravlja Režijski obrat Občine Solčava, imamo že od leta 2013 vse vzorce skladne. Prav tako so skladni vzorci notranjega nadzora, saj nam vzorčevalci letno odvzamejo do pet vzorcev pitne vode za vse predpisane parametre,« so nam odgovorili iz Občine Solčava. Za HACCP se je občina za vodovod Solčava odločila za dodatno opravljanje internih analiz s hitrimi testi. Uporabniki so redno obveščeni o rezultatih merjenj za preteklo leto. In vlaganja v vodovode? Občina je na vodovodu Solčava lani posodobila način priprave pitne vode. Trenutno je tudi končana letošnja naložba v obnovo vodovoda Logarska dolina, kjer je bila doslej voda slabe mikrobiološke kakovosti. Gre za prvi del obnove, ki je obsegal gradnjo novega zajetja ter novega večjega vodohrana. Preklop iz starega v nov rezervoar naj bi bil opravljen še ta teden. Zaradi zadnjega hudega neurja je namreč morala občina to dejanje preložiti. V letošnjo obnovo vodovoda Logarska dolina je bilo vloženih približno dvesto tisoč evrov. Ta vodovod, ki je po novem javni vodovod, uporabljajo tako gospodinjstva kot različni turistični ponudniki najlepše alpske doline. Pri podatkih o kakovosti vode v občinah se torej upoštevajo podatki o prebivalcih, ki imajo možnost priključitve na javni vodovod. V občini Luče sta dva javna vodovoda, in sicer vodovoda Luče ter Struge, ki ju uporablja tretjina občanov te občine (torej približno petsto občanov). »Po tej statistiki se samo zanje upošteva, da imajo ustrezno vodo. Za vse tiste, ki imajo zasebne vodovode, se šteje, da je njihova voda neustrezna,« odgovarja Občina Luče. V gorati občini z razpršeno poseljenostjo vsem občanom priključitve na javni vodovod seveda ne bo mogoče zagotoviti. Načrtovana je še priključitev gospodinjstev v Podveži, kjer živi približno šestdeset ljudi. Podatki NIJZ za luško občino kažejo, da ima dostop do pitne vode zelo dobre mikrobiološke kakovosti uradno le 36 odstotkov prebivalcev. Za vse ostale podatkov ni. V zadnjih treh letih je vložila občina v vodovod Luče petdeset tisoč evrov ter v Struge pet tisoč. Gre za posodobitev vodohranov in zajetij. Vsa ta vlaganja na boljše statistične podatke torej ne bodo vplivala. BRANE JERANKO Pred stoletjem je s koncem Prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske nastala nova južnoslovanska država. Celje je stopilo na pot velikih družbeno-političnih, gospodarskih in kulturnih sprememb. PODOŽIVITE JIH NA NAŠI RAZSTAVI IZ VOJNE V NOVO DRŽAVO, KI JO ODPIRAMO V ČETRTEK, 15. NOVEMBRA 2018 OB 18. URI V STARI GROFIJI NA MUZEJSKEM TRGU V CELJU. 10 KULTURA Raznolika ponudba za ljubitelje klasične glasbe Zavod Celeia Celje ima nov koncertni abonma Zavod Celeia Celje v letošnjo sezono ponovno vstopa z zanimivo abonmajsko koncertno ponudbo. Koncertni sporedi in manj običajne zasedbe uglednih solistov ter komornih ansamblov, ki jih bodo gostili v Koncertnem abonmaju, so sad premišljenih programskih konceptov in dolgoletnih uspešnih umetniških sodelovanj. Število abonen-tov z leti niha in ustvarjalci abonmaja si želijo, da bi Celjani vsaj pri udeležbi koncertov klasične glasbe zglede jemali iz tujine. »V abonma vedno umestimo koncerte domačih in tujih glasbenih umetnikov z izbranimi sporedi, ki praviloma, če niso stilno naravnani, ponujajo tudi slovenske skladbe. V preteklih letih smo v Celju doživeli veliko krstnih izvedb slovenske glasbe, nekaj je bilo zelo odmevnih. V programih so se predstavili skoraj vsi slovenski živeči skladatelji in tudi tisti iz polpreteklega obdobja. Nič drugače ne bo v tej sezoni,« je razložil umetniški vodja glasbene dejavnosti v zavodu Nenad Firšt. Vsak koncert bo po Fir-štovih besedah visoko doživetje umetniške glasbe in prvi koncert z mednarodno zasebno je godalni oktet One, znotraj katerega sodeluje tudi Celjanka Gea Pantner Volfand. Mešana godalna zasedba slovenskih in francoskih glasbenikov bo nastopila v Sloveniji in to prav v Celju. Slavnostni Nenad Firšt je tudi dirigent Celjskega godalnega orkestra. večer bo nocoj ob 19.30 v Glasbeni šoli Celje. Devetdeset let Jakoba Ježa Ustaljenim abonmajem so tudi letos dodali lani zelo dobro sprejet programski dodatek, ki so ga poimenovali Bonus koncert. Letos bo v znamenju poklona 90- letnici slovenskega skladatelja Jakoba Ježa. »Jakob Jež je kot skladatelj vokalne glasbe vse življenje zelo tesno povezan s Celjem, zlasti z Mladinskim pevskim festivalom in otroškimi ter mladinskimi zbori iz mesta in regije, ki jim je posvetil velik del svojega opusa, jih redno obiskoval na vajah in koncertih ter jih spremljal na njihovi poti. Sodi med najbolj plodovite slovenske skladatelje za zbore. Del njegove inštrumen- talne bere bo mogoče slišati tudi v Celju konec novembra.« Na tem Skladateljskem večeru bo sodelovala vrsta odličnih slovenskih glasbenih umetnikov. Tudi letos v Zavodu Celeia Celje niso pozabili na generacijo, ki suvereno vstopa na domača in tuja koncertna prizorišča. Mladi, ki so bili izbrani na razpisu Glasbene mladine Slovenije, bodo nastopili v sklopu GM oder. Najstarejši koncertni abonma v mestu ima v vseh teh letih spreminjajoče se število abonentov. Leta 1989, ko je Nenad Firšt prevzel organizacijo abonmaja, je bilo le 36 abonentov. Število je nato postopoma naraščalo. »V najboljših letih, od leta 1998 do 2006, je bilo sijajno obdobje. Imeli smo več kot dvesto abonentov, enkrat jih je bilo celo 260, kar je pomenilo čisto polno dvorano na vsakem koncertu. Potem je začelo število ljubiteljev klasične glasbe upadati in zdaj se je nekako ustalilo pri številki sedemdeset,« je dodal Nenad Firšt. Podobna situacija je tudi drugod po Sloveniji in Evropi. Splošno znano je, da se občinstvo klasičnih koncertov stara in da je novega občinstva zaskrbljujoče malo. Ta segment kulture odraža splošno stanje v družbi. »Moja splošna ocena je, da kadar je položaj v družbi boljši, je obisk tovrstnih prireditev nekoliko boljši. V obdobju, ko je bilo v Celju več tovrstnih obiskovalcev, označujemo kot nekakšno predkrizno obdobje, obdobje gospodarske rasti. A poudarjam, to je samo moje ugibanje, ker nisem kompetenten, da bi o tem govoril, ker ponekod je situacija drugačna.« Primerjava z Beljakom Če se Celjani radi primerjajo s podobnimi mesti v tujini, je primerjava z avstrijskim Beljakom več kot na mestu. »Udeležil sem se koncerta simfoničnega orkestra v Beljaku, v dvorani, ki sprejme 1.300 obiskovalcev. Za ta koncert sem karto dobil popolnoma naključno in sedel sem na edino prosto mesto. To abonmajsko mesto je bilo prosto zato, ker je gospod umrl. To se tudi lahko zgodi v mestu, ki je tako veliko kot Celje,« je navrgel opažanje Nenad Firšt. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Utripali s polzelskimi likovniki V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je vsak prvi ponedeljek v mesecu namenjen Utripu domoznanstva. Tokratni ponedeljek je bilo ves čas odprtosti knjižnice mogoče čutiti utrip Likovne sekcije KUD Polzela. Polzelska likovna sekcija letos obeležuje trideset let delovanja. Štirje ustanovni člani so prvo razstavo pripravili leta 1989 na Polzeli. Le nekaj let kasneje so se začeli v sekcijo vključevati ljubiteljski slikarji iz sosednjih občin Tabor, Prebold, Braslovče, Žalec, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Danes sekcija šteje 60 članov, vodjo likovne sekcije Mojco Korošec pa veseli, da v njej deluje tudi veliko mladih. Pika na i ponedeljkovega dogajanja v žalski knjižnici je bil pogovor s predsednikom kulturnega društva Markom Slokarjem, vodjo polzelske likovne sekcije Mojco Korošec in vodjo andraške likovne sekcije Ido Jevšnik. ŠO S petjem ohranjajo ljudsko izročilo Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu letos obeležujejo dve desetletji delovanja. Ob tej priložnosti so v soboto zvečer v tamkajšnjem Slomškovem domu pripravile slavnostni koncert, na katerem so predstavile novo zgoščenko z brošuro. Do zdaj so izdale tri zgoščenke. Na prvi, ki so jo poimenovale Prekrasna Ponikva, so zbrale domače domoljubne pesmi. Druga V krogu življenja prinaša pesmi od rojstva do smrti. Na zadnjo, tretjo zgoščenko, ki so ji nadele ime Skupaj zbrani, so uvrstile pesmi, ki so jih nekoč prepevali ljudje, ko so se zbrali ob posebnih priložnostih. Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu so se povezale leta 1998, ko je glasbena zasedba štela deset pevk, danes jih v glasbenem sestavu ustvarja šest. Do zdaj so nastopale na različnih srečanjih ljudskih pevcev in godcev vse tja od slovenske Istre do Prekmurja. Značilno zanje je, da svoje nastope marsikdaj tudi dramsko obarvajo. ŠO Tihožitje v Medlogu V Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje v Medlogu so do sredine novembra na ogled likovna in fotografska dela, ki so nastala na jesenskem ekstemporu Tihožitje 2018. Natečaj sta organizirala Zveza kulturnih društev Celje in celjska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. V parku šole so slikarji pod mentorstvom akademskega slikarja Narcisa Kantardžića s svojimi čopiči na platno slikali ter fotografi s svojimi objektivi fotografirali postavljena tihožitja v parku in čudovito urejeno krajino parka v poljubni tehniki in poljubnih velikosti. Če si del ne boste ogledali v Medlogu, si jih lahko po 10. novembru ogledate v Galeriji Mercator centra Celje. BGO Več kot dvesto prispevkov V Splošni knjižnici Slovenske Konjice se je končal literarni natečaj Spirala, ki je bil odprt od aprila letos. Nanj je prispelo več kot dvesto prispevkov, ustvarjalci pa so lahko poslali pesmi, pravljice in zgodbe. Uredniški odbor je izbrali trideset prispevkov, ki bodo objavljeni v četrti številki revije Spirala. Dva prispevka je izbral za finančno nagrado, ki jo bo podelila Splošna knjižnica Slovenske Konjice. Uredniški odbor je ocenjeval slog, kreativnost, jezik, vsebino, inovativnost, sporočilnost in vtis posameznega besedila. Po besedah bibliotekarke Ana Miličevič so zgodbe vsebinsko dokaj osebne, introvertirane. »Njihove pripovedi se nagibajo k problemom, s katerimi se soočamo v vsakdanjem življenju in so odsev današnjega časa. Posamezniki iščejo uteho v ljubezni, erotičnosti in fantazijah.« Poleg natečajnega dela bodo v letošnji reviji Spirala objavljeni tudi intervjuji, eseji, zgodbe, recenzije že uveljavljenih piscev. Za likovno podobo bo letos poskrbela akademska slikarka Tina Konec. BGO novi tednik KULTURA 11 Trideset let proslavil s številnimi prireditvami Nani Poljanec s posebno zbirko Vložnine Aleksander Stanislav Jurkovič je Nani Poljanec, ljudski ustvarjalec, ki je trideset let ustvarjanja obeležil s številnimi prireditvami za vse okuse. Prav vse po vrsti so bile dobro obiskane. Ker je Nani Poljanec ljudski umetnik, je v svoje praznovanje vključil predvsem projekte umetniških kolegov in obletnico počastil le z eno avtorsko stvarjo. V enajstih dneh se je zvrstilo 21 dogodkov. V Rogaški Slatini je bilo mogoče videti znanstvenike, umetnike, predavatelje, komike, mlade filmske ustvarjalce. Vložena očala Ljudski umetnik ima rad posebne zbirke in zelo posebna je razstava Vložnine 2069. »Razstava s podnaslovom Vložimo tudi nevložlji-vo je moje avtorsko delo, ki se nepretrgoma povezuje z vsem, kar sem doživel, kot zbiratelj zbral in kot ljud- Masterchef Jaka Mankoč in Nani Poljanec pred vložninami Nagrajena likovna dela mladih se selijo v Hermanovo galerijo Mihailo Lišanin predal nagrajena dela muzeju novejše zgodovine Muzej novejše zgodovine Celje na pobudo Mestne občine Celje nadaljuje dolgoletno delo Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih Mihaila Lišanina. Muzej je prevzel več kot štiri tisoč likovnih del otrok in mladih z vsega sveta, nagrajenih na mednarodnih razpisih, ki so spodbujali likovno ustvarjalnost mladih. Nastala je Hermanova galerija. Zavod za ustvarjalni razvoj mladih Mihaila Lišani-na je vse od leta 1995 razpisal Mednarodni razpis za likovna dela mladih. To je bil edini zasebni mednarodni razpis in eden od desetih največjih na svetu. »Bogato zbirko je zdaj prevzel celjski muzej. V okviru tega dogovora in pogodbe, da bo razpis še naprej aktiven, so tudi prevzeli dela, ki so bila nagrajena na mednarodnih razpisih. Sodelovalo je 130 tisoč mladih iz 110 držav sveta in vsako leto smo nagradili do dva odstotka teh mladih,« je razložil Mihailo Lišanin. Raznolika dela otrok so potovala z Lišaninom po razstavah po svetu. Z razstavami je promoviral mlade umetnike in tudi Slovenijo. V dvajsetih letih razpisa je bilo 272 razstav v 33 drža- Likovna dela mladih umetnikov sveta v Sibiriji (Foto: FB) vah sveta. Likovna dela so v muzeju zdaj popisali in jih uvrstili v muzejsko zbirko. Več kot 20-letna tradicija mednarodnega razpisa za likovna dela se s tem ni končala, saj jo bodo v nekoliko spremenjeni obliki nadaljevali. Tema letošnjega mednarodnega razpisa je v skladu z aktualno občasno razstavo v otroškem mu- zeju in nosi naslov Zemlja, barvit planet. K sodelovanju želijo nagovoriti otroke z vsega sveta. Med deli, ki bodo prispela na razpis, bo strokovna komisija izbrala tista, ki si zaslužijo posebno priznanje in nagrado. Čeprav Lišanin ne bo več pripravljal otroških natečajev, ga še vedno čaka precej obveznosti. Še vedno bo ski ustvarjalec razdal. Tri leta nazaj sem vložil nekaj absurdnih zadev, recimo ure na >šnopsu<, in jim dal naslov Konzerviran čas. Vloženih imam približno sedemdeset eksponatov. To so nekakšni vloženi spomini, občutja, zadeve, ki so povezane z mano in mojimi prijatelji in jih bom nosil s sabo do zadnjega projekta, ki bo leta 2069.« Na Nanijevi polici v kozmološki shrambi imajo pomembno mesto vložena očala velikih igralcev, umetnikov, osebnosti. Med drugim je Nani konzerviral očala preminule briljantne igralke Milene Dravić in njenega moža igralca Dragana Nikoliča. Kunsthaus v Rogaški (Slatini) Leta 1988 je Nani pred slatinsko osnovno šolo organiziral prvi koncert in to je bil tisti dogodek, ki ga je popeljal v umetniške vode. »Od leta 1988 ves čas nekaj ustvarjam. Velika prelomnica je bila leta 1992 organizacija koncerta skupine Laibach, leto kasneje sem začel delovati pod imenom Nani Poljanec, ljudski ustvarjalec. Ves čas sem tudi snoval ljudski muzej, ki zdaj deluje, tudi zaradi plodnega sodelovanja z Občino Rogaška Slatina. Leta 2011 sem ustanovil umetniško aktivistično platformo Kunsthaus, hišo umetnosti, hišo subkulture in alternative. Omeniti moram šestletno sodelovanje z nacionalno televizijo, kjer sem v oddaji Hribar igral vlogo Dona Carleoneja. V zadnjih letih je močno sodelovanje med Beogradom in Rogaško.« Muzej, ki sproži solzo na obrazu Ljudski muzej ima tri zbirke. Domoznansko zbirko, ki je vezana na Rogaško Slatino, kraljevo zbirko, ki je vezana na Kraljevino SHS, Kraljevino Jugoslavijo in dinastijo Karađorđe-vić, ter filografsko zbirko, ki hrani številne podpise in osebne predmete znanih osebnosti. Muzej, ki je praznoval tretjo obletnico, je med Slatinčani in tudi med tujci zelo priljubljen. »Ko enkrat pogledajo zbirke, so navdušeni. Vidijo stvari, ki jih povežejo s svojo zgodovino. Prav poseben čar predstavlja vodenje skupin po muzeju. Hvaležno občinstvo so upokojenci, ki pri vodenju tudi sodelujejo. Nikoli ne bom pozabil Rusa, ki so ga podpisi astronavtov spravili do solz. Muzej je narejen tako, da vsak najde nekaj zase.« Nani Poljanec je umetniška in kraju vdana duša, krajani so z dobrim obiskom prireditev pokazali, da cenijo njegova prizadevanja. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Kunstahaus Prihaja Briljantina! Nov slovenski muzikal Briljantina prihaja 30. novembra v Celje, v Dvorano Golovec! Dogajanje muzikala je postavljeno v šolsko leto na namišljeni srednji šoli, kjer se mladostniki poslavljajo od brezskrbnega življenja. Osrednja lika sta neotesan in predrzen fant Danny Zuko, ki se zaljubi v pridno, lepo vzgojeno dekle Sandy. Producent Jurij Franko je pripravil muzikal s skoraj isto kreativno ekipo kot pri muzikalu Mamma Mia!. Briljantina je v celoti prevedena v slovenščino. V glavnih vlogah igrajo Saša Lešnjek/Maša Medved kot Sandy in Luka Markus Štajer/Matjaž Kumelj kot Danny. Ob njih nastopajo še izbranci iz avdicije in velika imena slovenskega filma in gledališča: Gojmir Lešnjak - Gojc, Janez Hočevar - Rifle, Uroš Smolej, Domen Valič in Alenka Tetičkovič. Vstopnice so že v prodaji! imel mednarodno grafično delavnico na temo arhitekture in zgodovine Celja. Do zdaj je v njej sodelovalo 60 umetnikov, ki so napravili 400 grafik in bodo zanamcem pokazale Celje v vsej svoji različnosti. Lišanin še vedno izdaja likovno revijo, prav tako načrtuje nove razstave po svetu. BGO 12 NAŠA TEMA Kako pripraviti vozilo in voznika na zimo? Drsi lahko že pred zmrzaljo in snegom Ljudje se brez posebnega razmišljanja pripravimo na zimo. Pospravimo poletna oblačila in iz omar privlečemo puloverje, poskrbimo za kurjavo ter po možnosti prilagodimo prehrano. Storimo vse, kar lahko, da bi življenje kljub nižjim temperaturam teklo po ustaljenih tirnicah. Če želimo, da bo nemoteno »tekel« tudi naš jekleni konjiček, moramo zanj poskrbeti. Zamenjava letnih pnevmatik z zimskimi, za kar imate še teden dni časa, je prvi, a še zdaleč ne edini korak pri ustrezni pripravi avtomobila na zahtevnejše vremenske razmere, ki nas čakajo v naslednjih mesecih, poudarja Robert Gril iz Agencije za varnost prometa (AVP). Najpogostejše težave ob nastopu nižjih temperatur so zamrznitev tekočine za umivanje vetrobranskega stekla, odpoved akumulatorja, različne okvare na zavornem sistemu in podvozju, poškodbe in obraba metlic brisalcev. Čeprav nas letošnja jesen razvaja z nadpovprečno visokimi temperaturami, je smiselno vozila čim prej pripraviti na hladnejše obdobje in zahtevnejše vozne razmere. »Poleg pnevmatik je treba zamenjat tekočino za stekla, za kar moramo poskrbeti, še preden se temperature spustijo pod ničlo. Nujno je treba preveriti metlice brisalcev, da niso obrabljene ali poškodovane. Dobra vidljivost je eden ključnih pogojev za varno vožnjo. Prav tako je treba preveriti delovanje akumulatorja, ogrevalnega in ventilacijskega sistema,« opozarja Gril. Jesenska poledica Povsem izpravno vozilo še ni zagotovilo, da bomo varno prišli na cilj. »V tej zgodbi je najpomembnejši voznik. Bodisi voznik avtomobila, motorja ali kolesa,« pravi Robert Gril. »Voznik je tisti, ki mora pravočasno prepoznati spremenjene vremenske pogoje. V slabših vremenskih razme- rah postane vožnja zahtevnejša, zato v AVP voznikom svetujemo, naj zmanjšajo hitrost, povečajo varnostno razdaljo in se izogibajo hitrim spremembam smeri.« Jeseni na udeležence v prometu preti še ena nevarnost. Nečistoče ne cestiščih. Pred nekaj tedni so kmetje pospešeno spravljali polj ščine in posledično je bilo marsikje na cestišču veliko zemlje. V teh dneh so marsikje pohodne in tudi vozne površine prekrite z listjem. Gril opozarja, da lahko, predvsem tam, kjer je listja več ali to že gnije, pride do podobne situacije, kot je zimska poledica ali zasneženost. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni motoristi in kolesarji. LKK Pnevmatike so prvi obrambni steber varne vožnje Jure Gregorčič, novinar pri Motoreviji, jo izdaja AMZS, nam je razložil, zakaj so kakovostne zimske pnevmatike nujne za varno zimsko vožnjo in kako jih hraniti, da bodo ostale vozne štiri sezone. Razlike med letnimi in zimskimi pnevmatikami so velike, predvsem v profilu in sestavi. Zimska pnevmatika v zahtevnih zimskih razmerah nudi boljši oprijem cestišča in krajše zavorne poti. Ker so pri nas zime nepredvidljive, uporabljamo prave zimske pnevmatike, ker je z njimi vožnja varnejša. Pri AMZS svetujejo nakup pnevmatik, ki ustrezajo pogojem vožnje posameznega voznika. Vsak voznik mora vedeti, v kakšnih pogojih vozi. Ali veliko vozi na mokrih avtocestah ali na cestah, ki vozijo do visoko ležečih kmetij. Dobro je, da se kupec odloči na podlagi priporočil neodvisnega testa, a tudi dobri vul- kanizerji poznajo slovenske klimatske razmere in katere znamke so kakovostne. Kupimo pnevmatike, ki so ocenjene z oznako priporočljivo. Pri menjavi pnevmatik priporočajo formulo 4x4x4, kar pomeni: pnevmatike uporabljamo štiri sezone, globina profila mora biti vsaj štiri milimetre in menjavo vseh štirih pnevmatik je treba opraviti naenkrat. Hramba pnevmatik: če imamo pnevmatike na platiščih, morajo biti napolnjene z ustreznim ' zrakom, nato jih lahko obesimo na nosilce ali jih zložimo drugo na drugo. Če so pnevmatike brez platišč, jih je najbolje hraniti v zaprtem prostoru, ki ni izpostavljen ekstremnim temperaturnim razlikam, pri čemer naj bodo zložene druga ob drugi. Ne smete jih postaviti drugo na drugo. BGO, foto: arhiv NT (SHERPA) p—s Letos je na cestah na ob-t močju Policijske uprave Celje umrlo dvanajst ljudi. Polovica od teh jih je življenje izgubila od septembra do danes. To jasno kaže, da je jesen eno najbolj nevarnih letnih obdobij " v prometu. Čeprav se je število vseh smrtnih nesreč na Celjskem nekoliko zmanjšalo v primerjavi z obdobjem izpred zadnjih desetih let, je trenutno stanje prometne varnosti na Celjskem vseeno slabo. Tudi zaradi nesreč, ki so se zgodile v zadnjih dveh mesecih, ko so vremenske razmere drugačne, posledično so drugačne tudi razmere na cestah. Sicer je pozitivno, da so temperature to jesen še vedno visoke, nad čimer se ljudje ne pritožujejo veliko. Višje temperature jeseni ali pozimi prometno varnost še ^ poslabšajo. g »Ljudje ob višjih temperatu-> rah vozijo podobno kot v po- i letni sezoni, hitrosti so višje, kajti ne prilagodijo jih voznim razmeram. Čeprav so temperature višje, so razmere na cesti jeseni drugačne. Na cestah je več listja, v začetku zime se pojavi tudi pesek. Vozišče je lahko spolzko. Ker vozniki temu ne prilagodijo načina vožnje in hitrosti, prihaja do nesreč. Tudi najhujših. Samo pot ustavljanja v primerih ovir na cestah ali naleta je lahko do desetkrat daljša,« pravijo na policiji. Zaradi višjih temperatur se je podaljšala tudi motoristična sezona. Od septembra do začetka novembra so na območju PU Celje umrli kar trije motoristi. Pijani vozniki največja grožnja Jesenski meseci so nevarni, ker se septembra, takoj po poletnih počitnicah, izrazito poveča gostota prometa, medtem ko so oktober, november in Sodobna tehnologija. Pomoč ali nadloga za pro ЧвкЛ Prometna statistika se izboljšuje - Vsaka žrtev je preveč »Z rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni, a treba je priznati, da se stanje na področju prometne varnosti v Sloveniji izboljšuje,« pravi Andrej Brglez, sociolog, publicist in raziskovalec vsebin trajnostne mobilnosti. Eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti v prometu in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo pravi, da imamo v Sloveniji kronične težave v prometu, ki so povezane z različnimi dejavniki. »V prometu imamo trikotnik med avtom, voznikom in cesto. Če želimo govoriti o trajnostnih izboljšavah, bi se morali izboljšati vsi trije. Pri vseh je prostora za izboljšave ogromno,« pravi Brglez. »Na eni strani imamo vozni park, ki je v povprečju star deset let. V tem času so se avtomobili bistveno spremenili. Tako kar se tiče varnosti, a tudi ekologije. O prometni infrastrukturi nima smisla zgubljati besed. Nekaj prejšnjih vlad je varčevalo pri obnovi cestne infrastrukture in to se nam zdaj pozna. Cestna infrastruktura je še velik problem. In potem je tu še voznik. Končujem z njim, ker se pri njem hkrati vse začne. Sami lahko naredimo največ. Lahko imamo stare avtomobile in slabe ceste, ampak se tega zavedamo, vozimo skladno s tem in tako zmanjšamo možnosti za nesreče.« Rutinska vožnja, ubijalka varnosti Andrej Brglez je prepričan, da večina voznikov ne vozi prehitro iz objestnosti ali ker se ne bi zavedali, kako tvegano je to. »Največkrat prehitro vozimo tam, kjer cesto zelo dobro poznamo in se po njej vsakodnevno večkrat peljemo. Ob tem smo z mislimi že drugje, pri NAŠA TEMA 13 V trenutku razblinjene sanje Na jesenske prometne pasti opozarja tudi predsednik društva paraplegikov december, trije najnevarnejši meseci, ta naziv dobili zaradi množičnih trgatev, martino-vanj in številnih novoletnih zaključkov in praznovanj. Vse to je povezano z večjim številom opitih voznikov. Da je alkohol v prometu ubijalec, ki se ga ne da izkoreniniti niti z visokimi kaznimi, je že znano. Kar tretjino smrtnih nesreč na Celjskem povzročijo pijani vozniki. Ravno za jesenski čas policija že med letom pripravlja strategijo preventivnih akcij in poostrenih nadzorov. Ta teden tudi na našem območju potekata dve akciji, v katerih bodo pod drobnogledom policistov vsi udeleženci v prometu. Jeseni policija najbolj opozarja na previdnost zaradi pešcev. Če še pred desetimi leti pešci večinoma niso uporabljali odsevni-kov, je danes drugače. Ne le opozorila, ampak tudi hude prometne nesreče so javnost izučile. Odsevni-ki lahko rešijo življenje pešcem, ker jih vozniki pravočasno zaznajo. Enako velja za kolesarje. A na celjski policiji dodajajo, da je treba zelo veliko let, da ljudje spremenijo miselnost. V teh letih na žalost umre veliko ljudi. »Kolesarji še vedno ne upoštevajo pravil o pravilni smeri vožnje, kar je pogosto razlog za nesreče,« dodajajo na policiji. Ravno to je hud dejavnik tveganja jeseni, ko marsikateri voznik kolesarja na določenem cestnem odseku ne pričakuje. Če ta pripelje po napačni strani, je še toliko huje. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA »Jesensko vreme predstavlja za voznike več različnih pasti. Ceste so bolj mokre, kar poveča zavorno pot. Prav tako nevarna je slaba vidljivost,« svari paraplegik Janez Hudej, ki je predsednik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. Sedež ima v Celju. Hudej je postal invalid v podobnih okoliščinah, kot jih je opisal. Ko je komaj dopolnil osemnajst let ... Na cesti svari poleg slabe vidljivosti še na preveliko hitrost. »Zato moramo vožnjo vedno prilagajati razmeram na cesti,« še opozarja Hudej, ki je bil žrtev prometne nesreče pred 37 leti. V temi in megli, ko je vozil motor, je ugasnila luč tega vozila. Zaradi slabe vidljivosti je nad njim izgubil nadzor. »Zapeljal sem na rob ceste in obležal. Zaradi posledic prometne nesreče moram uporabljati invalidski voziček,« se je med pogovorom spominjal usodnega dogodka. Prišlo je do zloma hrbtenice in zato do neozdravljive poškodbe hrbtenjače oziroma hrbtnega mozga. Tako so ugotovili zdravniki po tistem, ko so poškodovanca pripeljali v bolnišnico. Od prometne nesreče je njegovo telo od mesta poškodbe navzdol paralizirano. »Takšne poškodbe imajo za posledico tudi druge zdravstvene zaplete,« je ugotovil Janez Hudej. Po prometnih nesrečah pogosto še bolj kot poškodovani trpijo njihovi svojci, spoznava predsednik društva paraplegikov. Podobno je bilo tudi pri njem, ko so bili njegovi bližnji še bolj prizadeti kot on sam. »Bilo mi je hudo, vendar staršem tega nisem hotel pokazati,« se spominja hudega življenjskega obdobja. metno varnost? vseh opravilih, ki nas ta dan še čakajo. Zato je rutinska vožnja ubijalka varnosti.« Ob tem sogovornik poudarja, da na cesti nikakor ne bomo nadomestili časa. »Na inštitutu smo opravili številna testiranja, ko je en avto vozil od točke A do B s predvideno hitrostjo, drugi pa z deset oziroma dvajset odstotkov višjo hitrostjo - kakršen je naš kulturni odklon - in vselej se je potrdilo, da to nima smisla, saj lahko vse poruši že ena rdeča luč na semaforju ali počasnejši avto, ki ga ne moremo prehiteti.« V avtomobilu vedno več motilcev Brglez opozarja še, da smo vsi udeleženci v prometu pred velikimi izzivi. Sam eno največjih težav vidi v tem, da je vožnja postala rutina in na vsakdanjih poteh zelo enolična, posledično za volanom težko najdemo motivacijo, da ostanemo zbrani. Hkrati je v avtomobilih ogromno motil-cev, ki jih še pred desetletjem ni bilo. »Takrat je bilo v avtomobilu pet stvari, s katerimi je voznik upravljal, danes jih je samo na sredinski konzoli, kjer je zaslon na dotik, petdeset in več. In nobena ni pomembna za vožnjo.« Sodobne tehnologije nas spremljajo skoraj na vsakem koraku in na vsakem kilometru in temu ni mogoče ubežati. A se je v zadnjih treh letih Janez Hudej, predsednik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. Po razblinjenih sanjah je bil na vrsti nov začetek. Gradil je na novo »Vse to pomeni za človeka šok in da ga premagaš, je treba veliko napora. Naenkrat se razblinijo vse sanje in vsi cilji, vse je treba začeti graditi na novo,« se spominja dolgoletni paraplegik. »Mislim, da mi je to uspelo,« opaža Hudej. V bolnišnici, kjer je ležal več mesecev, je spoznal, da ozdravitve ne bo in da ne bo mogel nikoli več hoditi. Zato si je postavil nove, drugačne cilje. Uspelo mu je končati strojno tehnično šolo, nato se je vpisal na eko- nomsko fakulteto v Mariboru, na smer poslovne informatike. Danes dela v službi kot računalniški programer. »Ob službi imam precej dela v društvu paraplegikov. Če hočemo imeti dejavno društvo, moramo veliko vlagati,« spoznava. Društvo povezuje paraplegike iz triintridesetih občin našega območja. Približno tretjina jih je žrtev prometnih nesreč, v času nesreče so bili povprečno stari 22 let. Med člani sem srečal še nekoga, ki je doživel prometno nesrečo z motorjem. Zanj je zanimivo, da je po prometni nesreči še nekaj časa hodil, pozneje pa je postal zaradi njenih posledic celo tetraplegik. Janez Hudej se ukvarja tudi s športom in se je udeležil kar štirih paraolimpij-skih iger ter več svetovnih in evropskih prvenstev. »Za invalidno osebo je šport še bolj pomemben, kot je za zdravega človeka. Za premagovanje invalidnosti mora biti tako duševno kot telesno močan,« je prepričan. Kot invalid se je posvetil atletiki, rekreativno se posveča tudi košarki. Njegov največji športni dosežek je osvojen naziv evropskega prvaka v suvanju krogle, ko je celo postavil evropski rekord. Na paraolimpijskih igrah je dvakrat osvojil četrto mesto, na svetovnem prvenstvu je bil enkrat tretji, na evropskem prvenstvu je bil večkrat drugouvrščeni ... V atletiki je začel v peteroboju, s suvanjem krogle, z metom diska in kopja ter vožnjo na dvesto in 1.500 metrov. Pozneje se je posvetil predvsem krogli. V peteroboju sicer še vedno tekmuje. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Jesensko vreme predstavlja za voznike več različnih pasti. Ceste so bolj mokre, kar poveča zavorno pot. Prav tako nevarna je slaba vidljivost, zato moramo vožnjo vedno prilagajati razmeram na cesti. OB ROBU Odgovorni za življenje vendarle izkazalo, da zaslon na dotik v avtu iz varnostnega vidika ni najboljša ideja. »Ljudje nismo tako multioperativno sposobni, da bi lahko poleg vožnje delali še toliko drugih stvari. Ob tem pozabljamo, da je že vožnja zelo kompleksna stvar, saj moramo uporabljati roke, noge, oči, ušesa. Vse to moramo vključiti v vožnjo, ki je hkrati enolična.« Vsekakor so nove tehnologije prinesle tudi veliko izboljšav. Sogovornik je izpostavil predvsem varnostne sisteme za stabilizacijo vozila, varnostni meh in zategovalnik varnostnih pasov ter sistem za zaviranje v sili, ki avto samodejno ustavi pred oviro ali pešcem, ki ga spregledamo. A tudi pri tem ne gre brez težav. »Se že dogaja, da se ljudje preveč zanašajo na ta sistem.« LKK, foto: SHERPA Potreben je zgolj trenutek. Trenutek nepazljivosti. Trenutek nepozornosti. Trenutek slabosti. Svet se ustavi. Sanje se razblinijo. V zadnjih tednih smo spet brali in poslušali žalostne zgodbe, ki so jih spisali vozniki. Neprevidni. Ne-pozorni. Celo pijani. Za nesojeno mlado mamico in novorojenčka se je tragično končal navaden večerni sprehod, ko ju je na prehodu za pešce zbil pijan voznik. Za mladega motorista je bila usodna hitrost. Črna statistika slovenskih cest dobiva v zadnjih mesecih še bolj črno podobo. Kljub preventivnim akcijam in sorazmerno visokim kaznim ostajajo jesenski meseci najbolj krvavi. Ostaja tudi večno neodgovorjeno vprašanje, zakaj. Čeprav nas prometni strokovnjaki opozarjajo na zbranost za volanom, se je verjetno že marsikomu zgodilo, da se je do službe ali po njej domov pripeljal, ne da bi se spomnil poti. Z mislimi pri obveznostih znano pot prepeljemo na slepo. Po spominu. Zelo verjetno tudi nekoliko prehitro. Na srečo srečno. LEA KOMERIČKI KOTNIK Vsi mi smo tisti, ki lahko s svojim vedenjem prispevamo k večji prometni varnosti. Če bomo za volanom zbrani in vselej trezni. Če z motorjem ne bomo na cestah sproščali adrenalina. Če se bomo na sprehod v mraku ali temi odpravili opremljeni z od-sevnikom. Vsa ta majhna dejanja lahko rešijo življenje. Nam ali nekomu drugemu. 14 KRONIKA Zmeda zaradi neznanja, ne le zaradi nesreč Poznate znake ročnega usmerjanja prometa? V zadnjih mesecih se je na štajerski avtocesti zgodilo kar nekaj hudih nesreč, ki so posledično ohromile promet ne le na avtocesti, ampak tudi na vzporednih regionalnih cestah ter v središčih nekaterih krajev in mest. Zlasti v Celju. Prihajalo je do nenormalnih zastojev ali do tega, da je promet na mestnih prometnicah obstal. Jeza voznikov je ob tem upravičena, a razlog zanjo pogosto predstavljajo vozniki. Ti namreč skoraj ne vedo več, kaj pomeni določen znak policistov v križiščih, ki ročno usmerjajo promet, da bi ob zastojih omogočili večjo pretočnost prometa. V slovenski zakonodaji obstaja Pravilnik o znakih, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene uradne osebe pri urejanju in nadziranju cestnega prometa. O tem se bodoči vozniki učijo ob pripravah na vozniški izpit. A znanje hitro zvodeni. Starejši vozniki so poglavje zase, saj so pogosto zaverovani vase, misleč, da znake poznajo, a se skoraj ob vsakem ročnem usmerjanju prometa izkaže, da je njihovo znanje o tovrstnih znakih policije zanemarljivo. Zato v križiščih prihaja do zmede, neprevidnosti, neupoštevanja prednosti, neredko so ogroženi policisti, ki stojijo v križiščih, prihaja celo do trčenj. Na Policijski upravi Celje pravijo, da se za ročno usmerjanje prometa v križiščih odločajo predvsem ob prometnih nesrečah na avtocestah, ki zaradi preusmerjanja prometa povzročijo gnečo na mestnih in regionalnih cestah. Štajerski avtocestni krak je prometno zelo obremenjen, zato ima policija izdelan načrt, kako preusmeriti promet po obvozih in kako urejati križišča v primerih zastojev ali nesreč na avtocesti. Četudi se kdaj zdi, da policisti niso takoj na nekem križišču, to ne pomeni, da tam ne želijo biti, ampak da je v načrtu določeno drugače, pri čemer promet usmerjajo na križiščih, ki imajo glede obremenjenosti prednost. Znakov se sploh niso učili »Ne gre le za to, da znakov ne poznajo dobro samo vozniki osebnih vozil, ampak jih ne poznajo niti kolesarji, motoristi in pešci. In zato nastajajo kdaj tudi kritične prometne situacije,« dodajajo na policiji, kjer si želijo, da bi udeleženci v prometu kdaj znanje, kaj pomenijo določeni znaki policije, obnovili. Mlajši vozniki so o teh znakih bolj osveščeni, tudi zato, ker so morda pred kratkim opravili vozniški izpit. Nekoliko večja težava je na primer pri pešcih in kolesarjih. Ti se namreč, če nimajo izpita za avtomobil, teh znakov nikoli niso učili. Zato ni čudno, da so v križiščih, kjer policist usmerja promet, zmedeni. Ker so na drugi strani zmedeni tudi vozniki, ki so pomen znakov že pozabili, se lahko zgodi nesreča, v kateri je žrtev ravno pešec ali kolesar. »Policija zato v takšnih primerih zelo pozorno spremlja, kaj se v križiščih dogaja,« dodajajo na celjski policiji. Čeprav se ljudje jezijo zaradi tovrstnih gneč in zastojev, je zanimivo, da ravno to kaže, da na Celjskem promet poteka dokaj tekoče. In da se Kako in kje policisti usmerjajo promet, je odvisno tudi od kraja, kjer se nesreča zgodi. Če se nesreča zgodi v Savinjski dolini, kjer je več avtocestnih priključkov, je več možnosti za obvoz. Težje je, če se nesreča zgodi na avtocesti mimo Celja. Takrat so najbolj preobremenjene regionalna cesta v Medlogu, zahodna obvoznica in Mariborska cesta, a tudi ceste proti središču Celja. Večje tveganje za nastanek nesreč ob obvozih predstavlja tudi to, da so nekatere obvozne ceste speljane skozi naselja. Kazen za neupoštevanje znakov policista, ki usmerja promet, je od 250 do 500 evrov. Takšnih kazni je zelo malo. Tudi zato, ker policija pogosto opozarja v takšnih primerih. statistično gledano takšnih hudih nesreč, ki popolnoma zaprejo avtocesto, na leto ne zgodi veliko. Zakaj? Ker bi bilo potem ročnega usmerjanja prometa na ostalih cestah več. Posledično bi ljudje tudi bolj bili navajeni na znake policistov. Ironično, a vendarle. »V Ljubljani je takšnih zastojev veliko več. Policisti tam dnevno usmerjajo promet, na Celjskem pa se to zgodi dokaj redko,« pravijo na Policijski upravi Celje. Ko policija usmerja promet ročno, se nekateri vo- zniki jezijo tudi zato, ker opazijo, da imajo vozniki iz katere druge smeri daljši čas prevoznosti skozi križišče. A tako je prav, trdijo na policiji, saj so nekatere ceste prednostne ali je na njih več prometa. Policija sicer za usmerjanje prometa v križiščih uporablja še eno metodo, kadar želi zagotoviti pretoč-nost prometa. Tam, kjer je promet urejen s semaforjem, imajo policisti omogočen dostop do upravljalnih omaric, kjer podaljšujejo intervale na semaforju. SIMONA ŠOLINIČ Ponovimo skupaj Če opazim ta znak policista ... Vir: priročnik Dober voznik bom, izdajatelj Primotehna, d. o. o. Maribor KRONIKA 15 Ukradel zdravila Ta teden po vsej Sloveniji poteka nacionalna preventivna akcija Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu. Istočasno traja tudi akcija Slovenija piha 0,0. Bliža se namreč martinovo, ko bo na cesti še več vinjenih voznikov, zato bodo policisti kršitelje cestnih pravil ostro kaznovali, voznike, ki bodo vozili trezni, pa bodo ob nadzoru nagradili. Celjsko območje je še vedno v vrhu slovenskih regij po številu vinjenih voznikov na cestah. Agencija za varnost prometa je že pred dvema letoma predlagala, da bi bilo v zakonodajo treba uvesti, da se vožnja pod vplivom alkohola obravnava kot kaznivo dejanje. Trenutna zakonodaja to resda navaja kot kaznivo dejanje, vendar šele takrat, ko pride do ogrožanja. A takrat je že prepozno, _ Žalski policisti bodo ovadili 35-letnega moškega zaradi tatvine zdravil. 35-letnik je pred dnevi v večernem času prišel v žalsko lekarno in od zaposlene zahteval določena zdravila. Ker mu jih ni hotela dati, je na silo odprl predal z zdravili, nekaj škatlic ukradel in pobegnil. Policisti so moškega izsledili kmalu po dogodku in mu odvzeli prostost. Gre za odvisnika od prepovedanih drog. V zadnjem mesecu sta se na spletu pojavili dve lažni strani ministrstva za zdravje, zato so že pred dnevi na ministrstvu javnost pozvali, naj takšnemu zavajanju ne naseda. Na strani naj bi ponujali različne izdelke, vendar ministrstvo za zdravje opozarja, da nikoli ne oglašuje zdravil ali zdravstvenih pripomočkov. Lažni spletni strani so že prijavili pristojni policijski postaji in o tem obvestili nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, a tržni inšpektorat in ministrstvo za javno upravo. Statistika kaže, da so letos največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročili vozniki motornih vozil, stari od 25 in 34 let. Sledijo vozniki, stari do 44 let. Med povzročitelji so vozniki avtomobilov, motorjev in koles. Največkrat je bila vzrok nesreče neprilagojena hitrost, sledita nepravilna stran oziroma smer vožnje ter neupoštevanje pravil glede prednosti. Fotografija je simbolična. Ostro nad kršitelje in nagrada za trezne pravijo v agenciji, kjer so prepričani, da bi kazenska ovadba voznika pod vplivom alkohola bolj zalegla kot plačilo kazni, ki storilcem daje občutek, da so s tem odplačali svoj greh. Vozniki bodo do 9. novembra pri voznikih preverjali stopnjo alkohola v krvi. Tisti, ki ne bodo napihali, bodo prejeli brezplačno vstopnico za koncert Policijskega orkestra z Vladom Kreslinom, ki bo 22. novembra v Ljubljani. Vstopnice za koncert bodo vozniki lahko brezplačno dobili na posebnih tako imenovanih 0,0 kontrolah na različnih lokacijah po Sloveniji ob pomembnih prometnih točkah v izbranih slovenskih mestih. Te bodo objavljene sproti na spletni strani www.nulanula.si, v mobilni aplikaciji AMZS in Facebookovi strani Slovenija piha 0,0. SŠol Čez mejo ali v prodajo po delih V zadnjih dneh je bilo v Celju ukradeno osebno vozilo znamke Renault Capture. Lastnica vozila je oškodovana za več kot 10 tisoč evrov. Število tovrstnih kaznivih dejanj je na Celjskem v zadnjih letih nekoliko upadlo. Lani je bilo na našem območju ukradenih 30 vozil, leto prej 45. V Sloveniji letno ukradejo med 900 in 1.100 motornih vozil, od tega več kot 60 odstotkov samo na območju Ljubljane. Celjsko območje ne spada v vrh po številu tovrstnih tatvin. Večina avtomobilov je v Sloveniji ukradenih med 23. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Tatovi ne izbirajo. Kradejo največkrat z večjih parkirišč, organizirane združbe celo iz garaž. Policiji uspe izslediti le četrtino ukradenih vozil. Za storilce so še vedno najbolj zanimiva vozila znamk Volkswagen in Renault, bistveno pa ne zaostajajo vozila znamk Audi, Mercedes, BMW in Opel. Daleč največ je v Sloveniji ukradenih volkswagnov in renaultov. Avtomobil je mogoče odpreti brez večjega napora in vidnih poškodb, za nasilni zagon motorja pa je potrebno specialno elektronsko orodje. Policijska statistika kaže tudi, da zelo redko izginejo vozila, v katerih so vgrajene kakovostne dodatne alarmne naprave. Največ ukradenih vozil, če gre za dražje znamke, tatovi odpeljejo v tujino v nadaljnjo prodajo. Veliko vozil konča tudi v garažah, kjer jih razstavijo in dele prodajo na črnem trgu. Gojil konopljo za odvisnike Slatinski policisti bodo zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ovadili 46-letne-mu moškega z območja Rogaške Slatine. V hišni preiskavi so pri njem našli približno 10 kilogramov posušene konoplje, manjšo količino konopljinega olja in 25 sadik konoplje, visokih do dveh metrov in pol. Nekaj sadik je 46-le-tnik gojil na prostem, večino pa v prostoru, ki je bil prirejen za gojenje konoplje. Poleg prepovedane droge so mu policisti zasegli še pripomočke za gojenje. 46-letniku je preiskovalni sodnik odredil pripor. Niso ju še izsledili Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo ropa dveh bencinskih črpalk na Celjskem, ki sta se zgodila v tem mesecu. Nazadnje v Štorah, kjer sta neznanca minuli petek v avtopralnici pristopila k zaposleni in jo potisnila v trgovinski del servisa ter zahtevala denar. Ko jima ga je izročila, sta pobegnila. Prvi rop se je pred tedni zgodil prav tako na bencinskem servisu v Medlogu, kjer sta bila prav tako dva roparja, eden je bil oborožen. Policija ne izključuje možnosti, da sta ropa povezana. Storilcev zaenkrat še ni izsledila. Preiskujejo vzrok požara Nekaj minut po 14. uri je v petek zagorelo v Ozki ulici v Celju. Požar naj bi, kot poroča policija, izbruhnil na zunanji strani okna zasebnih prostorov. Gasilci so požar pogasili in kraj zavarovali. Poškodovanih na srečo ni bilo. Policisti še vedno preiskujejo okoliščine dogodka in vzrok požara. —f \j i ■ \j \j Za pomoč na sodišču Vrhovno sodišče je v sklopu projekta Postopkovna pravičnost javnosti omogočilo dostop do spletne strani nasodiscu.si, kjer ljudem ponuja preprosta navodila in nasvete, če se znajdejo v sodnih postopkih oziroma v kakršnihkoli postopkih na sodiščih. Bistvo projekta Postopkovna pravičnost je približanje slovenskega sodnega sistema splošni javnosti in povečanje zaupanja v sodstvo. Na spletni strani nasodiscu.si je tako mogoče najti različne nasvete za različne postopke. Od upravnih sporov, osebnega stečaja, prekrškov do razveze zakonske zveze. Stran ponuja tudi nasvete, kako ravnati v postopkih dedovanja, v izvršbi, pri iskanju brezplačne pravne pomoči in tudi pri vpisu v zemljiško knjigo. Na strani je mogoče najti tudi nasvete za primer, ko so ljudje pozvani za priče na sodišču ali ko se znajdejo v položaju oškodovancev. Praksa je več kot očitno pokazala, da ne gre le za slabše zaupanje v sodstvo, ampak tudi za to, da se ljudje, ki postopkov na sodiščih ne poznajo, v njih tudi ne znajdejo. Zato pogosto prihaja tudi do zamud pri določenih rokih, posledično do slabe volje ljudi. Sodišče po desetletjih ukvarjanja predvsem z zmanjševanjem števila nerešenih zadev in s skrajševanjem časa reševanja zdaj v ospredje postavlja sodniške veščine, prenos znanj in izobraževanje sodnega osebja, posebno mesto sta dobila merjenje in izboljševanje zadovoljstva strank. S tem namenom so raziskali in analizirali slabosti storitev in izkušnje strank ter drugih javnosti s sodišči in sojenjem. Analiza je pokazala, da je treba izboljšati komuniciranje s strankami, infrastrukturo in opremo. Projekt je financiran iz evropskih sredstev v okviru operacije Učinkovito pravosodje. 16 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Značilnosti, ki jih mora imeti odličen šef Nadrejeni so največkrat glavni razlog, da delavci ostanejo v podjetju ali se poslovijo iz njega. Nadrejeni so jedro, ki združuje zaposlene v organizaciji, in če je to uničeno, bodo zaposleni prej ali slej odšli. Postavljajo pričakovanja Odličen šef se usede s svojim zaposlenim že na začetku in izbira prednostne naloge, ki jih ima prišlek. Razpravljata o zahtevnosti dela in o pričakovanjih, ki jih imata. Ni treba, da svojemu nadrejenemu razlagate, na kakšen način opravljate svoje delo. Dovolj je, da mu poveste, kaj ste dosegli in kakšne rezultate lahko opazi. Dovolite mu, da si o podrobnostih ustvari sam svojo sliko. Pričakovanja enega in drugega naj bodo zapisana, ne pozabite na časovni rok posameznega. So mentorji Šefi, ki si jih vsi želijo imeti, prevzemajo vlogo vodje in mentorja. So tisti, ki izobražujejo in opogumljajo druge ter jim predstavljajo pravi vzor. Ne sklepajo, da njihovi zaposleni vedo, kaj točno morajo narediti. A zavedajo se, da jim ne smejo in ne morejo vsega položiti pod nos. Uberejo pravo ravnovesje med enim in drugim - med prevelikim nadzorom in anarhijo. So na voljo takrat, ko jih zaposleni potrebujejo, a jih ne skušajo zasenčiti. Svoje zaposlene spodbujajo, da se morajo otresti strahu pred napakami, saj se bodo te pojavljale neprestano. Podpirati morajo učenje iz njih in dajati vedno nove priložnosti za razvoj ter preseganje meja zaposlenih. Zaposlenim dajejo občutek, da s svojim delom in z rezultati pozitivno in enako pomembno vplivajo na podjetje kot oni. Popolni šefi de- lovno okolje gradijo na integriteti, zaupanju, spoštovanju ... Radi imajo povratne informacije, inovacije, kreativnost. Dajejo povratno informacijo Nekateri nadrejeni čakajo do zadnjega dne, da podajo povratno informacijo, a takrat je lahko že prepozno. Redna povratna informacija lahko reši tako zaposlenega kot podjetje in tega se odlični šefi zavedajo. Znajo ustvariti vzdušje, kjer takšne informacije niso sprejete kot negativne, temveč kot nasveti za izboljšave. Zaposleni se ob odličnem šefu počutijo cenjeno. Nič ne deluje bolje kot pozitivna spodbuda in tega se odlični šefi zavedajo. Pohvala zaradi dobrega dela privede do novega odlično dokončanega opravila, zato odlični šefi ne varčujejo s pohvalami, ko so te na mestu. Poznajo svoje zaposlene Odlični šefi se ustavijo in pozdravijo. Svojim zaposlenim dovolijo priti blizu ne glede na to, kaj v tistem trenutku počnejo. Učinkoviti nadrejeni se zanimajo za zasebno življenje zaposlenega. Vedo, katera je njihova najljubša nogometna ekipa, koliko so stari njihovi otroci in na kakšen način se vozijo v službo. Nadrejeni, ki razumejo življenje svojih podrejenih, tudi bolje razumejo njihov način dela. Odlični šefi opazujejo svoje zaposlene in točno vedo, v čem blestijo. Spodbujajo njihove interese in spretnosti, dajejo jim občutek, da so cenjeni. Res je, da imajo nekateri šefi preprosto prirojeno žilico za vse zgoraj omenjeno, a motiviranja in nav-duševanja se lahko tudi priučijo. Priučeno vedenje lahko vodi do uspeha, le razviti je treba tudi te sposobnosti. MojeDelo.com 13 MojeDelo.com Delavec za razrez in termično obdelavo m/ž (Slovenske Konjice) Zahtevana je strokovna izobrazba III., IV. ali V. stopnje ustrezne smeri, odgovornost za delo, natančnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 4. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Montažer (vzdrževalec -električar) m/ž (Prebold) Od vas pričakujemo elektro ali drugo tehnično smer izobrazbe, vsaj dve leti delovnih izkušenj (zaželene izkušnje s področja fotovol-taike), zaželene druge sposobnosti in kompetence: sposobnost samoor-ganiziranja, organiziranja in izvedbe dela, ciljna usmerjenost in pro-aktivnost, sposobnost sodelovanja v timu, volja do dela, prilagodljivost in komunikativnost. Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 4. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec strojev in naprav m/ž (Prebold) Od vas pričakujemo izobrazbo V. ali VI. stopnje izobrazbe elek-tro ali strojne smeri, zahtevani sta vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vsaj pasivno znanje angleškega jezika, poznavanje dela s programi MS office, samoiniciativno, samostojno, natančno in odgovorno delo, fleksibilnost pri opravljanju delovnih nalog. Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 4. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni delavec (varnost in zdravje pri delu) m/ž (Hrastnik) Minimalne zahteve: najmanj višješolska izobrazba tehnične ali druge ustrezne smeri, splošni in posebni del strokovnega izpita iz VZP, splošni in posebni del strokovnega izpita iz VPP... Sinet, d. d., Hrastnik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 10. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik tovornega vozila -kiper m/ž (Območje Celja) Od vas pričakujemo izkušnje na podobnem delovnem mestu, izkušnje z upravljanjem težke mehanizacije, vsaj 1 leto delovnih izkušenj na tem področju, vozniško dovoljenje B-, C-, E-kategorije. Ea-sytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 2. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Tehnolog na programu Mikrovent v Vojniku m/ž (Vojnik) Od vas pričakujemo najmanj VI. stopnjo izobrazbe strojne smeri, najmanj 2 leti izkušenj na enakem ali primerljivem področju, znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina) ... Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 15. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater v proizvodnji m/ž (Velenje) Podjetje Skaza sodi med tisoč najbolj navdihujočih podjetij v EU. Odlikuje nas ciljna naravnanost, smo zagovorniki svobode ustvar- janja in zavedanja, da je vse mogoče. Prisegamo na obnovljive in reciklirane vire, ki jih vselej zaznamujemo z lepoto. S svojimi izdelki ustvarjamo izkušnje. Vabimo vas, da se pridružite naši ekipi na delovnem mestu operater v proizvodnji. Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 2. 12. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kapetan ladje m/ž (Velenje) Vaše zadolžitve bodo obsegale: kapetan na krovu 100 BT, vzdrževanje in upravljanje ladje in opreme, kot so sidra, povezovalne vrvi, jeklene vrvi, vitli, črpalke in druga oprema, manjša potrebna popravila, vzdrževanje in čiščenje ladje, končana srednja poklicna šola, 1 leto delovnih izkušenj v tem poklicu, dobro znanje angleščine ... Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 1. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Orodjar m/ž (Slovenske Konjice) Vaše delo bodo predstavljali pomoč pri delu v orodjarni (delo na odrezovalnih strojih - frezalni, vrtalni, brusilni stroj in stružnica), na elektroerozijskih strojih, strojni žagi in kalilnih pečeh, notranji transport materiala, orodij in priprav dela, vzdrževanje in čiščenje delovnih prostorov, naprav in pripomočkov. Ma-rovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 1. 12. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Agent - prodajni zastopnik za direktno prodajo m/ž (Celje) Splošna pogoja: tehnična ali ekonomska izobrazba najmanj VI. stopnje, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni vzdrževalec m/ž (Žalec) Kratek opis del: izvajanje preventivnega vzdrževanja in pregledov stanja za preprečevanje večjih okvar in zastojev v proizvodnji, odprava okvar strojev in naprav, izvajanje predpisanih testiranj opreme na strojih in napravah ... Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 15. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser m/ž (Vojnik) Pričakujemo V. stopnjo strokovne izobrazbe (elektronik, mehatro-nik), najmanj 5 let delovnih izkušenj v poslovnih okoljih s področja elektronike in sorodnih področij, komunikativnost, timsko naravnanost, samoiniciativnost, proaktiv-nost, organiziranost . Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 28. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Telefonski prodajni agent m/ž (Celje) Naša ekipa se ponovno širi! Iščemo zagnane sodelavce timskega duha, ki so odprti za učenje in ki bodo tudi nas naučili česa novega. Pridružite se nam. Skupaj smo od ponedeljka do petka med 8.00 in 15.36. Konce tedna in praznike namenite družini, prijateljem in konjičkom. Telemarketing, d. o. o., Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 28. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strugar, rezkalec m/ž (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo najmanj IV. stopnjo tehnične smeri - strugar, rezkalec, orodjar, delovne izkušnje na podobnih delih, odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 26. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec m/ž (Rogaška Slatina) Pričakujemo IV. oziroma V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, vsaj 2 leti izkušenj na sorodnem področju, napredno znanje in znanje uporabe MS Office paketa, znanje angleškega jezika, sposobnost dobre organizacije dela, natančnost, vestnost in odgovornost. Atlantic Grupa - Droga Kolinska, d. d., Kolinska ulica 1, 1544 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. novi tednik nnPiDT 1 "7 Št. 45, 8. november 2018 ОГОП1 I/ Zlatorog - Hopsi# Celje - Šentjur! Trener KK Celje Vladimir Rizman zadovoljen s potekom dogodkov Znani so pari četrtega kroga v tekmovanju za pokal Košarkarske zveze Slovenije. Najbolj vroč par je laško-polzelski. Prvi obračun bo 21. novembra v Treh lilijah gostil Zlatorog, povratnega teden dni kasneje pa Hopsi na Polzeli. Preostale tekme bodo prej. Celjske košarkarje čaka zahtevna naloga. Šentjurčane bodo pričakali v torek ob 20. uri v dvorani I. osnovne šole. Druga tekma bo v dvorani Hruševec 20. novembra. Prvoligaš Šentjur je nesporni favorit za napredovanje proti celjskemu dru-goligašu. Terme Olimia se bodo pomerile z Ljubljano, povratno srečanje bo v Podčetrtku. Rogaška se bo v tekmovanje vključila kasneje. Tekmovanje v 1. slovenski ligi sei bo nadaljevalo žo jutri z obračunom med Šentjurjem in Krko, soboto pa bo obeležil regijski derbi med Slatinčani in Laščani. Po štirih krogih najbolje kaže Roggški, ki je še ne-poražena. Šentjur in Zlato- rog sta zbrala po dve zmagi, Hopsi pa eno. Sovraži poraze Košarkarji Celja so po dramatični končnici prišli do tretje zmage v 2. slovenski ligi in so zdaj tretji na prvenstveni razpredelnici. V svoji dvorani so ugnali Plamo Pur iz Ilirske Bistrice s 95:90. Gostje so po trojki Sajeviča v zadnji minuti povedli za točko. V zadnjih 25 sekundah je vseh šest točk za domačine dosegel kapetan Tadej Koštomaj, skupaj je dal 17 točk, Jimmie Lee Hunt, ki se je tudi prebudil v končnici, pa 19. Najboljši strelec srečanja je bil Matic Grušovnik s 23 točkami. Po srečanju je bil prepoten tudi trener Vladimir Rizman: »Celoten teden sem fante opozarjal, da je pred nami najtežja tekma. Šlo je z a mojo prvo prvenstveno tekmo v Celju, iekmeci so bili zelo neugodni, moji igralci so se hoteli predstaviti v najlepši luči. In v takšnih primerih reke zadrhtijo. Zmagali smo zosluženo. Zahvaljujem se igralcem. Večino drugega Tadej Koštomaj je zaigral iot pravi kapetan. polčasa smo zaostajali. Zmogli smo dovolj moči, pameti in zbranosti za preobrat. Prikazali smo drugačno Celje, z močnim značajem. A niso to pripombe na prejšnjega trenerja. Naša obramba še peša. Pogrešamo Ivana Dr-žića. Upam, da bomo odslej igrali še bolje.« Kako je sprejel povabilo predsednika kluba Aleksandra Kolke? »Poglejte, kurjo kožo sem dobil. Zame je Celje v tej postavi velik izziv. V Sloveniji še nisem vodil moštva s toliko kakovostnimi igralci.Koštomaj,Nuhanović in Hunt so vzorniki mlajšim igralcem. Že 26 let živim v Šoštanju. Spremljam košarko v regiji in se zavedam, da si (Celje zasluži prvoligaša.« Odločitev bo padla spomladi. »Sovražim poraze, želim zmagovati. Štiri klube sem kol; ikraloc pripelj al iz druge v prvo ligo, čas je že, da mi to uspe kol tieneo'z. Izzio je pravšnji Spoštujem zaupanje, ki mi jo biki dano, čeprav se zavvdam, da grem p o vroč kostanj v žerjaviao.« Cei'e bo v ligi v s oboto hostovalo v akofji Lopi, Terme Olimia, ki imajo šsoh pet zmag, pa v hranju pri Triglavu. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Trener Celja Vladimir Rizman PRINAŠAMO SVEŽINO S SKOKOM V TERMALNO VODO THERMANE LAŠKO IN KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE NA KRATKO Povabljeni trije Celjani Jesenice: Slovenska hokejska reprezentanca bo v prvem premoru v novi sezoni ta teden gostovala v Belorusiji, kjer bo z zasedbami Belorusije, Latvije in Francije odigrala turnir iz serije evropskega izziva. Tekmovanje bo tudi prvi izziv za novega selektorja Iva Jana. Ta ne bo mogel računati na številne izkušene člane izbrane vrste. Na pripravah na Jesenicah sta dva Celjana, Ken Ograjenšek, ki igra za Graz, in član Olimpije David Planko. Povabilo je prejel še tretji Celjan, Žan Jezovšek (Olimpija), a je udeležbo odpovedal zaradi poškodbe prepone. Grgić jih dobro pozna Celje: Selektor ženske košarkarske reprezentance Damir Grgić je izbral 12 igralk, ki bodo zastopale barve Slovenije v zadnjem ciklu kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 20l9. Slovenke čakata gostujoča dvoboja s Finsko in Francijo. Na seznamu je kar enajst sedanjih ali nekdanjih igralk celjske Cinkarne, Nika Barič, Lea Debeljak, Shante Evans, Zala Fri-škovec, Tina Jakovina, Aleksandra Krošelj, Eva Lisec, Teja Oblak, Larisa Ocvirk, Annamaria Prezelj in Maruša Seničar, le Eva Rupnik ni sodelovala s celjskim klubom. (DŠ) Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE ter DVE VSTOPNICI ZA KOPANJE V THE RMAN I LAŠKO: Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Podpis: Način plačila in darilo* (ustrezno označite): □ v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra □ za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55,01 evra □ mesečno za 9,50 evra Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 6. septembra do 20. decembra 2018. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com. Med vsemi naročniki (obstoječimi in novimi) bomo 20. decembra izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli po 2 celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje. I Ostale ugodn lačne vse posebne priloge Novega tednika brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) t" za naročnike: - 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje - vsak mesec možnost osvojitve lepih nagr v nagradni križanki 7 rad л o ČD DT novi tednik IO OrUn I Št. 45, 8. november 2018 Polom s »petardo« na štadionu Z'dežele .. Celjani povsem nemočni proti državnim podprvakom Ko so se neurja po Sloveniji umirila, je sledila toča golov v 15. krogu 1. slovenske nogometne lige (Gorica - Rudar 2:2, Triglav - Krško 4:3, v lepotici kroga Olimpija - Domžale 4:4, Aluminij - Mura 0:2). Nogometaši Celja so na svojem štadionu izgubili proti Mariboru s 5:0. Žal niso s svojimi zadetki nič prispevali k rekordu - v tem krogu je namreč v povprečju padlo dobrih pet golov na tekmo. Po drugi strani so pri rekordu domači branilci pošteno sodelovali. Izstopal je Dušan Stojinović. Drago pridobivanje izkušenj Zdaj polnoletni branilec je že v prejšnji sezoni s svojimi 17 leti dobil ogromno priložnosti. Bojda je velik potencial in ga bodo prodali za veliko denarja. Zanj naj bi že prejeli ugodno ponudbo (ali dve) iz tujine. Ne spominjamo se, da bi kdajkoli celjski nogometaš imel toliko kredita kot bivši nogometaš ljubljanskega Brava. Najbolj očitna primera sta trenutno člana mlade slovenske reprezentance. Vratar Metod Jurhar že dolgo časa greje klop, čeprav njegov tekmec ne blesti, vezist Janez Pišek pa je žrtev trenerjevega »ko-lobarjenja« številnih igralcev, čeprav je očitno, da bi moral Lestvica 1 .SNL MARIBOR 1510 3 2 43:13 33 OLIMPIJA 15 8 5 2 32:18 29 GORICA 14 5 7 2 20:20 22 MURA 15 5 4 6 23:22 19 CELJE 15 4 7 4 17:23 19 ALUMINIJ 15 5 3 7 21:24 18 DOMŽALE 14 4 5 5 24:22 17 TRIGLAV 15 4 3 8 21:32 15 RUDAR 15 4 3 8 15:33 15 KRŠKO 15 2 6 7 11:20 12 vseskozi igrati. In Stojinović? Pri prvem golu ni oviral Ta-varesa (ta se proti Olimpiji ni naigral, v nedeljo pa je počel, kar je hotel), pri drugem je pozabil na Zahoviča, pri tretjem je zapustil petmetrski prostor pred svojim golom, pri četrtem je izpustil Ivko-vića in mu je s svojo glavo pomagal spraviti žogo v mrežo, pri petem pa je za piko na i tako slabo zadel žogo, da bi ga na klop posadili tudi pri mlajših dečkih. Handanović ni dovolil Celjani so na lestvici padli na peto mesto. Če so včeraj Domžale premagale Gorico, pa so zdrseli v spodnji del razpredelnice. Njihova zmaga pred slabima dvema tednoma v Kranju je bila zlata vredna. V nedeljo so si zaslužili vsaj častni gol, a kaj, ko je Jasmin Handano-vić znova dokazal, da je še Tudi v Rogaški Slatini je bilo 0:5, v tekmi 2. lige je tam zmagal Kalcer. Po 14 krogih je Rogaška deseta med 1б klubi. V zadnji tekmi 12. kroga v 3. ligi sever je Šmartno s 4:0 (Fatlindu Vezaju je uspel hat-trick) ugnalo Mons Claudius in se je na vrhu lestvice izenačilo z Vidmom in Bistrico. Šampion je z 2:1 ugnal ekipo Vidma (oba gola je dal Arjan Torra) in za vodilnim triom na četrtem mestu zaostaja za šest točk. V soboto bo igral v Rogatcu, derbi pa bo v Šmartnem ob Paki (14.00), kjer bo gostovala Bistrica. Mitja Lotrič bi (pri 0:4) sam stekel pred gol Maribora, če ga ne bi za dres povlekel Ivković, za kar ni bil kaznovan. Sodniki so tik pred tem sicer spregledali, da je bil Lotrič v »ofsajdu«. vedno najboljši igralec Maribora. V prvem polčasu so gostje, ki še nikoli niso bili tako premočni, sprožili deset strelov proti celjskim vratom (na nasprotni strani sta letela dva). V Celju igrajo manj neobremenjeno kot v Ljudskem vrtu. Tam so le enkrat zmagali s 5:0 proti Celju, 19. avgusta 2000. Rumeno-mo-dri so dolgo čakali na prvo zmago proti vijoličastim po osamosvojitvi. Uspela jim je šele 9. avgusta 1997, ko sta za 2:1 gola dala Faik Kambe-rović in Dejan Bauman. Gledalcev je bilo tedaj na Skalni kleti toliko kot v nedeljo na štadionu Z'dežele, približno 1.500. Prvič je v Mariboru seveda zmagalo (0:3, domače je vodil Matjaž Kek) moštvo trenerja Marijana Pušnika, ki je imel jeseni leta 2002 že postavljene temelje za šam-pionsko moštvo. Aleksander Šeliga (Sašo Fonezzi), Marko Križnik, Almir Sulejmano- vić, Marijan Budimir, Gregor Helbl, Vladislav Lungu, Simon Sešlar, Mitja Brulc, Robert Koren, Dragan Čadi-kovski in Andrej Kvas, to je bila postava, ki je narekovala ritem, kjerkoli je igrala. Navduševala je zgolj na Skalni kleti, selitev na severni del mesta ji ni prijala. Dobra šola Darko Milanič je bil zelo zadovoljen in je znova večkrat ponovil besedo odlično. Trener Maribora je izpostavil naslednje: »Moji fantje so bili zelo željni zmage in so delovali moštveno. Prikazali so veliko ustvarjalnosti. Za nami je super tekma.« Dodal je, da bi takoj po zapravljeni enajstmetrovki sodnik Perić moral še enkrat pokazati na beli krogec po prekršku nad Zahovičem. Zanimivo je, da je teorija Celjanom pred začetkom 15. kroga omogočala celo skok na tretje mesto. Njihov trener Dušan Kosič je priznal: »Pričakovali smo, da se bomo glede na trenutno stanje veliko bolje odrezali na igrišču. Mislim, da smo sami veliko pripomogli k temu, da smo izgledali nekonkurenčni. Že od začetka smo zamujali v dvobojih, precej igralcev je bilo nerazpoloženih. Maribor je to znal izkoristiti. Odigral je zelo dobro tekmo.« Je komu od igralcev še posebej zameril slabo igro? »V prvi vrsti zamerim sebi. Vsi skupaj smo bili premalo odločni. Enostavno pride tak dan. Mariborčani so zadeli po svoji praktično prvi akciji. Skušali smo jih ujeti, a je bilo premalo kakovostnih podaj, dvobojev, posredovanj. Žal mi je tudi zaradi gledalcev, da nismo ponudili boljšega odpora. Imamo mlado ekipo, ki se je morala meriti s tekmecem, ki je bil na mednarodni ravni. To je bila dobra šola za nas.« Dodal je še ugotovitev: »Na tribuni je bilo nekaj oglednikov in imel sem občutek, da so fantje skušali delovati vsak zase. Če nismo enotni, smo zelo ranljivi. Nismo doživeli ne prvi in ne zadnji hud poraz. Mene zdaj zanima le, če smo se kaj naučili in kako bomo posledično reagirali v Domžalah.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Golovec gostil plavalno smetano Na 33. mitingu za pokal mesta Celje so v dveh dneh najboljši slovenski plavalci lovili norme za nastop na decembrskem svetovnem prvenstvu na Kitajskem. Celjska tekma, pred leti tradicionalen uvod v zimsko sezono, je bila po reorganizaciji tekmovanj tudi prva tekma, ki je štela za veliko nagrado Slovenije. Norme za SP imajo Peter John Stevens, Katja Fain in Tja-ša Pintar, pot ima po selektorjevih besedah zagotovljeno tudi Neža Klančar, nekaj preostalih plavalcev bo naslednjo priložnost za lovljenje norm imelo konec tedna v Zagrebu. Zadnji rok za uvrstitev v reprezentanco bo 17. in 18. novembra v Kranju. V bazenu Golovec je bilo med 244 plavalci iz 22 klubov tudi 22 predstavnikov PK Neptun Celje. V članski konkurenci je Anemari Ko-šak osvojila prvi mesti na 50 prosto in hrbtno. Mitja Horvat je bil med mladinci prvi na 200, 400 in 800 prosto. Na krajši razdalji je bil srebrn med člani, na daljši pa bronast. Kadetinja Hana Podbregar je bila najboljša na 50 in 100 prosto ter na 100 delfin, osvojila je še srebrno in bronasto kolajno. Mladinka Iza Vodenik je bila prva med članicami na 50 delfin in med mladinkami na 50 prosto. Med kadeti je Maks Jereb zmagal na 50 in 100 prosto. S po dvema medaljama so se izkazali še Lena Bornšek, Aja Emma Wesenschegg in Leon Ljubec Zajko, s po eno pa David Videnšek in Jan Vodenik. Predsednik Plavalnega kluba Neptun Celje Mitja Ručigaj je dejal: »Osvojili smo 26 odličij, zato smo zelo zadovoljni. Pohvala gre vsem, ki so se povzpeli na stopničke, izstopala pa sta Mitja Horvat in Hana Podbregar s po petimi medaljami. Z izpeljavo mitinga smo zadovoljni, čeprav je bilo zaradi zgoščenega programa precej živčnosti. Pritožb in pripomb sicer ni bilo. Za to je zaslužno približno 40 mojih sodelavcev. Naši mlajši plavalci bodo konec tedna odpotovali v Kranj. Januarja in februarja bo višek zimske sezone, ko bodo tri konce tedna zapovrstjo državna prvenstva za vse starostne kategorije. Do takrat je pred nami še precej tekem.« DŠ Foto: PK NEPTUN Plavalci celjskega Neptuna so se zelo dobro odrezali v svojem bazenu. ŠPORT 19 nato pa veselica v dvorani Zlatorog V odličnem vzdušju druga zmaga v ligi prvakov Kdo bi si mislil, da bo celjsko dvorano obiskalo več kot tri tisoč gledalcev, ko je bil gost ukrajinski prvak? Toda to se je zgodilo. Vzrok tiči tudi v dobro pripravljenih marketinških akcijah. Vstopnica s štajerskega nogometnega »derbija« je omogočala tudi ogled rokometne tekme, enako je bilo z vstopnicami s koncertov Modrijanov. Če se je le desetina od dvanajst tisoč ljubiteljev narodnoza-bavnega ansambla odločila za ponoven odhod v Zlato-rog, potem je marsikaj pojasnjeno. Pozitivna plat zgodbe je tudi dejstvo, da gledalci niso prišli gledat bogate in obenem vrhunske evropske zasedbe, temveč navijat za celjsko. Primerno časom je bilo navdušenje po zmagi nad povprečnimi Ukrajinci - nadpovprečno. »Dokazali, da zmoremo« V celjski rokometni ekipi je bil najbolj učinkovit Francoz William Accambray s sedmimi goli. Toda pred končnico je bil nezbran, očitno mu je zmanjkalo moči in je izgubil nekaj žog. Trener Tomaž Ocvirk je ustrezno ukrepal. Celjski strateg je široko nasmejan stopil pred naš mikrofon, z malce manj orošenimi očmi kot po prvi zmagi v ligi prvakov: »Občutki so fantastični, enaki kot po zmagi nad Flensburgom. Pravi so bili igralci in vzdušje. Ko smo padli v krizo, se nismo ustrašili. Razdelili smo minutažo Tilen Kodrin je dosegel šest golov. Izjemno se je znašel v zahtevnih položajih. Poljak Mateusz Kus (na tleh) ni bil kaznovan za izredno nevarno posredovanje. med igralce, deset se jih je vpisalo v listo strelcev. Narekovali smo ritem, v katerem je bilo zahtevno kakovostno zdržati vseh 60 minut. Lasten padec v igri smo znali pravočasno zaustaviti. Končnico smo odigrali tako, kot je treba.« Izjemni vratar Klemen Ferlin seveda ni bil popoln, imel je krizne minute. »V obdobju brez obramb sva ga z Alešem (Anžičem, trenerjem vratarjev, op. p.) čakala in se posvetovala. Rekel je, naj le še malo potrpim. In res je v naslednjih trenutkih Ferlin nanizal dve obrambi. Svoje delo je opravil odlično,« je Ocvirk pohvalil Trebanjca, ki je v Celje prišel iz Velenja. Z zdesetkano razliko si je Celje priborilo celo visoko razliko: »Glede tega težko najdem prave besede. Dokazali smo, da zmoremo, čeprav imamo ogromno težav. V soboto je za nameček zbolel Branko Vujović, zdaj naš edini desni zunanji napadalec. Na treningu smo preizkusili Draška Nenadića, kar se je obneslo na tekmi. Obenem je Branko stisnil zobe.« Gle- de Vujovića se je še posebej potrudil zdravnik Sašo Dju-rić, naslednik legendarnega Rudija Čajavca. Črnogorski bombarder je imel namreč 38 stopinj Celzija telesne temperature, kar spada med najbolj neugodna stanja. Fantje veliko jedo, a ■■■ Na novinarski konferenci je Ocvirk še enkrat zbral misli: »Lepo je sedeti tukaj pred vami po dobljeni tekmi. Igrali smo tako, kot smo se dogovorili, torej zelo hitro. Ukrajinci so po vračanju iz napada menjavali igralce, kar smo skušali izkoristiti. Prvi polčas je bil fantastičen. V drugem delu smo pričakovali naš padec v igri, ki pa je bil kratek. Ko so igralci začeli verjeti, da lahko zmagajo, je bilo vse lažje. Tekmo so mirno pripeljali do konca.« Ocvirk je priključil 18-le-tnega Matica Kosca in še ne polnoletnega Tadeja Kljuna, ki je celo dosegel gol. »Manjkata jima mišična masa. Kljunu je lažje, ker igra na krilu, kjer je manj stikov s tekmeci. Mladi fantje sicer veliko jedo, a očitno neustrezno hrano.« Ko se je smeh polegel, je dodal: »Spremeniti bo treba način prehranjevanja in morda tudi povečati intenzivnost vadbe s trenažerji.« Ocvirk svojo mirnost v končnicah tekem pripisuje tudi uspešnemu sodelovanju s psihologom Matejem Tuškom. In spet ta Zagreb ■.. Največ zaslug za zmagoslavje ima nedvomno vratar Klemen Ferlin z 18 obrambami, zaustavil je kar štiri strele s sedemmetrovk: »Glasni gledalci so nam pomagali zaustaviti mrk v drugem polčasu. Zdaj smo zelo samozavestni. Če bomo igrali tako kot proti Motorju, si lahko tudi v Zagrebu obetamo dve točki.« Ocvirk ga je pogledal, se nasmejal in ga potrepljal. Hladnokrvni Ferlin je v 51. minuti preprečil izenačenje na 26:26, čeprav je levo krilo Igor Soroka imel dovolj prostora za skok in met: »Tedaj me trenutni rezultat ni zanimal. Šel sem z roko in telesom proti žogi, ki me je zadela.« Osmina finala lige prvakov je vse bližje. Motor ima dve točki, Zagreb tri, Celje štiri. V tem mesecu bo odigralo dve tekmi z Zagrebom, sprva konec tedna v hrvaški prestolnici, nato v Zlatorogu, potem bo odpotovalo v Zaporožje. »V Zagreb gremo po točke,« je bil odločen Tilen Kodrin, ki je dvakrat atraktivno zadel iz zahtevnega položaja po Ne-nadićevih podajah v zrak. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Zavedati se je treba, da je pot do zmage tlakoval vratar Klemen Ferlin, ki je v izredni formi. A že pojutrišnjem bo to moral znova dokazati v Zagrebu. Sodila bosta Rusa ... Žalčanke dva dneva vodile na lestvici Derbi sosed je bil neizprosen. Najboljša strelka tekme je bila Pia Najboljša strelka pri domači ekipi je bila Celjanka Katja Hren, nekdanja članica celjskega kluba. Čerenjak, nekdanja članica žalskega kluba. V dvorani Golovec so se spopadle celjske in žalske rokometašice. Lokalni derbi je pripadel ekipi Zelenih dolin z 31:28. Pri poraženkah sta bili najbolj učinkoviti Katja Čerenjak z osmimi in Ela Kodele s sedmimi goli. Za zmagovalno ekipo je Pia Hren dosegla deset golov, Saša Golavšek pa devet. Zelene doline so bile do ponedeljka same na vrhu lestvice, imele so dve tekmi več od Krima, ki je nato visoko zmagal v Velenju (15:42) in prevzel prvo mesto. Celjanke so s tekmo manj (s Krimom) na nezavidljivem sedmem mestu s petimi točkami. Za njimi so Ptuj s štirimi točkami, Ljubljana s tremi in Velenje z dvema točkama. Zdržale psihološki pritisk Žalčanke so sredi prvega polčasa ostale brez Kaje Krebs. Celjanka nima sreče z zdravjem. V prejšnjem krogu je imela težave z dihanjem, a po odhodu iz bolnišnice pomagala svojim soigralkam. V soboto je na-stradalo koleno. Najbrž so poškodovane križne vezi. Z bolečinami je ob igrišču spremljala tekmo do konca: »Sama si vedno pravim, da je vse za nekaj dobro. Morda pa se je moja nesreča spreobrnila v srečo ekipe in smo osvojile točki, ki smo si ju nenormalno želele.« Trener Bojan Voglar je bil zelo zadovoljen z igro svojih igralk: »Predvsem pa jim česti- tam, da so zdržale psihološki pritisk. V prvem delu je bila naša obramba premalo odločna. V nadaljevanju je bila precej boljša. Zasluženo smo zmagali. Želimo si več tekem v tako dobrem vzdušju.« Strah ga je bilo, da je Krebsovo izgubil za dlje časa. V soboto bo v Žalcu gostoval Koper. »Glede na to, da so Primorke zmagale v Celju, moramo biti previdni,« je zaključil Voglar. Krim in Zelene doline imata po 12 točk, Krka 9, Mlinotest 7, Zagorje in Koper po 6, Z'dežele in Ljubljana po 5. V končnici za prvaka bo prostora le za četverico. Brez očitkov Trener ekipe Z'dežele Sebastjan Oblak ni objokoval usode, saj meni, da bo po treh zaporednih porazih še dovolj priložnosti za zmage: »Derbi je upravičil naziv. Našemu porazu je botrovalo dejstvo, da nismo bili v popolni zasedbi na treningih. Zbolela je Sanja Vrček, zato je kasneje stopila na igrišče, začeli pa smo s Katarino Regner na sredini napada. Dekletom ničesar ne očitam. Borile so se, a Žalec je bil boljši. Prihaja tekma, ki jo moramo dobiti. Že jutri bomo gostovali pri ekipi Ljubljane.« Derbi sosed je ocenila tudi občasna reprezentantka Regnerjeva: »Ni šlo, očitno ni bilo dovolj energije za vseh 60 minut. Pred zadnjo četrtino je bilo še vse v zraku, potem pa smo preveč hitele in zapravile nekaj zrelih priložnosti.« DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. V SPOMIN Minili sta dve leti, kar me je zapustil dragi mož FRANCI TOVORNIK iz Suhega 1a, Dobje (7. 12. 1950 - 4. 11. 2016) Hvala vsem, ki ga obiščete in se ga spominjate. Za vedno v njegovem srcu - žena Ivanka Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Bolečine hude si prestala, zdaj lahko boš mirno spala, a v srcih naših za vedno boš ostala. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila ANGELA RUTAR z Vrha nad Laškim 35 (30. 3. 1934 - 28. 10. 2018) Hvaležni smo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izražena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družinama Koprivc in Pavčnik, pogrebni službi, župniku, govorniku, praporščaku in trobentaču. Žalujoči: vsi njeni MOTORNA VOZILA PRODAM HONDO civic 1,4 is, letnik 1996, registracija oktober 2019, prodam. Kličite popoldan, telefon 070 186-300.1821 OPEL Astro 1.8/16, letnik 2000, 320.000 km, 4 x dodatna platišča, s priklopom za prikolico in 3. reg. tablico, prodam za 750 EUR. Telefon 041 736-147. 1842 STROJI PRODAM ROTACIJSKO kosilnico Sip 165 roto, odlično ohranjeno, kot novo, prodam. Telefon 041 725-055. Š 54 TRAKTOR Imt 539, letnik 1985, prvi lastnik, 2.400 ur, pogon 4 x 4, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5793423. 1819 VALJ Inox za sadni mlin, z jermenico in ležaji, prodam. Telefon 041 818-899. 1830 BCS 630 ws max, gorski, bencinski motor lga 340, greben 145 cm, »brezprstni«, malo rabljeno, prodam. Telefon 041 766-216. 18 2 3 POSEST PRODAM V DRAMLJAH pri Celju prodam vinograd z vinsko kletjo, 1.400 m2. Informacije za ogled, telefon 031 395-880. 1770 HIŠO z vinogradom na Virštanju prodam. Telefon 040 211-346. p MENJAM Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in sestra TEREZIJA ZORKO iz Strmce 45, Laško (12. 9. 1934 - 23. 10. 2018) Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala patronažni službi ZD Laško za skrb in nego v času njene bolezni ter kvartetu Oljka za zapete pesmi in besede slovesa. Žalujoči: njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice STANISLAVE JAVORŠEK rojene Novak iz Goriške ulice 6 v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala pevcem kvarteta Zven za doživeto odpete pesmi, govornici gospe Marini Srebočan za ganljive besede slovesa, župniku župnije sv. Duha mag. Srečku Hrenu za opravljen obred in trobentaču za odigrano Tišino. Posebna zahvala osebju Trubarjevega doma v Loki pri Zidanem Mostu za nesebično nego in zdravljenje v času njene bolezni. Žalujoči: sin Mojmir z družino V OKOLICI Laškega prodam travnik z veliko zidano shrambo. Telefon 041 886-816. 1807 ftOUfi DAVČNO SVETOVANJE IN RAČUNOVODSKE STORITVE Prosto delovno mesto: RAČUNOVODJA V RAČUNOVODSKEM SERVISU (ž/m) Pogoji: - najmanj 6. stopnja izobrazbe ekonomske smeri - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Rok za prijave 15. 11. 2018 na info@aqua-racunovodstvo.si STANOVANJE PRODAM V ZREČAH prodam neopremljeno 4-sob-no stanovanje. Telefon 041 886-816. 1806 ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 65 m2, opremljeno in obnovljeno, na Hudinji v Celju, oddam v najem. Telefon 041 928-125. 1826 PRAŠIČE, težke od 20 do 100 kg, domača vzreja, možna dostava, in domače peteline prodam. Telefon 041 797-052. 1777 PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg in izločene plemenske svinje za predelavo v salame, prodamo. Zbiramo naročila za breje svinje mladice. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p KRAVO, staro 5 let, težko 580 kg, za zakol, prodam ali menjam za teličko. Telefon 031 640-437. 1818 PRODAM ШШШ MESTNA občina Celje prodaja turistično--nastanitveni objekt v apartmajskem naselju neposredno ob smučišču Golte, v katerem se nahajajo: apartma v pritličju počitniškega objekta v izmeri 41,80 m2 z dodatno (samostojno) sobo v izmeri 15,13 m2 ter dva apartmaja v prvem nadstropju počitniškega objekta v izmeri 25,70 m2 in 19,90 m2. Nepremičnina se prodaja po postopku javnega zbiranja ponudb, besedilo javnega zbiranja ponudb pa je objavljeno na spletni strani MOC ( https://moc.celje. si/javni-razpisi/6034-javno-zbiranje--ponudb-za-prodajo-nepremicnin-v--lasti-mestne-obcine-celje-2). Dodatne informacije na telefonski številki (03) 4265-668. n KOTNO sedežno garnituro, 230 x 326 x 175 cm, dvosed 148 x 106 x 103 cm, bež barve in klubsko mizico, v celoti ali posamezno, prodam. Cena po dogovoru, možna dostava. Telefon 031 615-481. p astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE ДШШШ i astrologinja 0906430 cera pogovora za m in lito je 1, PRODAM NOVEJŠO hišo v okolici Celja menjam za stanovanje v pritličju. Telefon 031 265855. 1812 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KRAVO simentalko, staro 8 let, prodam. Telefon 041 870-510. 1815 PRAŠIČE krško-poljske pasme, za nadaljnjo rejo ali zakol, težke približno 100 kg, prodam. Sprejemam naročila za 8 tednov stare pujske krško-poljske pasme, ki bodo naprodaj v decembru. Telefon 041 552-143. 1822 DVE telici, 300 kg ali kravo, brejo, pregledano, pašno, lahko s teličkom, prodam. Telefon 031 467-862. 1833 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 1837 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 070 302-808 ali (03) 573-9408. L 169 PRAŠIČA, težkega 230 kg, krmljenega izključno z domačo kuhano hrano, prodam. Zakol možen pri nas. Cena 2,20 EUR/kg. Telefon 031 660-317. 1836 TELIČKO simentalko, težko približno 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 292-475. 1839 ZAHVALA Ob boleči izgubi nam tako dragega BRANKA RENCLJA s Proseniškega 86 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali za dobrodelne namene. Posebna hvala njegovi osebni zdravnici dr. Nataliji Koren in dr. Draganu Kovačiću za njuno skrb in nesebično pomoč. Hvala prof. Cvetki Zagode za poslovilne besede in gospodu župniku Mihi Hermanu za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in maše. Hvala sindikatu in sodelavcem Centra ISI in Valji, d. o. o., Štore. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V lepem jesenskem jutru je omagalo preutrujeno srce našega ljubljenega moža, očeta, tasta in dedija VIKTORJA MAJDIČA (19. 2. 1939 - 26. 10. 2018) Na njegovo željo smo se od njega poslovili v najožjem družinskem krogu v petek, 2. novembra. Pokopan je na pokopališču Vič v Ljubljani. Zahvaljujemo se sosedom z Blagovne za izraze sožalja in vsestransko pomoč in podporo v težkih trenutkih, ki smo jih preživljali. Hvala strokovnemu osebju Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje za vso strokovnost in skrb, ki ju je bil deležen v zadnjih dnevih svojega življenja. Hvala Goranu Šiljegu, dr. med., in sestri Danijeli iz Zd ravstvenega doma Šentjur za dolgoletno skrb za njegovo zdravje ter izredno prizadevnost in prijaznost. Za njim žalujemo in ga neizmerno pogrešamo: žena Maca, hči Barbara z možem Sandijem, sin Gregor z ženo Nado in njegovi ljubi vnuki Ema, Aina, Jakob in Hana ter ostalo sorodstvo. KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286. Š 30 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TRI telice, najraje simentalke, stare od 3 do 5 mesecev, kupim. Telefon 041 951-092. 1834 DEVET silažnih bal, prva košnja, prodam. Telefon 070 573-488. 1835 REPO za kisanje prodam. Telefon (03) 573-9240. L 166 OSTALO PRODAM DESKE (lipa, hruška, češnja, javor in jesen), vse zračno suho, prodam. Telefon 040211-346. p DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p |ponudbe| za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si PRODAM SENO, otavo in slamo, vse v okroglih balah, prodamo na kmetiji Zorko, Babno pri Celju, telefon 041 741-028. 1769 SUHE bale sena, otava, okolica Vojnika, prodam. Telefon 041 763-409. 1817 OREHOVA jedrca prodam. Telefon 031 733-965. 1813 HRASTOV žagan les, 4 cm in smrekove deske, 2,5 cm, prodam. Telefon 041 951-092. 1834 KOMBINIRAN hladilnik, zamrzovalno omaro Gorenje, masivno posteljo z jogijem, 200 x 90 cm, razne omare, nerjaveč kotel Igo, 150 l, otroški motor Chopper, na baterije, nosilnost do 100 kg in sintisajzer Yamaha, prodam. Cena po dogovoru, možna dostava. Telefon 031 615-481. p p MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več med nami. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat, svak, stric, bratranec, boter, dober sosed in prijatelj HENRIH JEREB iz Žalca (22. 1. 1943 - 29. 10. 2018) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo pisno in ustno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poti k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebej se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Celje in UKC Maribor za vso strokovno pomoč, patru Jožetu za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, govorniku Dušanu Banku za srčne besede slovesa, pogrebni službi Ropotar, Komunali Žalec in pevcem vokalne skupine Eros za ganljivo odpete pesmi med mašno slovesnostjo in pogrebom ter zaigrano skladbo ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Bolečina, ki je ostala v naših srcih, je neizmerna. Močno ga bomo pogrešali. Žalujoči: vsi njegovi 1829 Umrla je naša upokojena sodelavka LJUBICA STOJILKOVIĆ zaposlena kot srednja medicinska sestra v negovalni enoti na oddelku za plastiko in rekonstrukcijsko kirurgijo ter kirurgijo rok. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n V SLOVO Le nekaj dni po 98. rojstnem dnevu je 22. oktobra 2018 za vedno zaspal naš oči VINKO ANDOLJŠEK iz Slatine v Rožni dolini V žalosti sva ostala: hčerka Jana in sin Vinko z družinama. 1828 STREŠNI avtomobilski kovček Thule za prtljago ali smuči, 2 strešna nosilca zanj in 2 nosilca za kolo, prodam za 60 EUR. Telefon 041 736-147. 18 42 ANGLEŠČINA - strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Šempeter, telefon 059 959-383; Facebook: Amm-trade Angleščina. n 49-letni moški z lepim nasmehom, podjetnik, iz okolice Domžal, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, ljubitelj narave, morja, išče žensko družbo. Telefon 031 207-203. p novi tedniki radio cel Vaš zakaj naš zato. Vsak ponedeljek Iščemo ob 12*15. odgovore na đf vprašanja poslušalcev. 03 4225148 radio@Ht-rc.si Prevrneva 1 % 3ÜÜ0 Celje Za vasjo, v gozdu tam, v Urštu zelenem, preživel mladih let srečne sem dni, vedno rad bil vesel, pasel ovčice, pod večer tiho v noč s črički zapel. ZAHVALA Poslovili smo se od moža, očeta, starega očeta in prastarega očeta ter tasta JANEZA GREGORCA rojenega na Frankolovem, živel je v Zadobrovi 27 v Škofji vasi. (27. 7. 1930 - 27. 10. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja in ker ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem Mešanega cerkvenega pevskega zbora župnije Ljubečna za odpete pesmi pri sveti maši ter Moški pevski skupini Ljubečna in pevcem s Frankolovega za petje ob slovesu. Posebna zahvala gre Prostovoljnemu gasilskemu društvu Škofja vas ter predsedniku Tomažu Kmeclu za skrbno pripravljene besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi Splošni bolnišnici Celje. Hvala pogrebni službi ter vsem, ki ste našega dragega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinovi Ivi, Drago in Peter z družinami 1832 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija DRAGA VREČKA iz Ulice Cvetke Jerin 1 v Štorah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Alojzu Kačičniku za lepo opravljen cerkveni obred in hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Majda, hči Urška in sin Jure z družinama 1843 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očija, srčnega dedija in tasta EDVARDA SELIČA iz Laškega (6. 8. 1948 - 18. 10. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim sodelavcem, združenju šoferjev in avtomehanikov ter vsem prostovoljnim gasilskim društvom za tople besede, darovano cvetje in sveče. Hvala Matjažu Piklu za žalni govor in Mihi Salobirju za odigrano žalostinko. Hvala gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Laško, še posebej Mateju in Bojanu Špilerju. Iskrena hvala vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega Edija na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Albina, hči Tanja z možem Iztokom in vnuk Izidor L 167 Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi in med nami si. ZAHVALA Poslovili smo se od dobre, skrbne in ljubeče mame, sestre, tašče, babice in prababice JOŽEFE CENTRIH rojene Krampušek, iz Debra 8, Laško (6. 1. 1924 - 25. 10. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala osebju bolnišnice Celje in zdravnikom za žilno in srčno kirurgijo v Celju. Hvala zdravnici Svjetlani Rajko-vič, vodstvu in zaposlenim v Domu ob Savinji v Celju. Hvala gospodu župniku iz Laškega za opravljen obred, pevcem kvarteta Oljka za poslovilne besede, odpete pesmi pri sveti maši in odprtem grobu, trobentaču in pogrebni službi Komunala Laško ter vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem. Žalujoča: hčerka Zdenka z možem in sin Cvetko z otroki 1831 Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) ZAHVALA Prenehalo je biti srce naše drage mame, babice, sestre in tete JUSTINE ŠKORJA iz Valentiničeve ulice v Laškem (2. 6. 1932 - 25. 10. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, stisk roke, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za župnijsko cerkev in Karitas ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Marku Rateju iz ZD Laško, dr. Jožetu Škorji in dr. Juretu Zupanu iz Splošne bolnišnice Celje ter primariju dr. Miranu Koželju iz UKC Maribor za ves trud in skrb v času njene bolezni. Prisrčna hvala družinama Žikovšek in Maček za nesebično pomoč in podporo. Bog povrni dr. Ivanu Platovnjaku za podeljen zakrament bolniškega maziljenja, molitve, besede tolažbe, opravljeno mašo zadušnico in obred slovesa ter g. škofijskemu upravitelju nadžupniku in dekanu Roku Metličarju, g. župniku Klemnu Jagru, g. župniku Stanku Domanjku, g. duhovnemu pomočniku Petru Mar-čunu in g. kaplanu Ivanu Hrastniku ter ministrantom. Hvala govornici gospe Dragici Cverle, MePZ Koral za tankočutno petje in g. Leonu Polancu za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi Komunali Laško in praporščakom. Pogrešali jo bomo: hčerka Gabrijela in sin Lovrencij z družinama, sestri ter ostali sorodniki in prijatelji. Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal. Po hudi bolezni nas je v 86. letu starosti zapustil naš dragi ata, dedi in brat ALBERT HEILIGSTEIN iz Kajuhove ulice 7 v Celju Od pokojnika se bomo poslovili 9. novembra 2018 v ožjem družinskem krogu. Žalujoči: sin Erik, snaha Darja, vnuka Gregor in Rok ter sestra Helena z družino L 168 845 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 8. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 9. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. LADY GAGA & BRADLEY COOPER - SHALLOW (2) 2. MARSHMELLO FT. BASTILLE - HAPPIER (3) 3. THE CHAINSMOKERS FEAT. KELSEA BALLERINI - THIS FEELING (4) 4. RITA ORA - LET YOU LOVE ME (2) 5. MUMFORD & SONS - GUIDING LIGHT (5) 6. PANIC! AT THE DISCO - HIGH HOPES (3) 7. LENNON STELLA - BAD (4) 8. TOM GRENNAN - FOUND WHAT I'VE BEEN LOOKING FOR (2) 9. JASON DERULO & DAVID GUETTA - GOODBYE (1) 10. JESS GLYNNE - ALL I AM (1) DOMAČA LESTVICA 1. MANOUCHE - MOJE MISKE (4) 2. ZALA KRALJ & GAŠPER ŠANTL - S TEBOI (5) 3. CHALLE SALLE - LEGENDA (3) 4. PERPETUUM JAZZILE & VLADO KRESLIN - OD VIŠINE SE ZVRTI (2) 5. EVA BOTO - TVOJA (4) 6. NIPKE - INA (3) 7. DAN D - BOLI ME K (1) 8. TADEJA MOLAN - POLJE LJUBEZNI (4) 9. NEW GAME OVER - LE ENKRAT SE ŽIVI (2) 10. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - ASTRONAVT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: PALOMA FAITH - LOYAL ARIANA GRANDE - BREATHIN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ALENKA GODEC - AKORDI V OČEH ZMELKOOW - LJUBEZEN Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 10. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 11. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 12. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni moza- ik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 13. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 14. november Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Poskok: Martinov praznik 2. Viharnik: Juhanca 3. Upanje&Razplet: Kdo je boljši 4. Dolenjskih 5: Očetove besede 5. Original Štajerci: Prepovedana novi tednik 90 i,6 95,1 95,9 100,3 rad io celje vMw г илмој/ Kino ^CINEPLE^^B Spored od 8. 11. do 14. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bohemian Rhapsody - drama, biografski četrtek, ponedeljek: 17.20, 18.30, 20.00 torek, sreda: 17.20, 18.30, 20.10 petek: 17.20, 18.30, 20.00, 22.35 sobota: 14.40, 17.20, 18.30, 20.00, 22.35 nedelja: 14.40, 17.20, 18.30, 20.00 Božiček in druščina - komedija, družinski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30, 19.30 petek: 15.30, 17.30, 19.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Dekle v pajkovi mreži - kriminalni, drama, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.20 petek, sobota: 18.00, 20.20, 22.40 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje - fantazijski, komedija, sinh. sobota, nedelja: 14.00 Hrestač in štiri kraljestva - družinski, pustolovski od četrtka do srede: 18.50 nedelja: 13.50 Hrestač in štiri kraljestva - družinski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 16.50 Johnny English spet v akciji - komedija četrtek, ponedeljek, torek: 18.40, 20.30 petek: 18.40, 20.30, 22.30 sobota: 15.00, 18.40, 20.30, 22.25 nedelja: 15.00, 18.40, 20.30 Lovec ubijalec - triler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek: 21.30 sobota: 16.20 torek: 15.30 Luis in vesoljčki - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.50, 16.50 sobota, nedelja: 14.50, 15.50, 16.50 sreda: 15.50, 17.00 Magične živali: Grindelwal-dova hudodelstva - fantazijski, pustolovski sreda: 19.00 Magične živali: Grindelwal-dova hudodelstva - fantazijski, pustolovski, 3D torek, sreda: 20.00 Mala Italija - komedija, romantični četrtek, petek, ponedeljek: 16.00, 19.50 sobota: 16.00, 21.30 nedelja: 16.00, 20.40 torek, sreda: 16.00, 17.40 Marnie - opera sobota: 18.55 Noč čarovnic - grozljivka, triler četrtek, petek, ponedeljek: 15.40, 21.10 sobota, nedelja, torek, sreda: 21.10 Overlord - grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek: 17.50, 20.10 petek, sobota: 17.50, 20.10, 22.20 torek, sreda: 17.50, 19.50 Park groze - grozljivka petek: 22.00 sobota: 22.30 Silfida - balet nedelja: 16.00 Venom - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek: 17.40 sobota: 14.10 nedelja: 18.20 torek: 21.30 Vili Bremza - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.30, 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 sreda: 16.30 Zverjasec in Zverjašček - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.40 sobota, nedelja: 13.45, 14.30 sreda: 15.45 Zvezda je rojena - muzikal, drama od četrtka do torka: 20.50 sreda: 15.30, 21.10 metropol ČETRTEK 19.00 Bohemian Rhapsody - biografska drama PETEK 18.00 Pero Lovšin -Ti lahko - dokumentarni 20.00 Bohemian Rhapsody - biografska drama SOBOTA 17.00 Zverjasec in Zverjašček - animirana družinska pustolovščina 18.00 Pero Lovšin -Ti lahko - dokumentarni 20.00 29. Liffe: Utoya - 22. julija - drama NEDELJA 17.00 Zverjasec in Zverjašček - animirana družinska pustolovščina 18.00 Posledice - drama 20.00 29. Liffe: Dogman - kriminalna drama PONEDELJEK 19.00 29. Liffe: Srečen kot Laz- zaro - drama TOREK 19.00 29. Liffe: Hiša, ki jo je zgradil Jack - drama SREDA 19.00 29. Liffe: Oni - biografska drama KINO VELENJE PETEK 17.00 Vili Bremza - animirana komična pustolovščina, sinh. 18.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 19.00 Lovec ubijalec - akcijski triler 20.00 Posledice - drama 21.15 Venom - akcijska grozljivka SOBOTA 17.00 Vili Bremza - animirana komična pustolovščina, sinh. 18.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 19.00 Hrestač in štiri kraljestva - domišljijska pustolovščina, 3D 20.00 Posledice - drama 21.00 Lovec ubijalec - akcijski triler NEDELJA 16.00 Vili Bremza - animirana komična pustolovščina, sinh. 17.00 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.00 Hrestač in štiri kraljestva - domišljijska pustolovščina 19.00 Posledice - drama 20.00 Sodnica - drama PONEDELJEK 17.30 Bohemian Rhapsody - biografska drama 18.00 Posledice - drama 20.00 Bergman: Eno leto, eno življenje - dokumentarni Kulturne prireditve ČETRTEK, 8. 11. 10.00 Knjižnica Šentjur Spomini mojega očeta Andreja Zlobca na boje za severno mejo knjižna čajanka z Dušico Kunaver 17.00 Osrednja knjižnica Celje Mesec slovanske kulture Vsi Slovani za mizo; gost: etnolog dr. Janez Bogataj 17.00 Kulturni dom Virštanj Ples je otrok glasbe literarni večer; gosta: Simona in Robert Preniger 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Predstavitev knjižne triologije Martinovo berilo (Martinellus) Mohorski večer 19.00 Narodni dom Celje_ Pesem besede slavnostni koncert ob 90-letnici skladatelja Jakoba Ježa; vstop prost DOGODKI MED8.11. in 15.11.2018 ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 8. november, S Slovani za mizo ob 17. uri dr. Janez Bogataj ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 8. november, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti Predhodna prijava na tel. 03 426 17 66 PETEK, GLASBA FILM 9. november, Cikel ruskega filma ob 17. uri Progasta plovba PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 12. november, Skrivnosti dobrega vina ob 17.30 Predava dr. Tatjana Košmerl TOREK, GLASBA FILM 13. november, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 14. november, Čirule čarule in kihalni prašek ob 17. uri Izvaja Miškino gledališče ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 15. november, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Zaželjene prijave na 03 426 17 66 ČETRTEK, AVLA V KNJIŽNICI 15. november, Odprtje razstave Ex-libris Poloniae iz zbirk knjižnic ob 17. uri Poljske akademije umetnosti ČETRTEK, GLASBA FILM 15. november, Bralno pogovorna urica ob 17. 30 Vodi Silvo Pur Л»' i NAPOVEDNIK 23 19.19 Mestna knjižnica Velenje Dušan M. Pirc: Besede predstavitev pesniške zbirke 19.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Godalni oktet One koncertni abonma in izven 20.00 Dom kulture Velenje Rock'n'roll celovečerni samostojni stand up šov Tina Vodopivca PETEK, 9. 11. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Mesec slovanske kulture: Ruski film: Čas prvakov (2017) zgodovinska drama 18.00 Velenjski grad_ Diplome odprtje skupinske razstave članov Kluba arhitektov Saša regije 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Krajine II odprtje razstave Barbare Drev; vstop prost 19.00 Kulturni dom Ponikva Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes odprtje Martinovih dnevov in razstave 19.19 Mestna knjižnica Velenje Nomorewars: razstava ob koncu 1. svetovne vojne odprtje razstave Počitniškega društva Kažipot 19.30 Glasbena šola Velenje Mihael Hrustelj, kitara koncert 20.00 Narodni dom Celje_ Kvartet Akord koncert ob 20-letnici delovanja; vstop prost 20.00 Galerija AQ Celje_ Ida in Iva odprtje razstave Jošta Franka in Dušana Letnarja SOBOTA, 10. 11. 9.00 Pisarna TOD Ponikva Likovna dela Angele Bele odprtje razstave 9.00 do 19.00 Kulturni dom Ponikva Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes razstava 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje, Hermanovo otroško gledališče Bonton za male lumpe izvedba: Gledališče Bičikleta; za abonma in izven 10.00 Kulturni dom Ponikva Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes predavanje Jožeta Rataja 10.30 Dom kulture Velenje Zvezdica Zaspanka premiera plesne predstave Maksi (1) in Mega Pikin abonma in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 SLG Celje_ Florian Zeller: Oče abonma po posebnem razporedu in izven ШП7Г muzej novejšezgodovinelcelje NA HERMANOVEM ODRU 2. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2018/2019 V soboto, 10. novembra 2018, vas ob 10. uri vabimo na predstavo Bonton za male lumpe. V sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven Abonma in vstopnice lahko kupite v informacijski pisarni Muzeja novejše zgodovine Celje. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Madagascar Špas teater, muzikal 19.00 Cerkev sv. Martina Ponikva Cerkveni zbor iz Sv. Ane v Slovenskih goricah koncert 19.00 Telovadnica OS Vojnik Prifarski muzikanti veliki gala koncert ob 30-letnici delovanja 19.30 Gledališče Zarja Celje Novačanova gledališka srečanja: Matjaž Zupančič: Vorkšop na Moliera komedija v režiji Gregorja Geča in izvedbi Društva G. A. D. Portorož; 5. tekmovalna predstava NEDELJA, 11. 11. 8.00 do 16.00 Kulturni dom Ponikva Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes razstava 17.00 Celjska kulturnica Novačanova gledališka srečanja okrogla miza o letošnjih predstavah festivala; voditelj: Iztok Valič, režiser in igralec; vstop prost 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Madagascar Špas teater, muzikal 19.30 Gledališče Zarja Celje Novačanova gledališka srečanja: Patrick Süskind: Kontrabas monodrama v izvedbi Mihe Firšta, Hiša kulture Celje, Društvo ljubiteljev umetnosti Celje in Društvo za novo umetnost; slavnostni zaključek festivala s podelitvijo nagrad in razglasitvijo najboljše predstave PONEDELJEK, 12. 11. 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka pihal 19.19 Mestna knjižnica Velenje 40 let kulture Senke Karlovčec odprtje razstave TOREK, 13. 11. 13.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jesenski javni nastop srednje stopnje oddelkov godal, pihal, trobil in tolkal, petja ter komornih skupin 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Pokaži mi nebesa triologija dinamike prostorov, nihanja, performans 19.30 Narodni dom Celje Umetnost v gibanju Tesla glasbeno-gledališka predstava 19.30 Celjski dom_ GM oder: Duo Clarien Andraž Golob, klarinet in Sanja Mlinarič, harmonika; vstop prost 19.30 Glasbena šola Velenje Klavirski duo Gorišek - Lazar in Zagrebški kvartet saksofonov abonma Klasika (2) in izven SREDA, 14. 11. 13.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jesenski javni nastop srednje stopnje oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonike ter komornih skupin 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Čirula čarule in kihalni prašek gledališka predstava; gostuje: Miškino gledališče 17.00 Vila Rožle Velenje_ Gumbi in gumbarstvo v Šaleški dolini odprtje razstave; razstavo bo predstavila avtorica Pina Špegel 17.00 Dom kulture Velenje Naj gre vse v n (PI) avtorski projekt Nika Škrleca; abonma Mladost in izven 17.00 Vila Bianca Velenje Odkrivanje odprtje razstave Petre Toplak 17.00 Ekomuzej Žalec Perišče v Dobriši vasi premiera etnološko-dokumentarnega filma; avtor: Robert Gaber 19.19 Mestna knjižnica Velenje Prelistani obrazi predstavitev knjige Milojke Bačovnik Komprej Ostale prireditve ČETRTEK, 8. 11. 8.00 do 16.00 Podčetrtek_ Četrtkov sejem 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura za najmlajše primerna za otroke od 3. leta starosti 11.00 Društvo Novus Velenje Moramo otrokom postaviti meje? pogovorna delavnica 16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Srečanje knjižnično bralnega kluba 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice poslušanje pravljic in ustvarjanje na temo pravljice za najmlajše 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Najlepši kraj, hiša in kmetija zaključna prireditev izbora PETEK, 9. 11. 16.00 Socio - Večgeneracijski center Celje Kirgizistan potopisno predavanje Tjaše Teržan; vstop prost 18.00 Knjižnica Laško Dr. Mojca Kovačič: O zvonjenju in pritrkavanju strokovno predavanje ob tradicionalnem martinovem SOBOTA, 10. 11. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 8.00 do 12.00 Parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Žalec Podeželska tržnica 10.00 Ipavčev kulturni center Sentjur Brezplačne ustvarjalne delavnice z Manjo Koren Kodele 10.30 Galerija Velenje_ Mali ustvarjalci družinska sobotnica 16.00 eMCe plac Velenje_ Prid'te gor DJ telovadnica, breakdance, delavnica, grafiti 17.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Več tisoč razlogov večer slavilne glasbe 17.00 Dom krajanov Šmartno v Rožni dolini Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku s podelitvijo priznanj in kulturnim programom 21.00 eMCe plac Velenje Frenkie, Kontra, Indigo, Ivč, Eko koncert NEDELJA, 11. 11. 10.00 Knjižnica Šmartno v Rožni dolini Šmartno se predstavi ob krajevnem prazniku v sodelovanju s šolo, z vrtcem in s krajevno skupnostjo 11.00 Park pri graščini na Frankolovem Blagoslov konj PONEDELJEK, 12. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljično-ustvarjalna urica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Skrivnosti dobrega vina predava: dr. Tatjana Košmerl v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Sejna soba občine Podčetrtek ZDA - po poteh zahodnih nacionalnih parkov potopisno predavanje Andreje Avberšek; vstop prost TOREK, 13. 11. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? predava mag. Tatjana Rozman 17.00 Knjižnica Šentjur - enota Ponikva Ura pravljic 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 17.30 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Mama in hči po Indoneziji potopisno predavanje Anite Napret; vstop prost SREDA, 14. 11. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Večer v muzejski kavarni pogovor ob 50. obletnici nastanka Teritorialne obrambe RS 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Pot do ljudi v stiski predava: dr. Janez Mlakar Martinovanja ČETRTEK, 8. 11. 18.00 do 23.00 Krčma TamKoUčiri Celje Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 8. 11. 19.30 Športna dvorana Gimnazije Celje - Center 12. tradicionalni dobrodelni koncert Rotary kluba Celje -Barbara Celjska Klemen Slakonja & Big band RTV Slovenija Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Celjsko podzemlje: kanalizacija v Celju od Osrednja knjižnica Celje: razstava o S. A. Jeseninu; do 30. 11. Celjska kulturnica: razstava fotografij Vilija Javornika Odsev svetlobe v vodi in kamnu; do 5. 12. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Foto kluba Štore Steel If you don't know; do 31. 12. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Hermine Pacek Prva fotogra-finja med s. usmiljenkami; do februarja 2019 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: likovni ex-tempore Tihožitje 2018; do 10. 11. Galerija Velenje: spominska razstava Alojza Zavolovška (1928-2017) Spomini v podobah; do 8. 12. PETEK, 9. 11. 16.00 Pri obrambnem stolpu Žalec 19.00 do 1.00 Krčma TamKoUčiri Celje_ SOBOTA, 10. 11. 10.00 Začetek pohoda pri Športnem parku Šentilj 10.00 Igrišče pred občino Vojnik 11.00 Pred hotelom Vita Dobrna 14.00 Pri potomki stare trte Zreče 19.00 do 1.00 Krčma TamKoUčiri Celje_ NEDELJA, 11. 11. 9.00 do 13.00 Na trgu Kozje 10.00 Igrišče POŠ Šmartno v Rožni dolini 11.00 Slomškov trg na Ponikvi 18.00 do 23.00 Krčma TamKoUčiri Celje Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Vsak pojoči pesnik ima svojo zgodbo Grobelno pri Šentjurju je gostilo osmi kantavtorski festival MaK 2018 Mladi avtor kant (MaK) je iz skromnih začetkov zrasel v prepoznaven mednarodni festival. Na odru so se zvrstili tako novinci kot prepoznavna kantavtorska imena. Kljub pestremu naboru gostov iz vse Evrope in širše prireditev še vedno ohranja pristnost in povezanost z občinstvom. »V Sloveniji imamo ogromno izvrstnih kantavtorjev, priložnosti za nastop pred občinstvom pa precej manj. Da bi to spremenili, smo organizirali prvi festival,« se spominja glavni organizator prireditve Gregor Poči-valšek. Velikih pričakovanj najprej ni imel. A ko so tretje leto povabili legendarnega Janija Kovačiča, jih je opazila širša javnost, leto kasneje je festival postal mednarodne narave. Danes je predvsem v balkanskem prostoru in na dunajski kantavtorski sceni že omembe vreden igralec. To je bilo opazno tudi pri sestavi letošnjega programa. Med tistimi, ki se na kantavtorski sceni šele uveljavljajo, so obiskovalci lahko slišali Miho Peterliča ter Zalo Kralj in Gašperja Šantla. Za prvega pravijo, da je prodoren »lublanski kant«, ki na sebi lasten način reciklira nekatere glasbene prijeme iz 90. let. Zala in Gašper iz Maribora pa v dvoje ubirata sodobne prijeme »kantovanja« z izrazitim ženskim vokalom. Iz Novega Sada je prišla srbska izvajalka Olivera Popović, ki se v svojih nastopih poigrava z odnosi med spoloma in s tem povezanimi razlikami v pogledu na svet. Stuart Neville s Škotske je na Grobelno prišel s posredovanjem dunajske kantavtorske scene. Njegov pesniško-glasbeni izraz je navlažen z viskijem in odimljen s tobakom. Še posebej zanimiva je naveza med Avstralko iz Melbour-na Yani Pearl in Novogo-ričanom Martinom Marti-som. Kot so v predstavitvi zapisali organizatorji, dihata kozjanski zrak - preselila sta se namreč v te kraje - in se napajata s keltskim navdihom. Za vrhunec sta poskrbela Damir Avdić in Boštjan Narat. Prvi živi med Tuzlo in Ljubjano, z besedami strelja naravnost v srce, njegova težka artile-rija ima obliko kitare. Drugi od časov s Kataleno že skoraj desetlje hodi po samostojni kantavtorski poti, v tem času je izdal tudi več albumov. O tem, kakšna prihodnost čaka MaK, je Počivalšek jasen. »To ni festival, ki bi ga lahko brez težav prenesli v kakšno drugo dvorano in ob tem ohranili njegovo prvobitnost. Ta zvrt glasbe pristoji naši dvorani doma krajanov na Grobelnem. Nas pa seveda žalosti, da kljub odmevnosti in širšemu pomenu projekta pristojno ministrstvo temu doslej še na nobenem razpisu ni pritrdilo. Ne govorimo o velikih finančnih sredstvih, a iz tega naslova nismo dobili nobene podpore.« Množičnega občinstva ta festival verjetno ne bo imel nikoli, bodo pa navdušenci in glasben sladokusci iz vse Slovenije zagotovo znali kadarkoli povedati, kje na zemljevidu Slovenije leži Grobelno. SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv MaK Nastopajoči na letošnjem festivalu MaK 2018 na Grobelnem pri Šentjurju Tednikove »zqodbe St. 45 / Leto 73 / Celje, 8. november 2018 Dihurčkov dan na Lopati str. 45 КЦЈГЧ./'-/'"4 ♦ ♦ f v i v • ♦ • • Portret: Mihael Fajfar str. 29 Na pohodu po nekdanjih Namig za izlet: London trških mejah str. 34 str. 39 26 INTERVJU Varnost in zdravje pri delu: je najslabši delodajalec? Oktobra je bil evropski teden varnosti in zdravja pri delu. Čeprav se o tem v javnosti ni veliko govorilo, je za Slovenijo značilno, da se je zavedanje o pomenu varnega dela v primerjavi z obdobjem pred desetimi leti izboljšalo. Kljub temu Slovenija ni ravno na zavidljivi ravni v primerjavi s tujino, pravi Milan Dobovišek, dipl. inž. el. direktor podjetja Kova. Več kot trideset let se ukvarja s svetovanjem, z usposabljanjem v podjetjih in urejanjem dokumentacije na področju varnosti in zdravja pri delu. V svoji karieri je oral ledino na tem področju, zato ga pozna do podrobnosti. Tudi tiste stvari, kjer je država zamudila dobre prakse, da bi to področje lahko še bolje uredila. Dobovišek že na začetku pogovora jasno poudari, da se je miselnost o varnosti pri delu spremenila predvsem zaradi ponovnega razcveta gospodarstva, a tudi zaradi tujih delodajalcev, ki so prišli v Slovenijo. »V tujini sta varnost in zdravje na delovnem mestu zelo pomembna, zato sta v podjetjih, kjer so lastniki tujci, postala tema številka ena. Strokovni delavci, ki delajo na tem področju, so člani ožjega vodstva, ki mu o svojih ugotovitvah, predlogih poročajo na vsakem kolegiju. Slovenija na tem področju pred leti nekako ni znala narediti koraka naprej.« Glede česa so tujci boljši? Glede tega, da zahtevajo popolno varnost pri delu. Za naloge ali pravila, ki jih določijo, zahtevajo, da jih zaposleni izvajajo stoodstotno. Odstopanj ni. Predvsem to strogo velja za osebno varovalno opremo zaposlenih. Pri nas so bile sicer izdelane evidence o osebni varovalni opremi, ki je bila dodeljena, prejeta, in bila so izdelana poročila o tem, zakaj je delavci niso uporabljali. Pri tujih delodajalcih pa denimo na gradbiščih vodja izvajalcem in podizvajalcem jasno pove, kaj je nujno, in tisti, ki ne upoštevajo pravil, morajo takoj zapustiti gradbišče ter za podjetje ne morejo več delati. Primer, ki se je nedavno zgodil pri švicarskem podjetju, je, da vodja gradbišča ni dovolil kaditi na odprtih prostorih delovišča. Dva delavca, ki tega nista upoštevala, sta morala gradbišče takoj zapustiti. Se v tujini bolj zavedajo, da z varnostjo pri delu preprečijo večje stroške? Varnost je zanje ekonomska kategorija. Najdražji je delavec, ki se poškoduje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je že začel uveljavljati regresne zahtevke. Če zavod po poškodbi delavca ugotovi, da niso bili izpolnjeni vsi pogoji na področju varnosti pri delu - da delavec ni bil poučen o tem, da je varnostna oprema pomanjkljiva, da ni bil zdravstveno pregledan ali da na delovnem mestu niso bile opravljene določene meritve - potem od delodajalca zahteva povračilo stroškov zdravljenja in bolniškega staleža ter ponavadi pri tem tudi uspe. Stroški nastajajo tudi s plačilom nadomestila za invalidnost, dokler se delavec, če je poškodba tako huda in je nastala na delovnem mestu, ne upokoji. In ti stroški niso majhni. V tujini se tega zavedajo veliko bolj kot v Sloveniji. Je to razlog, da imajo v tujini bolje urejeno tudi področje poklicnih bolezni? Tudi. V Sloveniji šele zdaj sprejemamo pravilnik o poklicnih boleznih. Prej je bilo tako, da je delodajalec moral sam sebi dokazati, da lahko v njegovem podjetju nastane določena poklicna bolezen, kar je v nasprotju z vsako logiko. V Sloveniji je do zdaj priznanih pet poklicnih bolezni, v svetu 96. Poklicne bolezni zaradi hrupa lahko nastanejo tudi v pisarni, ne le tam, kjer je hrup nad 90 decibelov. V tujini se posledic takšnih tveganj bojijo, zato so zadeve pravočasno uredili. Če je treba nabaviti osebno varovalno opremo za določeno delovno mesto, jo zagotovijo takoj. Vedo, da je to strošek, a zanemarljiv v primerjavi s stroški, ki nastanejo, če se zgodi poškodba. So tudi pozitivni primeri, kjer so v določenih obratih slovenski delodajalci zaradi možnosti odletavanja delcev v proizvodnji nabavili posebna očala in celo krili stroške za očala z dioptrijo za delavce, ki vidijo slabše. Lotili so se torej ukrepa, ki je cenejši od tega, da delavca zaradi poškodbe ni v službi. Ali ves ta tehnološki razvoj in robotizacija proizvodnje povečujeta razvoj novih tveganj za poškodbe in bolezni pri delu ali jih zmanjšujeta? Zmanjšujeta. Če gledamo klasične proizvodnje, v njih uvajajo novo delovno opremo, zaščitene delovne stroje in tehnologijo, ki pomenijo manj izpustov, manj kemičnih in mehanskih nevarnosti, manj hrupa. Zaradi zaščite strojev delavci vanje ne morejo posegati, kar vpliva na manjše število poškodb. Druga stvar je, da nova tehnologija prinaša tudi nova neraziskana tveganja za varnost in zdravje pri delu, ki se bodo pojavila čez nekaj časa. Na primer? Pred kratkim smo preverjali delovno mesto, kjer je delodajalec nabavil drug stroj, ki je olajšal delo zaposlenim, da jim ni bilo več treba dvigovati težkih bremen. Je pa nova naprava na drugi strani povzročala večji hrup. Torej, nova tehnologija je odpravila eno nevarnost in povzročila drugo. Želim povedati, da pri vseh novih tehnologijah ni možno vedno predvideti, kakšne nevarnosti prinašajo. Podobno je pri kemikalijah. V Sloveniji je sprejet tudi pravilnik o nanotehnologiji, ampak tudi strokovnjaki vedo o tem zelo malo, ker ni izkušenj. Zato je treba te nove tehnologije spremljati in obvladovati na način, da pravočasno ukrepamo. Robotizacija prinaša manj mehanskega dela, toda več dela z računalniki, torej drugačnega dela, kjer je treba upoštevati, da se morajo podjetja temu prilagajati ne le z načinom dela, ampak tudi z delovnim časom. Gre za težavo, ki jo opažamo, a hkrati za področje, ki dejansko prinaša boljše rezultate na področju zmanjševanja klasičnih tveganj za poškodbe in bolezni. Ali kdo preverja, testira, kakšne so možnosti nevarnosti pri novih tehnologijah, ali gre le za spremljanje? Seveda obstajajo testiranja. Vse te nove tehnološke naprave so opremljene z izjavo o skladnosti, ki narekuje, da mora proizvajalec ali tisti, ki določen način dela uvaja v proizvodnjo, preveriti vsa tveganja. Pride pa do težave, ko pri neki tehnologiji proizvajalec na primer v nekem procesu zamenja neko kemično snov, kar narekuje tudi proces dela. In potem področje varnosti ni testirano na način kot v začetku, ko je bil nek stroj namenjen za delo z drugo snovjo. To so tako imenovana siva področja, ki zahtevajo večjo pozornost. Kaj pa delavci? Kolikšna je njihova odgovornost za lastno varnost? Zakon nalaga, da je tisto, kar je obveznost za delodajalca, pravica delavca. Delavcu zakonodaja nedvoumno določa obveznosti. Za vsa Tam prihaja do težav, predvsem pri gradnjah individualnih hiš, kjer ima delodajalec morda zaposlenih pet ali šest ljudi, tu so še podizva-jalci. Na tem področju dela je varnost pogosto prepuščena delavcem. Slovenski delavci sicer delajo praviloma bolj odgovorna dela, tudi bolj poznajo pravila varnosti in zdravja pri delu. Podizvajalci pa velikokrat pripeljejo delavce iz različnih držav, ki ne razumejo slovenskega jezika. Mi sicer izvajamo usposabljanja o varnosti in zdravju pri delu tudi v tujih jezikih, ampak pogosto se zgodi, da delavci, ki prihajajo iz tujine, nimajo ustreznih tehničnih znanj. Gre za delavce, ki delajo za minimalen zaslužek. V nekaterih podjetjih je zavedanje o tem višje. Če se je še pred desetimi leti lahko zgodilo, da se je vodja sprehodil skozi proizvodnjo, podjetje in je raje pogledal stran kot se z delavci pogovoril o nevarnostih pri delu, je danes drugače. Zdaj vodje opozorijo, ko vidijo napake. Enako tudi zaposleni med seboj. V večini podjetij, kjer so pred desetletji imeli približno trideset poškodb delavcev na leto, zdaj poškodb ni več. Ali kdaj delodajalci nesreče pri delu pome-tejo pod preprogo? »V Avstriji imajo dober sistem. Pri njih posebna zavarovalnica malim podjetjem brezplačno pripravi oceno tveganja, usposobi delavce, opravi meritve na delovnih mestih. Nato ta podjetja nenačrtovano preverjajo, ali se pravil držijo. Če ugotovijo kršitve, ukinejo brezplačno pomoč, opravijo vse storitve ponovno in jih delodajalcu zaračunajo. To je tisti bič, ki ga tujina pozna, mi pa se mu izogibamo.« delovna mesta. Kar delodajalec predpiše, mora delavec upoštevati. Se usposabljati za varnost in zdravje pri delu in skrbeti za to. Delavec mora znati presoditi, ali je neka situacija na delovnem mestu nevarna, ali bo delal na predpisan in dorečen način in ali bo koga obvestil, da neko delo morda ni več varno. Ko sem prej omenjal gradbeništvo, tam je predpisano, kdo sme na gradbišče, kako se tam dela, kako morajo biti zaposleni opremljeni. O tem obstajajo pisni sporazumi, torej vsi delavci vedo, kdo zanje odgovarja. Ali to kdo preverja? Na gradbiščih je poseben režim. Predpisano je, da investitor gradnje sklene pogodbo s koordinatorjem za varnost in zdravja pri delu, ki je odgovoren investitorju. Posamezne izvajalce nato koordinator seznani, da opravljajo delo, tako kot je v opredeljeno v varnostnem načrtu. Ne glede na to, ali so izvajalci ali so podizvajal-ci, tega se morajo držati vsi. Pravila veljajo tudi za to, kakšna mora biti hramba materialov na gradbišču pa tudi za to, kako so postavljeni odri in za tiste, ki na njih delajo. Delodajalec mora imeti tudi svoje strokovnjake za varnost pri delu. Kako je pa na manjših gradbiščih? Neposredno teh podatkov nimam. Stroka ocenjuje, da je takšnih nesreč od pet do osem odstotkov. To se dogaja predvsem v podjetjih, kjer so delavci iz tujine, ker so prepuščeni delodajalcu in sistema ne poznajo. Zgodi se, da jih vodja po nesreči odpelje domov, jim naroči, kaj morajo povedati zdravniku, in šele takrat jih odpelje na pregled. Kot sodni izvedenec na področju varnosti in zdravja pri delu lahko povem, da pridejo takšne stvari na dan šele na sodišču. Gre za poškodbe, kjer ni bolniški stalež samo štirinajst dni, ampak je rehabilitacija enoletna ali se mora delavec invalidsko upokojiti. Še vedno se kaj takšnega težko zgodi v večjih podjetjih, kjer se del proizvodnje ustavi zaradi določene nesreče. In sistem je takšen, da mora po nesreči podjetje obvestiti tudi inšpekcijo. Neuradno do nas prihajajo tudi podatki, da tudi v večjih podjetjih delajo na črno tuji delavci, ob prihodu inšpekcije podjetja podatke o tem hitro izbrišejo. Gre za zelo resno kazensko odgovornost. Tudi to se dogaja. Cene dela na trgu so lahko nizke, ker delodajalec v dveh kombijih pripelje tuje delavce, ki delajo pri njem, niso pa nikjer prijavljeni. Inšpekcija za delo se praviloma v podjetjih ne najavlja, razen v določenih izjemah. Ravno zdaj so bili usklajeni nadzori več inšpekcijskih služb in tudi policije. V takšnem nadzoru zaprejo gradbišče, nihče ga ne more zapustiti. Inšpektorji nato pregledajo vse, od dokumentacije o zaposlitvi, dovoljenj, varnosti in zdravja pri delu. Do zdaj sem naletel že na kar nekaj takšnih primerov, kjer delavci niso bili zaposleni, pogodbe pa so bile že »pripravljene, ampak še ne pravnoformalno izvedene«. In so potem to delodajalci urejali v zadnjem trenutku? Da. Obstaja določilo, da ob ugotoviti takšne kršitve, inšpekcija lahko zahteva od delodajalca, da delavca takoj zaposli. In delodajalec mora poravnati stroške, ki so povezani z bolniškim staležem, če se zgodi nesreča. Ampak seveda tam, kjer so takšni primeri odkriti. Kot sem prej povedal: do osem odstotkov poškodb je še vedno takšnih, ki se jih nikoli ne odkrije. Je inšpektorjev dovolj? Bistveno premalo jih je. Za varnost in zdravje pri delu jih je za vso Slovenijo približno trideset. Podjetij pa je približno dvesto tisoč. Potem INTERVJU 27 država ? Najdražji je delavec, ki se poškoduje veste, kako je. Zato mali delodajalci pogosto preračunavajo ... ... verjetnost, da bodo inšpektorji obiskali ravno njih? Da. Če je podjetij toliko, inšpektorjev tako malo, kakšna je verjetnost, da bodo izbrali ravno moje podjetje, skrito v neki mali ulici ... Ampak inšpekcija verjetno ni lahkoverna? Ne. Ima program, ki vsako leto izbere približno tisoč delodajalcev, vsak mesec nekaj, jih izpiše in pri njih inšpektorji opravijo pregled in takrat preverijo vse. Podjetij, ki obstajajo pet ali petnajst let, a kljub temu nimajo urejenega področja varnosti pri delu, je kar veliko. Ko sem bil na mednarodnem simpoziju o varnosti pri delu, je bilo predstavljeno, da ima kar 92 odstotkov slovenskih podjetij izjave o varnosti pri delu. In smo se tisti, ki se ukvarjamo s tem področjem v Sloveniji, kar debelo spogledali, saj smo vedeli, da ta podatek ni realen. Je pa res, da je imelo 92 odstotkov podjetij, ki jih je inšpekcija pregledala, takšno izjavo. Torej če bi inšpektorji pregledali vsa slovenska podjetja, bi videli, da je ta odstotek manjši. Kje je rešitev? V povečanju inšpekcijskih nadzorov. Brez večjega nadzora ne bo ustrezne ureditve, kljub temu da zavedanje delodajalcev in delavcev o varnosti in zdravju pri delu raste. Ampak tudi če bi bilo število inšpektorjev enkrat višje, kot je trenutno, je vprašanje, ali bi lahko nadzorovali vsa podjetja. Kako je v manjših podjetjih, v katerih je zaposlen samo eden? »Država je verjetno najslabši delodajalec, kar se tiče varstva in zdravja pri delu. Predpiše pravila, nato se jih ne drži do popolnosti. Nekaj let nazaj seje govorilo tudi o policistih in o tem, s kakšno opremo delajo. Država je tista, ki bi morala prva poskrbeti za varnost svojih delavcev.« Tudi tu še ni tako urejeno, kot bi pričakovali. V Avstriji imajo dober sistem. Pri njih posebna zavarovalnica malim podjetjem brezplačno pripravi oceno tveganja, usposobi delavce, opravi meritve na delovnih mestih. Nato ta podjetja zavarovalnica nenačrtovano preverja, ali se pravil držijo. Če ugotovijo kršitve, ukinejo brezplačno pomoč, opravijo vse storitve ponovno in jih delodajalcu zaračunajo. To je tisti bič, ki ga tujina pozna, Slovenija pa se ga izogiba. Čeprav so tudi inšpektorji pri nas zdaj strožji. Če so še nedavno po prvih nadzorih in ugotovljenih kršitvah izdajali le odločbe, zdaj tudi ob prvih pregledih kaznujejo. Kajti prej so delodajalci menili, če dobijo ob prvem pregledu le odločbo, zakaj bi takoj te stvari uredili, če lahko po odločbi. Torej je premišljenosti pri podjetnikih kar nekaj. Pri mlajših podjetnikih, ki ustanavljajo svoja podjetja, je tudi strah pred posledicami takšnih nadzorov velik. Uredijo si potrebne stvari, vsaj navidezno. Želijo imeti urejeno dokumentacijo ali se zapisanega in dorečenega v praksi tudi držijo, pa je že druga stvar. Toda treba je vedeti, da lahko neupoštevanje zakonodaje privede tudi do zaprtja podjetja. In to zelo hitro. Zadnja leta vsi javno poslušamo, kako so nekateri delavci preobremenjeni. Vzemiva za primer zdravstvo, ko govoriva o zdravju pri delu. Vsi poslušamo o tem, hkrati opozarjamo, kako sta varnost in zdravje pri delu pomembna. Začaran krog? Država je verjetno najslabši delodajalec, kar se tiče varstva in zdravja pri delu. Predpiše pravila, nato se jih ne drži do popolnosti. Nekaj let nazaj se je govorilo tudi o policistih in o tem, s kakšno opremo delajo. Država je tista, ki bi morala prva poskrbeti za varnost svojih delavcev. Ko smo določeno državno podjetje opozorili na nekatere nepravilnosti, so nam v podjetju dejali, naj napišemo, da morajo sistem v celoti zamenjati in nabaviti novega. Češ da je zdaj konjunktura in čas debelih krav, torej, če tega zdaj ne bodo naredili, je vprašanje, kdaj sploh bodo. Država ne upošteva lastnih predpisov. Za trgovine smo uredili, da zaposleni ob določenih praznikih ne delajo, neposrednega nadzora v zdravstvu pa ni. Torej inšpektorji ugotavljajo, ali imajo zaposleni urejene pogodbe o delu, ne pa tudi tega, ali imajo dovolj počitka med delovnimi dnevi. Posledice takšne delovne obremenitve so lahko resne bolezni. Danes je aktualna promocija zdravja, o kateri se še pred leti ni kaj veliko govorilo? Zakonodajalec je bil na tem področju malo nespreten, pravila za promocijo zdravja je spre- jemal več let, medtem ko so se resna podjetja tega že lotila. Potem je država sprejemala zakonodajo na podlagi primerov dobre prakse. In dobri primeri so. Gre za široko področje, ki zahteva obsežno delo. Nekatera podjetja z več tisoč zaposlenimi imajo ogromno programov, ki jih ponujajo zaposlenim. Tudi zaposlenega imajo, ki se ukvarja samo s tem. Sodelujejo tudi s psihologi in strokovnjaki medicine dela. Podjetja organizirajo pohode, kolesarjenja, programe, s katerimi ciljajo na vse zaposlene, nekateri programi so oblikovani za določene oddelke ali dele proizvodnje ali podjetij. Problem so tudi tu srednja in majhna podjetja, čeprav je promocija zdravja na delovnem mestu danes že storitev, ki se jo da naročiti na trgu. Torej določeno podjetje izdela program in ga za drugo podjetje tudi izvede. Delodajalci se mo- »Pred leti zaposleni niso odhajali v bolniški stalež, tudi če je to bilo potrebno, ker so se bali za svoje delovno mesto. ^ Danes se je to spremenilo tudi zaradi pozitivnih sprememb v gospodarstvu. Še vedno se takšni primeri dogajajo predvsem v manjših podjetjih.« rajo zavedati, da morajo tudi v to področje dela vložiti nekaj sredstev, kajti samo tako pride tudi do izplena. Tudi mi smo promociji zdravja namenili nekaj sredstev. Imamo prostor, priročno kuhinjo, kjer so zaposlenim na voljo sadje, napitki. Vse to je brezplačno. Tako imajo zaposleni možnost, da vsaj dvakrat na dan tam posedijo in si postrežejo z zdravo hrano. Ampak vsi delodajalci niso tako zavedni, če končava podobno, kot sva začela. Nekdo bo na primer težko razumel, zakaj delavec dvakrat med delovnim časom deset minut telovadi . Res je, ne razumejo vsi. Predvsem v tistih podjetjih ne, kjer direktor vodi vsa področja dela. Tam, kjer je v podjetjih več oddelkov, ga vodje teh oddelkov tudi seznanijo z določenimi ukrepi. Nevarnost je, da se promocija zdravja uvede v proces dela, potem pa sčasoma razvodeni. Ponavadi do takrat, ko podjetje zaposli nekoga na novo. In ta vpraša »kje lahko plačam tisti napitek ali sadje«. Takrat je treba reči, da je to brezplačno. Za vas. SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA »Smo kolateralna škoda tretje razvojne osi« Župan Šmartnega ob Paki se boji, da ustavna presoja ne bo rešila težave hitre ceste in težav ljudi Ko goduje sveti Martin, je praznično tudi v občini Šmartno ob Paki. Občino se v zadnjem času veliko omenja v povezavi s tretjo razvojno osjo. Župan Janko Kopušar v pogovoru ob občinskem prazniku ne skriva, da gre za temo, na katero domačini ne morejo bistveno vplivati, v njej pa zmagovalcev najverjetneje ne bo. A doda, da se lahko v občini pohvalijo z mnogimi uspešnimi projekti in z dobro kakovostjo bivanja. »Imamo dobro ohranjeno okolje, dobro infrastrukturo in dobro lego - smo blizu velikih mest, s katerimi nas povezujejo dobre prometne povezave. K nam se ljudje priseljujejo, za otroke je dobro poskrbljeno. Občina je urejena, skrbimo za videz kraja, k čemur veliko prispevajo tudi občani.« »Vsi postopki, povezani s hitro cesto, se vlečejo že petnajst let, kar je predolgo. Zato je težko sprejemati usmeritve občine o tem, kje bodo industrijske cone in kje stanovanjska naselja, kje bomo razvijali turizem ... Tudi zato v Podgori nismo izvajali večjih naložb, saj ne vemo, kaj se bo zgodilo. Občani prav tako ne vedo, ali naj popravljajo svoje hiše in vlagajo vanje ali raje ne,« pravi župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar. Občina Šmartno ob Paki, ki na leto razpolaga s približno poltretjim milijonom evrov, je od zadnjega občinskega praznika poskrbela za precej in-frastrukturnih pridobitev. Gre za obnovo mostu v Rečici ob Paki, kjer se lahko zdaj pohvalijo še z urejenim pločnikom, javno razsvetljavo, kanaliza- Martinova vas To soboto, 10. novembra, bo v Šmartnem ob Paki vrata odprla Martinova vas. Na prireditvi Vesela Martinova sobota ne bodo manjkali planinski pohod, kmečka tržnica, likovna kolonija in druge vsebine, povezane z martinovanjem. V okviru martinovanja bodo predstavili slikanico Prav poseben zaklad, ki je nastala pod okriljem projekta Festival domačih okusov in tradicije. Gre za projekt, kjer sodelujeta Las Zgornje Savinjske in Šaleške doline in Las Notranjska. Sledila bosta krst vina in razglasitev naj kletarja. Bodo pa na svoj račun ob letošnjem občinskem prazniku prišli tudi ljubitelji kulture. MPZ Franca Klančnika bo namreč v petek, 16. novembra, zvečer pripravil koncert ob 60-letnici delovanja zbora. Že tradicionalno bodo novembra in decembra vinogradniki povabili v svoje kleti odprtih vrat. TS sobota, 10. november 2018 Martinova vas, Šmartno ob Paki VESELA MARTINOVA SOBOTA V ŠMARTNEM OB PAKI DOPOLDANSKI DEL: 7.oa PLANINSKI POHOD PO MARTINOVI POTI 9-oor MARTINOVA LIKOVNA KOLONIJA 9.00-12.00: MARTINOVA KMEČKA TRŽNICA 9.30-12.00: OTROŠKO MARTINOVANJE 11.00: PREDSTAVITEV SLIKANICE Z DEGUSTACIJO JEDI POPOLDANSKI DEL: 1+.00-18.00: VOZOVI VAŠKIH SKUPNOSTI S PRIKAZI OBIČAJEV MARTINOV KRST VINA RAZGLASITEV "NAJKLETARJA" POKUŠ1NA VZORCEV MLADEGA VINA 18.00-24.00: MARTINOVA ZABAVA Z ANSAMBLOM ŠEPET cijo in vodovodom. »Naložba je pomembna predvsem z vidika prometne varnosti, saj je v bližini med drugim zasebni vrtec,« pojasni Kopušar. S sodelavci občinske uprave je poskrbel še za nivojski prehod na državni cesti v Paški vasi. Gre za povezavo železniške postaje s tamkajšnjim naseljem, ki je varnejša, zahvaljujoč pločnikom, prehodom za pešce in prehodom čez železniško progo. Šmarški župan je ponosen tudi na obnovo poldrugega kilometra državne ceste od Gorenja do Skornega, ki je plod uspešnega sodelovanja z Direkcijo RS za infrastrukuro. Kot poudarjate, so tudi manjše pridobitve zelo pomembne za ljudi. Občanom veliko pomeni, da smo uredili odseke cest v Slatinah, Gavcah, Velikem Vrhu. Sanirali smo manjša plazova v Gavcah in Malem Vrhu, trenutno pa v Rečici ob Paki obnavljamo brv čez omenjeno reko. Del naselja Rečica ob Paki smo komunalno opremili in tam celovito obnovili cesto. Poskrbeli smo za obnovo ostrešja in hi-droizolacijo temeljev na Baro-niji, za kar smo namenili več Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar meni, da je bilo obdobje od zadnjega občinskega praznika zelo uspešno. Občina je želela urediti tudi uvoz in pločnik v Rečici ob Paki. Obe ponudbi, prispeli na razpis za izbiro izvajalca, sta precej presegali projektantsko oceno stroškov. Ker sta bili v kraju že dve gradbišči, so se v občinski upravi odločili, da se bodo projekta lotili prihodnje leto. kot sto tisoč evrov. Obnovili smo tudi avtobusna postajališča, namestili nekaj urbane opreme. V prostorih društva upokojencev smo zamenjali dotrajana okna. Pod okriljem enega od projektov Las smo kupili ozvočenje in prireditveni šotor, ki ga lahko uporabljamo za različne prireditve. Kje vidite rešitev glede tretje razvojne osi? V občini je za rušenje predvidenih pre- cej hiš, občina pa ni med pobudnicami za ustavno presojo državnega prostorskega načrta za gradnjo hitre ceste. Občani smo nekakšna kolateralna škoda tega infra-strukturnega projekta. Z ene strani se vrstijo pritiski o tem, kako je cesta pomembna za Koroško, Velenje in za vso državo. Po drugi strani si občani želijo, da bi jih zaščitili, in zavedam se, da smo jih kot občina dolžni zagovarjati. Člani občinskega sveta jim skušamo prisluhniti, se dobro informirati, čim bolje spoznati vse plati te težave. Glavne odločitve sprejema država. Menim, da vsem različnim željam ne bo mogla ugoditi. V tej zgodbi ne bo zmagovalca, le da bodo nekateri malo manjši poraženci kot drugi. Sklepov, ki bi komurkoli škodovali, občinski svet Šmartnega ob Paki ni sprejel. Obstaja možnost, da bo pobudo za ustavno presojo vložila tudi naša občina, a v takšni vsebini, ki nam je bila predlagana, zagotovo ne. Se pa zavedam, da presoja ne bo rešila težav ljudi, povezanih s traso ceste. Kateri so naslednji projekti, ki jih načrtujete? Več pripravljenih dobrih projektov imamo na področju cestne infrastrukture. Na prvem mestu je državna cesta v Šmartnem ob Paki od železniškega prehoda do prostorov nekdanjega podjetja Era vino ter osek od Boleta proti osnovni šoli. Do konca leta bodo izdelani projekti za ureditev državne ceste skozi Rečico ob Paki, sledila bo umestitev v državni proračun. Načrtujemo tudi zaprtje nevarnega nezavarovanega železniškega prehoda proti Slatinam, kjer bo treba prej zgraditi nadomestno cesto. Načrtujemo tudi dodatno urejanje kanalizacije. Sodelovali bomo pri projektih pod okriljem Lokalne akcijske skupine za razvoj turizma. Z državo imamo podpisano tudi pogodbo za ureditev protipoplavne varnosti Hudega potoka, poplavno varnost želimo zagotoviti še ob reki Paki. TINA STRMČNIK Foto: GrupA шпиГчн «wM^Wwi t? Kdo so občinski nagrajenci? Na slavnostni seji ob občinskem prazniku, ki bo v petek zvečer v tamkajšnjem kulturnem domu, bodo podelili občinska priznanja. Grb Občine Šmartno ob Paki bo prejel Moški pevski zbor Franca Klančnika, ki letos praznuje 60-letnico delovanja in je doslej nanizal številne dosežke na kulturnem področju. Plaketo občine bo dobil zborovodja Matjaž Kač, ki med drugim uspešno vodi Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki in svoj glasbeni talent razdaja tudi v drugih zborih in skupinah. Še ena plaketa občine bo šla v roke uspešnega vinogradnika Mihaela Fajfarja, ki s svojimi vini dosega številna priznanja. Županovo priznanje mladim bodo za izjemen učni uspeh ali izjemne športne dosežke prejeli Domen Ramšak, Timotej Kreft in Lana Golob. Za uspeh pri izobraževanju odraslih bo županovo priznanje prejel Aleš Krajnc, za izjemne dosežke na področju obštudijske dejavnosti Žiga Omladič, za prispevek k turistični ponudbi občine in kot spodbudo za nadaljnje dejavnosti pa Ekološka kmetija Potočnik-Poprask. TS Vrtec bo dobil prizidek Občina Šmartno ob Paki načrtuje gradnjo prizidka k tamkajšnjemu vrtcu. V začetku prihodnjega leta želi za omenjen projekt pridobiti gradbeno dovoljenje. Nato se bo treba odločiti o financiranju naložbe. Župan Janko Kopušar je povedal, da bi se občina za gradnjo prizidka na razpisu Eko sklada lahko potegovala za nepovratni denar, a pod pogojem, da bi v prizidek vgradila rekuperacijo. Vsi temu niso naklonjeni, saj v tem primeru ne bi mogli odpirati oken. »A vendar je treba prezračiti, če otrok bruha ali pa morda razsajajo prehladi. Poleg tega smo sredi narave, kjer v zraku ni smoga in drugih negativnih vplivov. Menim, da moramo dobro razmisliti o tehnologiji gradnje, a tudi o stroških vzdrževanja prizidka. Energetsko samozadostnost lahko nenazadnje zagotovimo z namestitvijo sončne elektrarne,« je pojasnil sogovornik. Gradnja prizidka bo po njegovih besedah stala približno 1,2 milijona evrov. TS NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Vitez, ki je boga vina pripeljal v planinski svet Priznan vinogradnik s svojo kapljico posega po najvišjih priznanjih - Ledeno vino trgal pri minus 22 stopinjah Celzija Mihael Fajfar je svojo strast do vinogradništva na stičišče Spodnje Savinjske, Zgornje Savinjske in Šaleške doline prinesel iz domačih Haloz. Tam ima še vedno vinograd z osemsto trtami. Grozdje goji tudi v zaselku Kolovrat v Mozirju. Gre za najbolj severozahodno zemljišče vinorodne dežele Podravje, kjer je še dovoljeno saditi trto. Poenostavljeno lahko rečemo, da vinsko kapljico prideluje skorajda v planinskem svetu. Veliko da tudi na kulturo pitja vina. Ker po zaslugi njegovega povabila vinska kraljica Slovenije že petnajst let obiskuje Šmartno ob Paki, občina pa je na njegovo pobudo dobila potomko najstarejše trte na svetu, je član evropskega reda vitezov vina eden od letošnjih občinskih nagrajencev. »Letos sem bil v mozir-skem vinogradu, kjer iz 1.300 trt pridelujem rumeni muškat in modro frankinjo, zelo zadovoljen tako s kakovostjo pridelka kot s sladkorno stopnjo vina,« pojasni Fajfar, ki ga je v Šmartno ob Paki pripeljalo srce. Njegova žena namreč prihaja iz Mozirja. Spoznala sta se v Mariboru, kjer je sogovornik nekoč služil kruh. Po pridelanih količinah v Fajfarjevih vinogradih sta na prvem mestu že omenjena rumeni muškat in modra frankinja, sledijo dišeči tra-minec, laški rizling, sauvi-gnon, renski rizling in šipon. Sogovornik je za svoja vina doslej prejel več kot 140 zlatih priznanj na ocenjevanjih po vsej državi. Štirikrat je bil kletar leta v domačem kraju in trikrat zapored vinar leta Slovenije med malimi vinogradniki. Na ocenjevanju Zveze društev vinogradnikov in Fajfar je ponosen na svoja vina, ki dosegajo izjemne rezultate. Za večjo prepoznavnost svojega turizma na kmetiji cilja na povezovanje s partnerji iz Zgornje Savinjske doline in s tistimi, ki delujejo pod okriljem tamkajšnje Lokalne akcijske skupine. Priznan vinogradnik je tudi strasten navijač. Rad se udeležuje smučarskih tekmovanj po Evropi in navija za slovenske smučarke. Na dan, ko smo ga obiskali, se je opolnoči odpravil v Sölden. vinarjev Slovenije je letos za dišeči traminec, gre za pozno trgatev letnik 2013, prejel naziv prvaka. Za laški rizling, ledeno vino letnik 2011, je na letošnjem mednarodnem ocenjevanju vina na Ptuju osvojil najvišje možno priznanje - kipec Bakhusa. Nagrajeno kapljico so trgali 8. februarja, pri minus 22,6 stopinje Celzija. »Čeprav smo se okrepčali, trgatev ni bila najbolj enostavna. A če imaš pred seboj cilj, delo z veseljem opraviš in sploh ne veš, da te zebe. Za ledeno vino sem pustil štiristo trt. Če bi trgali jeseni, bi pridelal približno devetsto litrov vina, po februarski trgatvi pa smo stisnili 64 litrov, kar je odličen izkupiček.« Mihaela Fajfarja so pred letom povabili v evropski red vitezov vina. Leto dni je samo opazoval in bil kandidat za kandidata. V tem obdobju se je udeleževal različnih predavanj, viteških svečanosti. Med člane reda se je vpisal prvi v Šaleški dolini. Je tudi prvi vinogradnik, ki je v Šmartnem ob Paki uradno napolnil steklenico vina po trtni uši leta 1885. Vinograd potrebuje hlapca Čeprav Fajfar vino prideluje na različnih območjih, tako v Halozah kot v Mozirju, pravi, da je skrb za trto popolnoma enaka. Dodaja, da so morda trsi v Savinjski dolini nekoliko bolj podvrženi boleznim, kar je predvsem odvisno od količine padavin. »V Mozirju so tla ilovnata, zato voda ostaja v zemlji, kar lahko trti škodi. V Halozah prevladuje mivka. Po deževju si trta vzame toliko vlage, kot je potrebuje, preostanek odteče. Zato imam tam tako zdravo in čudovito grozdje.« Ko sogovornika vprašamo o tem, koliko časa preživi med terasami, posejanimi s trtami, nam postreže s starim pregovorom, da vinograd potrebuje hlapca, ne gospoda. Dela je dovolj za celo leto, pravi. »Nekaj zatišja je morda decembra, januarja pa je treba trto že začeti rezati. Ta rastlina zahteva ogromno truda, treba jo je tudi spoštovati, saj je nenazadnje ženskega spola.« Ko pride grozdje iz stiskalnice in začne brbotati v cisternah, se začne nega vina v kleti. Gospodar se pošali, da novembra tja prestavi kar svojo spalnico. Čisto resno pa pojasni, da pri tovrstnih opravilih ni prostora za napake. Če ima sicer rad družbo, je v kleti raje popolnoma sam. Ko je delo opravljeno, so vsi prijatelji spet dobrodošli. Prenizke cene za rujno kapljico Priznan vinar, ki pridela približno enajst tisoč litrov vina in ga večino ponudi obisko- valcem svojega vinotoča, je kritičen, da kljub spoštljivemu odnosu do trte vinogradniki nasploh ne znajo prodati vina. Po njegovem prepričanju so v Slovenji cene rujne kapljice absolutno prenizke. »Tisti, ki vino kupcu pripelje na dom za evro in pol, dela norca sam iz sebe. V tujini bi bile cene za najnižjo kakovost vina tudi do desetkrat višje. O teh težavah se bomo pri nas morali še pogovoriti. Če govorimo, da cenimo domače, bomo morali domačo kakovost znati tudi plačati.« Fajfar, ki je med drugim trški viničar v Mozirju in v tamkajšnjem gaju skrbi za potomko najstarejše trte na svetu, si je vrsto let prizadeval, da bi cepič modre kavči-ne prišel tudi v Šmartno ob Paki. Letos je kavčina obrodila že drugo leto zapored in dala približno devet kilogramov grozdja. Občani so ga nekaj poskusili, iz večine pa so v šmarškem vrtcu naredili sok za tamkajšnje otroke. Je pa od mariborske občine izprosil še dvanajst potomk žametovke, ki so danes posajene po občini in čakajo na svojo zgodbo, povezano z vinogradniško tradicijo. Od pozebe do požara Vinski vitez iz Šmartnega ob Paki ima od letos vse trte v svojih vinogradih zaščitene pred točo in ptiči. Zahvaljujoč zaščiti, mirno spi in je bolj pomirjen z naravo. Si pa ne zatiska oči pred tem, da smo ljudje sami krivi za njeno včasih mačehovsko obnašanje. »Mi kljubujemo njej, ona nam. Letnika 2016 in 2017 sta zmrznila, ocenju- »Letošnja letina je bila izvrstna, kar se količin tiče. Sam si prizadevam za čim boljšo kakovost, vzgajam grozdje z višjimi sladkornimi stopnjami. Osemsto trt še nisem potrgal in tam grozdje odlično uspeva.« »Rad rečem, da sem bil rojen v vinogradu, saj se je z vinogradništvom ukvarjala že moja družina. Največ zaslug za to, da s svojo kapljico dosegam vrhunske ocene, ima Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki. Člani smo začeli iz nič in se udeležili najrazličnejših izobraževanj. Pri tem sta nam najbolj pomagala mag. Anton Vo-dovnik in njegova hči Tadeja Plevnik Vo-dovnik, ki sem jima izjemno hvaležen.« »Vinograd obdelujeva z ženo sama, čeprav je dela veliko. V Halozah imam posebne prijatelje, s katerimi se družim ob zvoku kosilnic. Najprej pokosimo pri enem, nato pri drugem in ob tem ustvarimo prijeten dogodek.« jem, da je bilo takrat pridelka morda približno dvajset odstotkov. Zaradi pozebe je bilo sadja nasploh manj, ptiči niso imeli kaj jesti, zaradi česar so zahajali v vinograde,« pojasni. Grozdje jo je letos na srečo bolje odneslo. Srečo je nasploh imela vsa družina Fajfarjevih. Pred približno mesecem je namreč zaradi iskre na enem od gospodinjskih naprav v kuhinji zagorelo. Mihael, ki je bil ta- krat doma, je požar omejil, a škoda je bila kljub temu ogromna. »Dva dni smo potrebovali, da smo vso hišo razmastili in oprali ter jo pre-belili. Iskreno sem hvaležen vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Če me ne bi bilo doma, bi hiša pogorela. Če bi zagorelo ponoči, pogovora za Novi tednik najverjetneje ne bi bilo.« TINA STRMČNIK Foto: GrupA ANTE AVTO SERVIS Janez Janže s.p. letuš si i Šmartno os paw AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO [n LIČARSTVO, MENJAVA IH PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic Slovemw), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA {rezervni deli), VULKANIZEftSTVO, AVTOOPTIKA, AVTO PRALNICA, PRIPRAVA VOZIL HA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTI VOZIL, IZVENGAHAKCUSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, bi a žil te, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre ia raz luno tipe vozil) ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU. VELIKA AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK MICHELifU ВЗПИЗНЗ cоов/гслв ШЗДЕД I П:ЧЧТИ ММНИ1 Na zalogi tudi terenski in dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! i ne, v katerem pivovarna ne bo imela več ključne vloge? Kar zadeva delovna mesta, v Občini Laško še vedno računamo na pivovarno kot pomembno podjetje, ki bo nudilo zaposlitve občanom. V preteklosti, odkar sem prevzel župansko mesto, pri pivovarni sicer nismo iskali posebnih vlaganj v lokalno skupnost. Kar je pivovarna namenila, je bila njena odločitev. Vesel sem vsakega evra, ki ga je pivovarna v minulih desetletjih vložila v naše mesto, saj je to pomembno prispevalo k njegovemu razvoju. Vendar v zadnjih letih občina ne gradi več svojega razvoja na vlaganjih pivovarne. Kako je zaživela uporaba izposoje koles v Laškem? Prijetno sem presenečen, ker stanje na postajah kaže, da ljudje uporabljajo kolesa, kljub temu da jih je mogoče uporabljati na bistveno omejenem prostoru. To nas navdaja z optimizmom, ko gre za širitev sistema izposoje na območju celotne občine. Že tudi komaj čakate, da se boste s kolesom lahko varno popeljali po novozgrajeni kolesarski povezavi Celje-Laško? V bistvu bolj komaj čakam, da se nadaljuje gradnja povezave od Rifengozda proti Laškemu, (smeh) ROBERT GORJANC Foto: Grup A Naložbe za razvoj celotne občine Intervju s Francem Zdolškom, županom Občine Laško Za občino Laško bi bilo mogoče reči, da je v nekem posebnem prehodnem obdobju, ki sledi letom, ko je razvoj mesta in občine s svojimi vlaganji usmerjala Pivovarna Laško. Prehodnost trenutno po svoje simbolično označujejo tudi velike državne investicije v občini, ki je sicer že pred časom vajeti razvoja prevzela v svoje roke. Kakšen pomen za občino Laško imajo velike naložbe, ki jih trenutno država izvaja v občini na področju železniške in cestne infrastrukture? Seveda so izjemno pomembne tudi zato, ker smo v državne investicije uspeli umestiti občinske infra-strukturne projekte, kot so Laško - jug, izvedba mostov v Rimskih Toplicah, podhodi Laško-Rimske Toplice, prav tako most v Zidanem Mostu, ki čaka na izvedbo ... Vse te investicije bodo veliko prispevale k nadaljnjemu ra- zvoju občine Laško, saj bo s tem omogočen razvoj krajev in turizma na obeh straneh železniške proge in Savinje, ki sta bili kar velika ovira za prehodnost med enim in drugim delom občine. Dela na marijagraškem ovinku so namenjene tudi protipoplavnim ukrepom. Za kakšne ukrepe gre? Na tem območju gre bolj za lokalne protipoplavne ukrepe, za gradnjo protipo-plavnega zidu, ki se bo razprostiral od Pivovarne Laško do novega mostu čez Savinjo. Protipoplavni ukrepi so sicer največji izziv za Občino Laško. V maju smo podpisali pogodbo z ministrstvom za okolje za izvajanje protipo-plavnih ukrepov dolvodno, od Marija Gradca proti Nego-detu, v dolžini približno 650 metrov. Ob gradnji protipo-plavnih ukrepov dolvodno želimo tudi pridobiti dodatne površine, ki bi jih namenili za športno in rekreacijsko dejavnost občanov in turistov. Omenili ste pomen obsežnih naložb za razvoj turizma. Kje na tem področju sicer vidite ključne naloge? V minulih letih je Laško kot turistična destinacija postalo tudi mednarodno prepoznavno. Prednostna naloga je, da bi destinacijo Laško - sotočje dobrega razvili na celotnem območju občine, zato je občina v preteklih letih veliko investirala v gradnjo vodovodov, cest in druge infrastrukture na podeželju. Pomemben izziv je tudi zagotavljanje kakovostne telekomunikacijske povezave v celotni občini, verjamem, da bo občina uspešna na tem razpisu in da bo tudi infrastruktura omogočila nove možnosti za izvajanje turističnih storitev. S Pivovarno Laško ste s pogodbo uredili razmerja na različnih področjih (vodovod, čistilna naprava, dvorana Tri lilije ...). Se s tem začenja neko povsem novo poglavje razvoja obči- IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO Za šolsko leto 2018/19 vabimo k vpisu v naslednje srednješolske programe ZA ODRASLE: «3- letni programi (SPI): gastronom hotelir, bolničar-negovalec, oblikovalec kovin-orodjar, instalater strojnih instalacij, trgovec •4- letni programi (SSI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija «P oklicno-tehniško izobraževanje (3+2 oz. PTI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski tehnik «P oklicni tečaj (PT): ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠOLNIN ZA DVIG IZOBRAZBENE RAVNI I Namen javnega razpisa je povečati vključenost v vseživljenjsko učenje (VŽU)ter izboljšati kompetence, kijih odrasli potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi. Več informacij glede razpisa pridobite na spletni strani: http://www.sklad-kadri.si Obiščite nas in skupaj bomo izbrali pravo izobraževanje za vašo uspešno poklicno pot. Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38 GSM: 041 611 172 E-pošta: sic.lasko@siol.net Internet: www.sc-konjice-zrece.si Naziv častnega občana posthumno vrhunskem alpinistu Frančku Knezu Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, ki je bila včeraj v Kulturnem centru Laško, so bila že po tradiciji podeljena tudi najvišja občinska priznanja. Naziv častnega občana je posthumno prejel Franček Knez, eden najuspešnejših slovenskih alpinistov vseh časov. Zlata grba sta prejela Jure Jan, nekdanji ravnatelj Kulturnega centra Laško, za uspešno dolgoletno delo na kulturnem področju, ter Jože Krašovec, nekdanji predsednik Skupščine Občine Laško za dosežke na družbenopolitičnem področju. Srebrni grbi so šli v roke Andreju Mavriju, predsedniku Rudarsko-etnološkega društva Brezno - Huda Jama, Laškemu akademskemu klubu za 60 let uspešnega delovanja ter Lovski družini Jurklošter za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in ohranjanje kulturne dediščine. Dobitniki bronastih priznanj so Anica Brečko za dolgoletno delo na področju prosto-voljstva, Srečko Očko za uspešno delo na področju gasilstva in Jošt Napret za odlične dosežke v jadralnem padalstvu. RG PE LAŠKO PODŠMIHEL IF 3270 LAŠKO tehnični pregledi, registracija, zavarovanja, homologacija uvoženih in predelanih vozil... SPLETNA STRAN ELEKTRONSKI NASLOV iiiniiniii.am-miklavc.com info.lasko@am-miklavc.com hitro - strokovno - ugodno NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Raztros pepela pokojnih odslej tudi na pokopa išču v Laškem Občina Laško je pred prazniki na mestnem pokopališču v Laškem predala namenu prostor za raztros pepela. Avtor arhitekturne rešitve je Uroš Kostajnšek, projekt je izvedlo javno podjetje Komunala Laško. Raztros pepela pomeni alternativo klasičnim pokopom, ko posmrtne ostanke raztrosijo na pokopališču na za to urejenem prostoru. Idejna zasnova za takšno storitev je nastala že ob gradnji nove žalnice ob pokopališču v Laškem. »Priprave na to storitev je Komunala Laško začela v preteklem letu. S podizvajal-ci smo projekt uresničili pred prazniki. Večjega povpraševanja svojcev po tej storitvi doslej sicer še ni bilo. Glede na nov Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti Komunala Laško to dejavnost izvaja na vseh pokopališčih v občini, pri čemer je prav, da na osrednjem pokopališču svojcem, ki bi to želeli, omogočimo tudi to storitev,« je povedal Tomaž Novak, direktor Komunale Laško. Na prostoru za raztros je skupna spominska plošča, na kateri so zapisana imena pokojnih, izjema so le tisti, za katere svojci želijo, da ostanejo anonimni. »Poleg tega je na tem mestu urejen tudi skupen prostor za polaganje cvetja in Mesto na pokopališču v Laškem, ki je namenjeno raztrosu pepela. drugih simbolov spomina na preminule ter za prižiganje sveč. Raztros pepela naši po-grebci izvedejo v obliki osmi-ce, ko stopajo po tlakovcih, ki so položeni v tej obliki.« Vrednost naložbe je znašala 30 tisoč evrov, financirala jo je Občina Laško iz proračuna. RG Foto: Občina Laško Kader iz filma Manj sveč za več okolja, ki je nastal v produkciji Komunale Laško in TV Krpan. Odlično sprejeta akcija Manj sveč za več okolja Projekt Komunale Laško se je uveljavil v širšem slovenskem prostoru V Komunali Laško že nekaj let pripravljajo akcijo Manj sveč za več okolja, s katero osveščajo prebivalce o okoljskih obremenitvah, ki jo povzroča velika količina nagrobnih sveč. V ta namen so znova posneli tudi krajši film na to temo. Ob začetku akcije, leta 2014, so bili v Komunali Laško še nekoliko osamljeni v teh prizadevanjih. »V naslednjih letih je akcija postala vedno bolj odmevna, o tej aktualni temi pa danes govorijo vsi. Letos smo posneli že peti osveščevalni film na to temo, tako da sta naš slogan Manj sveč za več okolja in sam film postala prepoznana v širšem slovenskem prostoru. Od leta 2016 v okviru te akcije sodelujemo z zbornico komunalnega gospodarstva in je projekt dobil dodatne razsežnosti,« je dejal Tomaž Novak, direktor Komunale Laško. V komunali v sodelovanju z Božo Herek iz TV Krpan vsako leto pripravijo drugačno vsebino filma, ki si ga je mogoče ogledati na YouTubu. S filmom želijo javnost nagovoriti na različne načine. »Letos je bil pristop pri izdelavi filma še bolj edinstven, saj smo k sodelovanju povabili najmlajše, ki so zagotovo naši najboljši glasniki. Vsak gledalec, ki si je film ogledal, je lahko razpoznal njihovo zagnanost pri nastajanju filma, zato verjamem, da bo odslej dobro premislil o prižigu kakšne sveče manj v počastitev spomina na pokojne svojce,« je še poudaril Tomaž Novak. Velika količina uporabljenih nagrobnih sveč ne povzroča samo dodatne količine odpadkov, s katerimi je treba ustrezno ravnati. Gre tudi za nepopolno izgorevanje in ustvarjanje toplote, kar negativno vpliva na okolje. RG VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO d.o.o. Marija Gradec 36,3270 Laško www.veterina-lasko.com Ob prazniku Občine Laško vam iskreno čestitamo in vam želimo čim več medsebojnega sožitja, sodelovanja pri uresničevanju skupnih ciljev, pa tudi osebnega zadovoljstva in optimizma. Kolektiv Veterine Laško! TEIL Ouclecko it-;«!- и>воалмс- OBKOTutee* auw> o nm teIl! OUTLETKO Str*žr >< S-'» f.- f* po гсл-- Prenosniki Tablice Računalniki Tiskalniki OUTLETKO.si IZOLIRAMO OD TEMELJEV DO STREHE www.fragmat.si Ш ~V I Iii [111 -it!! 'I1 m m Z vrhunskimi sistemi toplotnih izolacij in hidroizolacij Fragmat Sodobna gradnja zahteva, da objekte zaščitimo pred vlago, vdorom vode, pred mrazom in vročino. Širok nabor izdelkov iz našega proizvodnega program omogoča, da z njimi zadostimo potrebam po toplotni in hidro izolaciji ter izvedbi ploskovnega ogrevanja. FRAGMAT^ 32 NA PRAZNIČNEM OBISKU Območje marijagraškega ovinka ob Savinji se je spremenilo v veliko gradbišče. Gradnja 250 metrov dolgega protipoplavnega zidu ob Savinji Boljše, hitrejše in varnejše prometne povezave Širokopotezna gradbena dela, ki bodo spremenila podobo Laškega Luka Picej, vodja režijskega obrata v Oddelku za gospodarske javne službe, okolje in prostor v Občini Laško, na gradbišču na Marija Gradcu. ПГГ &0ST,S Miha Fonda, skupina volivcev Prebold Vinko Debelak, SD, De-SUS, SMC Ohranitev vodilnega mesta razvitosti občine v spodnji savinjski subregiji Pomoč pri obnovi središča Prebolda in mladim za ustvarjanje doma Ohranitev ravni subvencij in neposrednih pomoči občanom Pripravili bomo proračun po sprejeti viziji in strategiji razvoja občine, saj naša naselja in občani potrebujejo in si zaslužijo primerljiv družbeni in komunalni standard, vsi pa potrebujemo tudi urejeno občinsko središče s sodobnim vzgojno-izobraževalnim zavodom, kulturnimi in špor- Uvedba participativnega proračuna Ureditev središča Prebolda Obuditev turizma v občini Občina Prebold potrebuje nov pogled v prihodnost, zato bi z uvedbo participativnegaa proračuna v soodločanje vključil tudi občane in jim ponudil uresničitev idej, ki bi izboljšale kakovost bivanja v občini. K temu sodi tudi ureditev središča Prebolda, ki bi z načrtnim arhitekturnim planiranjem moral propadajoče stavbe urediti in jih napolniti z vsebinami ter programi. To bi doprineslo k prepoznavnosti in dvigu kakovosti bivanja v občini Prebold. Turizem je gospodarska dejavnost, ki v povprečju najbolj raste, zato si spanca na tem področju ne smemo več privoščiti. V občino želimo pripeljati turiste, ki bi prepoznali lepote in dobrote naših krajev, in tako ponuditi lokalnim ponudnikov možnost za trženje svojih storitev in izdelkov. S kolesarskimi potmi, z ureditvijo bazenskega kompleksa in Gaja Prebold želimo prebuditi mladostno energijo v občini, obuditi družabno življenje ter gostom ponuditi aktiven in atraktiven obisk občine. Marjan Golavšek, SDS Prenova zdravstvenega doma Rešitev denacionalizacijskega spora s Pavlini Prenova in pokritje bazenskega kompleksa z ogrevano vodo Zdravstveni dom je bil v minulih letih deležen le manjših popravkov, zato bomo v novem mandatu popolnoma preuredili predvsem čakalnice, kjer bolniki čakajo na neudobnih sedežih, ter namestili klimatske naprave za poletne mesece. V čakalnici bodo nameščene tudi sodobne avdio-video naprave. Zagotovili bomo Upokojenci in mladi skupaj - izkušnja in energija za hitrejši razvoj Celja prezračevanje in popolnoma prenovili sanitarije ter stopnišča. Posodobljene bodo še ordinacije zdravnikov, zobozdravnikov in ostalih, ki opravljajo storitve za občane. Rešitev dolgoletnega denacionalizacijskega spora s Pavlini je mogoča s pogovori in z dogovorom v dobro obeh strani. Če bo treba, bomo za rešitev namenili tudi finančna sredstva, saj je nujna za celovito obnovo središča Prebolda, za oživitev smučišča, ribnika in graščine, ki je simbol občine. Velik izziv v občini je bazen. Menim, da je edina rešitev popolna prenova, ureditev pokritja bazena in izgradnja kotlovnice. Ksenija Rozman, skupina volivcev Zelo slaba komunikacija in negativizem med ljudmi Središče občine s praznimi in z nevarnimi stavbami Težave, ki so posledica denacionalizacije Čeprav pravijo, da je treba delati in ne le govoriti, se mi zdi izredno pomembno, da se bom takoj srečala z vsemi proračunskimi porabniki, javnimi zavodi, gospodarstveniki, krajevnimi odbori in vsemi, ki bi želeli govoriti z mano. Kar bomo rekli, bo veljalo. Zagotovo se je nujno treba temeljito pogovoriti tudi z denacionalizacijskimi upravičenci. Takoj bo treba pripraviti proračun za prihodnje leto, v katerem bomo že določili delež sredstev, o katerem bodo odločali občanke in občani. Tako bomo za vse dele občine vedeli, kaj potrebujejo in kaj si želijo prebivalci. Takoj je treba tudi pripraviti projekte, s katerimi se lahko občina prijavi na razpise za evropska sredstva. Glede ureditve središča občine bomo pripravili predloge, o katerih se bodo lahko izrekli tudi občanke in občani. Radeče Tomaž Režun, SD Prometne povezave Skrb za ranljive starejše občane Pridobivanje novih investitorjev in razvoj malega podjetništva Na te izzive odgovarjamo že od mojega prvega mandata. Na področju prometnih povezav smo v občini opravili dobro delo, nastajajo tudi že novi projekti, hkrati so se stvari začele dogajati tudi na državni ravni. Na področju Štefanija Presker Brigita Coi DeSUS Jožef Zimšek Obkrožite številko 6 na glasovnici za listo kandidatov DeSUSa! LOKALNE VOLITVE 2018 37 skrbi za starejše pripravljamo projekt zagotavljanja prevozov za te občane, pri gospodarstvu je odprtih še precej možnosti, ko gre za problemsko območje Hrastnik-Radeče-Trbovlje. To je že doslej močno prispevalo k več kot prepolovitvi stopnje registrirane brezposelnosti na območju naše občine. r- 1 Rečica ob Savinji Branko Hriberšek, skupina volivcev Občina, kjer so ljudje na prvem mestu Obnavljanje in gradnja infrastrukture, predvsem cest in mostov Pridobivanje nepovratnih sredstev iz evropskih in državnih skladov Rogaška Slatina darsko cono, projekt Kristal na degradiranem območju nekdanjega mizarstva in Naravovarstveni center Sotla. V času rasti je treba skrbeti, da ne trpijo naravni viri. Tudi te nevarnosti želimo preprečiti s konkretnimi ukrepi, kot so nadhod čez Celjsko cesto za vzpostavitev varne peš povezave med promenado in Tržaškim hribom, podaljšanje kolesarskih stez do meja sosednjih občin in nadgradnja čistilne naprave. Po uvedbi varčevalnih ukrepov države v zdravstvu še ne dosegamo želene ravni oskrbe. Akcijski načrt za štiriletno obdobje vključuje ureditev treh ambulant družinske medicine in dveh za pediatrijo, center za krepitev zdravja in dnevno prisotnost nujne medicinske pomoči. Rogatec Da bi lahko delovali po načelu »občani na prvem mestu«, bo treba najprej izboljšati odnose med kraji v občini, občina pa bo morala s pomočjo župana ustvariti klimo, ki bo občane opominjala, da sem s svoji ekipo resno usmerjen k ljudem. Manjše občine s svojimi okrnjenimi proračuni in z razpoložljivimi sredstvi močno zaostajamo na področju infrastrukture. Da bi v prihodnje poskrbeli za svoje slabo vzdrževane infrastrukturne objekte, predvsem za obnovo in vzdrževanje cestišč, bo treba veliko truda za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna. Gospodarski razvoj v naši občini je na nizki ravni. Občina kot servis občanov in vseh tistih, ki so željni dela in razvoja, mora omogočiti boljše pogoje financiranja in pridobivanja nepovratnih sredstev. V skladih evropske skupnosti ostaja na milijone neizkoriščenih sredstev, ki jih nekatere male občine ne znajo, ne morejo ali nočejo izkoriščati. Župan mora biti pobudnik za pridobivanje teh sredstev, ki lahko zelo izboljšajo stanje gospodarstva v občini. Jože Lenko, SDS Se ni odločil za predstavitev. Drago Poličnik. SLS Se ni odločil za predstavitev. Ana Nuša Rebernik, skupina volivcev Slaba cestna infrastruktura Nezadostno črpanje sredstev iz evropskih in državnih skladov Zadolženost občine Občina je zadolžena za 50 odstotkov proračuna, kar je za občino z 2.380 prebivalci velik dolg. V dvanajstih letih obstoja občine se zaradi snovanja in sprejema občinskega prostorskega načrta ni gradilo stanovanjskih stavb, priliv novih občanov je ničen. Iz evropskih in državnih skladov je bilo počrpanih zelo malo sredstev, občina nazaduje, občani so nezadovoljni. Ceste so katastrofalne. Največji priliv sredstev v občinsko blagajno je iz dohodnine občanov in nadomestil za stavbno zemljišče, zato je treba poskrbeti za prodajo stavbnih parcel po ugodni ceni in privabiti v občino čim več mladih družin. Nadgraditi je treba podeželski turizem in se povezati s sosednjimi občinami, ker bomo le tako z ustreznimi projekti lahko črpali več evropskih sredstev. S preudarnim načrtom in z vizijo vodenja naše občine bo pritekalo več denarja v občinsko blagajno in ga bo mogoče nameniti za obnovo cest ter ostalo infrastrukturo. Poskrbeti je treba tudi za starejše občane, vključenost mladih in ostalih skupin v razvoj občine. Mag. Andreja Flucher, SD Povezati ljudi v skupnost Meriti uspešnost z zadovoljstvom ljudi Projekti, ki bodo združevali V občino želimo prinesti način dela, ki temelji na treh vrednotah: na čistih računih, enakih možnostih za vse in na politiki odprtih vrat za novosti, ki morajo zaživeti skupaj z ljudmi, ne mimo njih. Zato bomo delovali javno in - poleg odprtja vseh sej in zapisnikov za javnost -bomo povsod vključevali ljudi v načrtovanje in odločanje. Razvoj naše občine mora biti usmerjen k ljudem, njihovo zadovoljstvo mora biti merilec uspešnosti projektov. Ljudem bomo dali možnost izboljšanja svoje soseske tako, da bodo sami razporejali del proračuna za lokalne izboljšave. Zastavili bomo stanovanjski program za bivanje vseh generacij: od stanovanj za mlade in družine do varovanih stanovanj za starejše. Dokončan športni center mora postati park vseh športov, rekreacije in druženja. Sredstva občine bomo usmerjali v javne programe, ki bodo zagotavljali vključenost in enako obravnavo vseh. Z novim prostorskim načrtom in s trženjem Rogaške Slatine pod enotno blagovno znamko bomo zastavili novosti, ki bodo združevale. Mag. Branko Kidrič, SLS Nova delovna mesta ter povečanje števila gostov in nočitev Skrb za okolje in trajnostna mobilnost Kakovostnejša oskrba občanov z zdravstvenimi storitvami Pozitivne smernice gospodarstva ne smejo voditi v zmanjšanje naložb, ki jih občina namenja za razvoj. Tovrstne skušnjave so največja nevarnost med tistimi, na katere lahko občina občutneje vpliva. Želimo se jim upreti, omejiti tekočo porabo in izvesti izdatnejši obseg naložb za prihodnost. Izpostaviti velja novo gospo- Ob zavedanju pomembnosti sodelovanja in potenciala mladih bom odprta za njihove ideje, s katerimi bodo lahko prispevali k razvoju. Prizadevala si bom za reševanje stanovanjske problematike z zagotavljanjem pogojev za dostop do neprofitnih najemniških stanovanj. Preučila bom prostorske načrte in omogočila novogradnje v domačem kraju. Razviti moramo obstoječe turistične produkte in izboljšati celovito turistično ponudbo. Uvesti je treba aktivno tržno politiko in se povezovati z ostalimi nosilci turistične dejavnosti. Slovenske Konjice Viktor Božak, SDS Oživitev gospodarstva in turistične ponudbe v občini Razvoj infrastrukture na različnih področjih Občinsko upravo in odločanje je treba približati občanom V obstoječe gospodarske obrtne cone moramo privabiti investitorje. Sam sem že naredil korak v tej smeri. Večje in priznano slovensko podjetje je pokazalo zanimanje za eno od con. Obetamo si lahko do sto novih delovnih mest. Sodeloval bom z direktorji gospodarskih družb in obrtniki na način, da bom z njimi redno v stikih, pri čemer bom upošteval njihova strokovna mnenja in pobude. Dolgo govorimo o dislocirani ali samostojni enoti doma za starejše po zgledu iz drugih občin. S sodelovanjem javno-zasebnega partnerstva lahko to uresničimo. Končali bomo obvozno cesto mimo središča Rogatca in uredili trško jedro. Treba bo pregledati, kaj je v zvezi s tem projektom že bilo storjeno, in ga po potrebi prilagoditi željam in potrebam občanov. Krajevne skupnosti bodo postale neodvisni pravni subjekti s svojim proračunom. Vključili bomo mlade v lokalno dogajanje tudi na način, da bo ustanovljen odbor za mlade. Občinska uprava se bo za vsak večji nov projekt transparentno in pregledno posvetovala z občani. Martin Mikolič, NSi Ureditev infrastrukture na cestah Rogatec-Dobovec in Rogatec-Žetale Gradnja ničenergijskega vrtca pri OŠ Rogatec Dograjevanje kulturno-turističnega in gospodarskega okolja Za dva projekta - za obnovo ceste od Rogatca do odcepa Žahenberc in za gradnjo pločnika, javne razsvetljave ter obnovo ceste v Dobovcu - sta izvajalca izbrana in dela bodo do naslednje turistične sezone končana. Z DRSI smo podpisali pismo o nameri za posodobitev ceste Podlehnik-Žetale-Rogatec. Dela, ki so se začela že letos, naj bi se drugo leto nadaljevala proti Rogatcu. Z DRSI imamo projektne aktivnosti tudi za gradnjo obvoznice mimo trškega jedra, ki je vključena v načrt razvojnih programov državnega proračuna. Projekt za izvedbo vrtca smo racionalizirali in s tem pocenili gradnjo. Pričakujemo, da bo končno tudi ministrstvo za izobraževanje začelo zagotavljati finančna sredstva za sofinanciranje investicij v šolstvo, da bomo projekt uresničili. Čudovito okolje kulturne dediščine, vrhunske športno-rekreacijske površine ter naravne lepote so izziv za pospešitev aktivnosti privabljanja potencialnih investitorjev za gradnjo nastanitvenih stavb in nočitvenih zmogljivosti. Viljem Prevolšek, skupina volivcev Razvoj podjetništva in večja zaposlitev mladih Spodbuda gradnji individualnih hiš in stanovanjskih blokov Ozivitev Rogatca kot obmejnega trgovskega in kulturnega središča Za uspešno občino so nujni zadovoljni občani. Kako bomo to dosegli? Podpirali bomo obrtnike in male podjetnike, ki bodo s svojim razvojem zagotavljali večjo zaposlitev, predvsem mladim. Seveda bi bilo treba omogočiti boljše pogoje za razvoj individualnih gradenj in zgraditi večstanovanjske stavbe ter jih ponuditi po sprejemljivih cenah. Življenje mladim družinam bi olajšali z gradnjo novega vrtca. Zagotovo je treba poskrbeti tudi za starejše občane in jih vključiti v vsakdanje življenje občine. Zato si bomo prizadevali za gradnjo doma za ostarele na mikavnem mestu. Želimo, da v Rogatcu oživi staro trško jedro, tako v smislu trgovskega kot kulturnega dogajanja (pridobitev kinodvorane in kulturnega doma). Pomembna je skrb za šport in rekreacijo vseh generacij, zato bi ohranili in nadgradili športno ponudbo v kraju ter si prizadevali, da bi občani dobili pokrit bazen. Za uresničitev teh ciljev bi vsekakor morali bolje izkoristiti evropska sredstva. Brigita Vodušek, SD Za gospodarsko panogo ni bilo nikoli posluha Mladi odhajajo iz občine Turistična infrastruktura se ne trži dovolj Občina potrebuje učinkovitejši gospodarski razvoj, zato je treba zagotoviti ustreznejše pogoje. S podjetniki in z gospodarstveniki bom pripravila načrt razvoja gospodarstva. Spremenila bom namembnost in funkcionalnost neizkoriščenih stavb in površin. Obrtne in poslovne cone so inštrument regionalnega gospodarskega razvoja, zato je treba najti ustrezne rešitve. Zavzemala se bom za nove projekte, saj moramo zagotoviti nova delovna mesta. Miran Gorinšek, SLS Gradnja komunalne opreme v novi poslovni coni v Tepanju Projekt poplavne varnost na Zbelovem in v Mlačah Oživitev mestnega jedra in vseh javnih površin s kulturnimi dogodki Sprejeli smo podrobni prostorski načrt za Poslovno cono Tepanje in izdelujemo dokumentacijo za komunalno opremo. Občina bo investirala v sistem, strošek ji bo povrnjen v obliki komunalnega prispevka investitorjev. Leta 2019 bomo začeli poslovno gradnjo na 10 hektarjih, kar bo prineslo delovna mesta. Zgradili bomo še krožišče pri avtocesti. Za poplavno varnost v Mlačah in na Zbelovem bomo zgradili proti-poplavne nasipe in črpališče za meteorno vodo. Kanalizacijski sistem s čistilno napravo na Zbelovem ter most čez reko Dravinjo že gradimo. Vse bo končano leta 2020. Pri poskusih oživitve središča Slovenskih Konjic je zagnanost sodelujočih hitro splahnela. A gre na bolje: ponudba malic privabi ljudi dopoldne, poletni koncerti so vrhunski, Konjiški maraton je pripeljal štiri tisoč ljudi. Kmalu bo odprta enota razpršenega hotela z recepcijo in zajtrkovalnico. Rešitev je v organizaciji več dogodkov, ustvarjalnih točkah po vsem mestu, oživitvi Hude mravljice. A tudi ljudje morajo prepoznati vrednost središča. Bojan Podkrajšek, SDS Se ni odločil za predstavitev. Darko Ratajc, SD Se ni odločil za predstavitev. Solčava Alojz Lipnik, skupina volivcev Se ni odločil za predstavitev. Katarina Prelesnik, skupina volivcev Zelo slaba cestna infrastruktura, tako lokalna kot državna Upravljanje s Krajinskim parkom Logarska dolina Stanovanja za mlade, skrb za starejše v domačem okolju V načrtuje gradnja pločnika in parkirišč v vasi Solčava. Nadaljevali bomo investicijska vlaganja v lokalne ceste in si prizadevali, da bi tudi država nadaljevala investicijska vlaganja na panoramski cesti v Podolševi. Za začetek naslednjega leta je v načrtu preplastitev cestišča iz Solčave proti Logarski dolini. Dobro prakso upravljanja Krajinskega parka Logarska dolina želimo ohraniti in jo nadgraditi, za kar potrebujemo ustrezno pravno podlago za učinkovito upravljanje in financiranje krajinskega parka tudi naprej. V izdelavi je tudi načrt interpretacije tematske Poti po Logarski dolini z željo, da bi bila obnova celotne poti končana leta 2019. V vasi Solčava je kar nekaj praznih hiš in v eni od teh bi morali urediti stanovanja za mlade družine. Denarja je v današnjih časih vedno premalo, a s pozitivno energijo in z delom nam bo uspelo. Prav tako ne smemo pozabiti na starejše, nuditi jim moramo pomoč, podporo in varstvo, da bodo lahko živeli v domačem okolju. Šentjur Mag. Marko Diaci, Županova lista - Gibanje za občino Šentjur Prometna infrastruktura Protipoplavni ukrepi Enakomeren razvoj občine Projekt navezovalne ceste smo na ravni občine pripeljali do maksimuma, umestili cesto v prostor, financirali potrebne podlage, potrjena je predinvesticijska zasnova na ravni države, v domeni katere je cesta. Zato pričakujemo, da bo uvrščena med prednostne projekte v prihodnji nacionalni finančni perspektivi. V kontekst prometne ureditve sodijo krožišče pri Aspari, IKC in Resevni ter do konca nogometnega igrišča, za kar smo že pripravili vso potrebno dokumentacijo. Šentjur je izrazito poplavno območje, zato smo že izvedli fazi A in B protipoplavnih ukrepov, zagotovljeno je državno financiranje (MOP) faze C, ki se izvaja, pripravljeno imamo dokumentacijo za nadaljevanje posegov ob Voglajni s pritoki. Še naprej bomo skrbeli za policentrični razvoj občine, da bodo vsi prebivalci dobili osnovno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, ceste, društveno delovanje) in s tem enakovredne pogoje za kakovost bivanja, izvajanje gospodarske, kmetijske in turistične dejavnosti ter ohranitev poselitve podeželja. 38 LOKALNE VOLITVE 2018 Mag. Vincenc Frece, SD Večji razvoj gospodarstva, podjetništva in turizma Večji razvoj okolja, prostora in prometa Izboljšanje kakovosti življenja občanov Za razvoj gospodarstva in podjetništva bo treba najprej pripraviti prostor (industrijsko cono) in določiti prioritete (katere dejavnosti želimo). Turizem je še mogoče razvijati na Slivniškem jezeru (opredeliti javno dobro ob jezeru), v Šentjurju (mladinski turizem, hostel) in še kje. Za razvoj podeželja je pogoj ohranitev kmetijske zemlje. Treba je zmanjšati prispevke za novogradnje in gradnje kmetijskih objektov. Razvoj okolja, prostora in prometa bomo dosegli z reševanjem problematike čiščenja in odvajanja odpadnih voda (subvencije za MČN), zagotavljanjem cestne infrastrukture (najnujnejša navezovalna cesta Dramlje-Šentjur), gradnjo širokopasovne povezave v občini in gradnjo drugih objektov (ureditev središča Gorice pri Slivnici). Kakovost življenja občanov bo odvisna predvsem od prenove kulturne infrastrukture, dograditve športnih zmogljivosti (najnujnejša telovadnica pri ŠCŠ Šentjur), vrtcev, šol (POŠ Kalobje) in od skrbi za ekologijo. K boljši uresničitvi bi pripomogel participativni proračun. Mag. Mojca Inkret, SDS Gradnja otroških igrišč v vseh KS v občini Šentjur Trženje turističnega potenciala Dvig kakovosti bivanja v občini Občina Šentjur mora poskrbeti za gradnjo otroških igrišč v vseh KS, in sicer podobnih otroških igrišč, kot so jih pred kratkim dobili v sosednjih občinah. Občina mora začeti tržiti svoj turistični potencial, ki je ogromen in še vedno neizkoriščen. Najprej je treba postaviti table na izvozu z avtoceste v Dramljah, ki bodo goste opominjale, da so prišli v občino Ipavcev, Slomška, Slivniškega jezera, Rifnika. Tretja zadeva je dvig kakovosti bivanja v občini nasploh: uvedli bomo subvencije za mlade raziskovalce, za mlade družine pri reševanju stanovanjskega problema, za mlade kmete pri trženju dopolnilnih dejavnosti. Občina bo izkoristila potencial mobilnosti: ureditev povezovalnih kolesarskih poti z varnim pasom na cestiščih. Na področju okolje-varstva bomo spodbudili rabo okolju prijaznih surovin. Ob vsem ne bomo pozabili na gasilce, ki imajo največje humanitarno društvo. Njim bomo zagotovili ustrezne materialne in prostorske pogoje za delovanje. Janez Jenšterle, SMC Navezovalna cesta Dole-Šentjur Center pridelave zdrave hrane Turistični in rekreativni center Slivniško jezero Za uspešno uresničitev državnega projekta gradnje šentjurske obvoznice bomo ustanovili svet županov Kozjanskega in Obsotelja, ki bo spremljal postopke in sodeloval s pristojnimi službami in z državo. Zaradi gospodarskih interesov ima cesta široko podporo regije, še posebej je svojo aktivno vlogo napovedal minister Počivalšek. Do gradnje obvoznice moramo poiskati možnost omejitve težkega tovornega prometa skozi središče mesta. S Šolskim centrom Šentjur bomo ustanovili center pridelave zdrave hrane, ki bo skrbel za pospeševanje in promocijo kmetijske dejavnosti ter za izobraževanje in povezovanje kmetijskih proizvajalcev. Rešiti moramo lastniške in druge težave Slivniškega jezera in začeti gradnjo infrastrukture za izvajanje turistično-rekreativne in družabne dejavnosti. V preteklih mandatih smo pogrešali po- vezovanje ljudi in vključevanje prebivalcev v izvajanje občinske politike. Zato bosta tudi pri teh izzivih naši prioritetni nalogi dialog in sodelovanje z občani. Mihaela Rožej, SLS Urejenost na področju urbanizma in infrastrukture Razvoj gospodarstva Občina, prijazna ljudem Občina mora imeti mestnega ali krajinskega arhitekta za razvoj usklajenega, sistematičnega in dinamičnega dela mesta, zgodovinskega Zgornjega trga, bolj urejeno bivalno okolje, primerne gradnje in projekte, usmerjene v trajnostni razvoj podeželja, z razvojnim in naravovarstvenim vidikom. Dokončati in povezati je treba kolesarske poti v občini, zagotoviti urejenost pločnikov, varnost pešcev, prehode in parkirna mesta, prostor za invalide. Znižati je treba komunalni prispevek na primerljivo raven sosednjih občin, pripraviti komunalno urejene obrtnoindustrijske cone, povečati število neprofitnih stanovanj. Izkoristiti je treba bogato kulturno, naravno, sakralno in kulinarično dediščino, geostrateško lego in privabiti turiste, ponuditi domače proizvode, povečati zaposlitvene možnosti in samooskrbo. Okrepiti je treba komunikacijo z občani, doseči participativni proračun, povečati dom starejših, varovanje starejših na domu, urediti novo lokacijo gasilskega doma v Šentjurju. novi tednik Prebudimo Celje Zavzemali se bomo za lepše, boljše in varno življenje v Celju. SDS Mestni odbor SDS Celje se zahvaljuje vsem volilkam in volilcem, ki so bili na parlamentarnih volitvah in podali glas za naša kandidata dr. Vinka Gorenaka in Karmen Kozmus. Hvala za vse glasove. Dragi volilci in volilke, preberite program stranke SDS in podprite naše kandidate ter kandidata za župana Mestne občine Celje Matjaža Železnika na volitvah 18. novembra 2018. Mestni odbor SDS Celje. Za dodatne, plačljivepredstavitve, selahko kandidati obrnejona: agencija@nt-rc.si V naslednji številki Novega tednika bomo objavili še odgovore vseh tistih županskih kandidatov, ki so se odzvaN na naše povabilo za brezplačno predstavitev. Občine) so razdeljene po abecednem vrstnem redu, in sicer Id odo navrsti ponaslednjemrazporedu: 15.11.: Šmarjepri Jelšah,Šmartnoob Paki,Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec radio cehe POGLED STRANI VSAK ČETRTEK ob 12.15 NAMIG ZA IZLET 39 Ali je petsto evrov dovolj za obisk Londona? Britanska prestolnica za vse tiste, ki potrebujejo metropolitanski vrvež in zastonj umetnost Zaradi nizkocenovnih letov med Ljubljano in Londonom mesto pogosteje obiščejo tudi Slovenci. Po podatkih iz leta 2016 je London eno najbolj turističnih mest, saj ga na leto obišče več kot 19 milijonov tujih turistov. Za primerjavo: Ljubljano je v istem letu obiskalo manj kot osemsto tisoč turistov. Mene je mesto navdušilo z raznolikostjo vsega: od pisane druščine ljudi s celotnega sveta do pestre kulturne, kulinarične in športne ponudbe. Pogled s Sky Gardena, najvišjega javnega parka Pogled z Greenwicha Mesto sem obiskala oktobra, v času, ko ponavadi dežuje, a London je presenetil s štirimi sončnimi dnevi. Zame je bil to prvi obisk in pričakovanja so bila zmerna. A navdušilo me je prav vse. Z brniškega letališča sem letela do enega od petih londonskih letališč, to je letališče Stansted. Tam sem kupila povratno karto za avtobus, ker je to cenovno najugodneje. Z avtobusom sem do mestnega središča potrebovala uro in pol vožnje. Stanovala sem v Paddingtonu, dokaj blizu središča mesta. Brez večje težave sem našla hotel, tudi zato, ker so mi zelo prijazni London-čani pomagali pri navigaciji. A manjši šok sem doživela v hotelu. Če tri zvezdice v slovenskem prostoru pomenijo dokaj dober hotelski standard, predvsem glede velikosti sobe, sem bila presenečena nad majhnostjo londonske sobe, ki ima trizvezdično oznako. A še manjša je bila kopalnica. Enajst kvadratnih metrov velika soba je res samo nekoliko večja kot parkirni prostor v nakupovalnih središčih. Prvi dan: brezplačno vodenje V hotelu sem vzela zemljevid mesta in poleg je bilo povabilo, da si lahko delček mesta ogledam tudi brezplačno. Mesto zbiranja je bil predel Covert Garden, ki je ena naj-živahnejših londonskih četrti. Zbralo se nas precej z vseh držav sveta. Staro tržnico so preuredili v moderno, pokrito tržnico, kjer je mogoče najti od nekaj za potešitev lačnih želodčkov do lačnih oči. Zelo zgovorna vodička Charlotte, ki je v London prišla z Nove Zelandije, je zelo zanimivo pripovedovala o zanimivostih na poti. Med drugim je predstavila knjižico iz konca 18. stoletja, v kateri so popisane prostitutke, ki so služile v Covert Gardenu. Pot nas je od tam vodila do trga Trafalgar Square, prizorišča javnih dogodkov. Na trgu stoji 50-metr-ski spomenik admirala lorda Nelsona, ki je v bitki pri Tra-falgarju leta 1805 premagal Napoleona in ob tem tudi umrl. Njegova smrt je ena najbolj herojskih v britanski zgodovini in njegov izrek, da Anglija pričakuje, da bo vsak državljan opravljal svojo dolžnost, je ena najbolj citiranih izjav. Ob obrobju trga je narodna galerija, ena od desetih najbolj obiskanih znamenitosti mesta. Letno vanjo stopi več kot pet milijonov obiskovalcev. Pod Admiralskim slavolokom smo stopili do območja, kjer se med drugim nahaja Buckinhamska palača, uradno domovanje britanske kraljeve družine v Londonu, ki je tudi uradna kraljičina rezidenca. Ogled menjave straže je skoraj nujno opravilo. Po ogledu je sledil sprehod po parku sv. Jakoba (St. James Park), kjer so nas presenetile radovedne veverice. Sredi parka je krasno jezero in v parku je v opoldanskem času precej tistih, ki tam posedajo in malicajo. Sledil je sprehod po ulicah do londonskega parlamenta, v katerem zasedajo britanski poslanci. Na delu parlamenta se nahaja eden od najzna- Znameniti štadion Wembley menitejših stolpov, Elizabetin stolp oziroma Big Ben. Obstajata dve teoriji, kako je Eliza-betin stolp dobil ta vzdevek: po eni je to ime prevzel po siru Benjaminu Hallu, prvi vodji del med letoma 1855 in 1858, po drugi pa po Benu Cauntu, boksarskemu prvaku iz 50. let 19. stoletja. A je prva verjetnejša, pišejo na uradni spletni strani britanskega parlamenta. Trenutno je stolp neprepoznaven, saj ga prenavljajo in je ves prekrit z velikimi plahtami. Dela naj bi končali leta 2021. Sledil je rezerviran ogled Sky Gardena, najvišjega javnega parka. V poslovnem delu mesta namreč stoji stolpnica, ki ima na vrhu pokrit botanični vrt. Z vrha je krasen razgled po Londonu. Osupljivo lepo. Po ogledu z vrha sta bila potrebna še ogled z dna in sprehod od galerije Tate Modern, galerije, ki se nahaja v poslopju stare elektrarne v Banksideu ob reki Temzi. Tekači, sprehajalci in nasploh mimoidoči ob reki ob ugašajočem dnevu ... Krasen zaključek dneva. Drugi dan: v vrsti za kulturo Večina britanskih muzejev in galerij je brezplačnih za ogled. A njihove posebne razstave so plačljive. V Vikto-rijinem in Albertovem muzeju je bila na ogled razstava o Fri-di Kahlo, eni najbolj cenjenih umetnic 20. stoletja. Ker je muzej želel predstaviti njeno življenjsko zgodbo onkraj umetnosti, je zbral njena oblačila, slike in predmete. Skupaj je bilo mogoče videti več kot dvesto eksponatov. Zdravstvene težave Fride Kahlo so bile velike, a je slikarka to uspela obrniti v prednost. Razstava je bila razprodana za vse dni. A vsak dan je bilo na voljo sto plačljivih vstopnic, za katere je bilo treba stopiti v vrsto. Sreča je bila na moji strani in ogled njenih obleke, nakita, pisem, slik, družinskih fotografij, medicinskih steznikov in ličil je bilo vredno cene. Od Fride je pot vodila na predstavitev biografije kolesarja Petra Sagana, prijateljica, s katero sem potovala, je namreč želela njegov podpis. Sledil je ogled slavne veleblagovnice Harrods, kjer je nakupovala tudi pokojna princesa Diana. Ker obisk Londona ne sme biti brez ogleda enega od številnih muzikalov, sem izbrala divji Chigaco. To je bila odlična izbira. Tretji dan: šport in pivo Štadion Wembley je znamenit londonski štadion, kjer trenutno domuje nogometni klub Tottenham Hotspur. Predvsem pa je znan po tekmah angleške reprezentance in po največjih koncertih. Koncert pevke Adele si je ogledalo 98 tisoč navdušencev, kar je bilo največje število udeležencev na tem štadionu, ki ima 90 tisoč sedežev. Je drugo največje nogometno igrišče v Evropi. Zanimivost: štadion ima 2.618 stranišč, kar je več od vseh podobnih prizorišč. V Greenwichu na hribčku že od davnega leta 1675 stoji kraljevi observatorij (angl. Royal Observatory). Tik ob njem poteka ničelni poldnevnik, ki ločuje Zemljino zahodno poloblo od vzhodne. Za ničelni poldnevnik je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0. Turisti Greenwich obiščejo z namenom, da bi se slikali z eno nogo na vzhodni in z drugo na zahodni Zemljini polobli. To sem storila tudi jaz. Zadnji dan v Londonu se je zaključil v angleškem pubu s pivom Guinness. Pod črto Če odgovorim na vprašanje, ki sem si ga zastavila v naslovu. Da, London za nekaj dni si lahko privošči Slovenec s povprečno plačo, se pravi tudi za petsto evrov. BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv Povratna letalska karta: 96 evrov (lahko jo dobite tudi precej ceneje) Povratna karta od letališča do mesta: 23 evrov Štiri nočitve: 250 evrov Razstava + muzikal + Wembley: 67 evrov Prehranjevanje in zapravljanje: približno 100 evrov 40 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Vkrcanje vojakov in opreme v puljskem pristanišču. Hrani Vojaški muzej Slovenske vojske. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Postroj vojakov 87. pehotnega polka ob visokem obisku. Hrani Vojaški muzej Slovenske vojske. Celjski 87. pehotni polk (6) Sodelovanje polka v mirovni misiji v Skadru (1913/14) Mesto Skader z večino albanskega prebivalstva je bilo v začetku 20. stoletja del turškega cesarstva. Po balkanskih vojnah in umiku Turkov se je vnel boj za oblast nad temi ozemlji. Pri tem so se križali interesi Srbije in Črne gore na eni strani ter Italije in Avstro-Ogrske na drugi strani. Zanimanje evropskih velesil uspela zasesti, a je mesto črno- za Skadar se je porodilo zaradi črnogorskih prizadevanj, da ta ozemlja priključijo svoji državi, zato so spomladi leta 1913 Avstro-Ogrska, Italija, Velika Britanija, Nemčija in Francija blokirale črnogorska pristanišča. Črna gora je Skadar kljub temu 22. aprila 1913 gorski kralj Nikola I. Petrovič (1841-1921) v upravljanje že kmalu zatem predal mednarodnim silam. Mednarodne vojaške sile so z ladij mednarodne eskadre Skadar prevzele maja 1913. Junija so mornarje zamenjale kopenske enote iz Avstro-Ogrske, Italije, Velike Britanije, Francije in Nemčije. Poveljeval jim je britanski polkovnik George Fraser Phillipps. Avstro-Ogrska je za mirovno misijo v Skadru izbrala IV. bataljon 87. pehotnega polka, ki je bil okrepljen s strojničnim oddelkom, konjeniško patruljo (10 ulancev iz Mostarja), z vodom gorskih topov (dva gorska topa iz 3. gorskega topniškega polka iz Beljaka), s polvodom saperjev (25 mož iz Gorice), sanitetnim oddelkom in z oddelkom prateža. Proti Skadru so iz Pulja na parniku Urano odpluli 24. julija 1913, in prispeli dva dni zatem ter se namestili v tamkajšnjem jezuitskem samostanu. Stroške vojaške operacije je pokrivalo avstro-ogrsko zunanje ministrstvo. V Skadru je bil sedež guvernerja, ki je ob sebi imel štab s po enim britanskim, italijanskim in avstro-ogrskim častnikom. Častniki mednarodnih sil so vodili še skadrski mestni svet, oblikovali sanitetni svet in reformirali policijo, medtem ko so mornariški častniki organizirali dvostopenjsko sodstvo. Vojaki so v času svojega bivanja so- delovali pri gašenju požarov, opravljali so razna gradbena dela, pomagali pri gradnji cest in mostov, ob čemer niso zanemarili družabne plati - prirejali so družabne večere, plesne prireditve, organizirali nastope simfoničnih orkestrov in se udeleževali športnih prireditev. S pomočjo mednarodnih enot se je življenje v mestu normaliziralo. Že novembra 1912 je bila ustanovljena nova država Albanija. Za določitev njenih meja je bila izbrana posebna komisija, ki ji je Avstro-Ogrska iz IV. bataljona 87. pehotnega polka v pomoč poslala 150 vojakov. Maja 1914 je v Albaniji prišlo do krize, zaradi katere so bili italijanski in avstro-ogrski vojaki določeni za varovanje albanskega vladarja kneza Wil-helma von Wieda (1876-1945) in tujih veleposlaništev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je del mednarodnih mirovnih sil Skadar zapustil. IV. bataljon 87. pehotnega polka je iz Skadra odšel 6. avgusta 1914, knez von Wied pa je Albanijo zapustil septembra isto leto. Med prvo svetovno vojno je Skadar najprej zavzela črnogorska vojska, zatem avstro-ogrska, ki je v njem ustanovila poveljstvo svoje okupacijske cone. Po vojni je bila v mestu nekaj časa mednarodna vojaška uprava Albanije, marca 1920 je Skadar postal del Albanije z glavnim mestom v Tirani. Se nadaljuje. JANJA JEDLOVČNIK, Osrednja knjižnica Celje MLADI ZA MLADE 41 Uspehi Mažoret Laško se nadaljujejo Mažorete Laško so se konec oktobra udeležile Evropskega pokala skupine ADA na Ohridu v Makedoniji. V mesto ob čudovitem jezeru sta odpotovali skupini senior in kadet. Uspehov, ki jih zelene rakete - kot jim pravijo Laščani - vsako leto dosegajo na raznih tekmovanjih, ni malo. Mažorete Laško namreč že od začetka delovanja veljajo za slovensko mažoretno velesilo, ki opravi največ mažoretnih nastopov letno, na tekmovanjih pa z izvirnimi koreografijami in s samozavestnim plesom vzbujajo strahospoštovanje v očeh tekmic. Tudi z letošnjega evropskega pokala se vračajo bogatejše za cel kup odličij. Timeja Stožir si je v kategoriji solo junior prislužila zlato medaljo, Pika Penko se je povzpela na četrto mesto. V kategoriji par kadet sta Tjaša Iršič in Tia Klenov-šek osvojili šesto mesto. Boj za najvišjo stopničko v kategoriji formacije senior še nikoli ni bil bolj napet. Skupini senior se je za las izmuznilo zlato, v domači kraj pa so se tako mažorete vrnile kot viceprvakinje Evropskega pokala ADA. Sodnike je navdušila tudi najmlajša skupina kadet, ki si je z vrhunsko izvedbo koreografij priplesala tretje mesto. Laščanke so na Ohridu odplesale svoje sanje in na parketu pustile svoje srce, z enkratno izvedenimi koreografijami pa so na noge dvignile dvorano in tekmicam dale vedeti, da ostajajo zelena velesila, ki ruši rekorde. Male in velike zelene rakete se s ponosom, z zano som in s tistim najpomembnej šim - ekipnim duhom - loteva jo novih izzivov ter obljubljajo da bodo naslednje leto »napadale« najvišjo stopničko in da bodo zlato ponesla tja, kamor spada - v Laško. Laščanke se zahvaljujejo vsem donatorjem, Občini Laško, Stiku Laško in vsem, ki so jim z zbiranjem starega papirja kraj. Še posebej so hvaležne spremljevalkam in spremljevalcu za vso pomoč in spodbudo ter potrpežljivima voznikoma, ki sta jih varno pripeljala na Ohrid in nazaj domov. VALERIJA JAKOPIČ Kulturni dan: Knjiga mene briga V sredo, 24. oktobra, smo imeli v OŠ Glazija kulturni dan z naslovom Knjiga mene briga. Že iz naslova je mogoče razbrati, da smo prebirali in spoznavali raznovrstne knjige, primerne naši starosti in skupini: od kuharskih, eko, potopisnih in takšnih na temo prijateljstva. V goste smo povabili tudi Glasbeni center Do re mi z Bleda. S premierno uprizoritvijo glasbene predstave Palček Smuk so nam člani centra pričarali pravo pravljično vzdušje. Na odru nas je razveseljevala pisana inkluzivna druščina, v kateri so bili tudi člani skupine Čudoviti um - gre za skupino otrok z motnjo avtističnega spektra, ki se že dlje ukvarja z igranjem klavirja. Naš dan so popestrile tudi knjižničarke iz Osrednje knjižnice Celje s pravljico Čudežni prstan ter popotnica Alenka Blazinšek s potopisnim predavanjem. Vsem se najlepše zahvaljujemo. MTK Srebro in bron v hip hopu v Milanu Člani Kluba Kuš ni me smo se 27. in 28. oktobra odpravili na svetovni plesni festival Word dance talent cup Bergamo Milano. Na plesni festival smo se uvrstili maja, ko smo si na evropskem prvenstvu v zagrebški Areni priplesali nominacije. Odpravili smo se s 45 plesalci iz Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah, Maribora in Miklavža na Dravskem polju. Pomerili smo se v dveh skupinskih in dveh posamičnih koreografijah, ki so jih gledalci lahko spremljali tudi neposredno. Trideset plesalcev iz Rogaške Slatina in Šmarja pri Jelšah je s koreografijo z naslovom Marionete pod koreografskim vodstvom Barbare Marčič Lavrič v kategoriji Hip hop production Juniors osvojilo tretje mesto. Solistka Tina Strašek iz Rogaške Slatine je bila druga v kategoriji hip hop solo, mentorica je bila Barbara Marčič Lavrič. Srebro so domov odnesli tudi plesalci iz Miklavža na Dravskem polju in Maribora, in sicer v postavitvi 14 plesalcev in kategoriji Hip hop show formacija Juniors, pod koreografijo z naslovom Bad money pa se je podpisala Maja Štefan. V klubu smo na svoje plesalce izjemno ponosni in jim na tem mestu še enkrat čestitamo za vrhunske nastope. NZ Izdelki na ogled in naprodaj Društvo Otroci otrokom in Galerija Nika Ignjatiča že več let nudita prostor in podporo pri predstavitvi izdelkov varovancev Centra za varstvo in delo Golovec. Tudi letos smo pripravili razstavo izdelkov, ki nastajajo pod rokami številnih varovancev iz vseh enot CVD Golovec. Dela, ki so na ogled in naprodaj do 18. novembra, je zbranim predstavila Polona Konec, podrobneje pa jih je opisala umetnostna zgodovinarka Dona Pratnekar. Kot predstavnica CVD Golovec nas je pozdravila Tatjana Sojič. Odprtje so popestrili pevski zbor CVD Golovec, kan-tavtor Samo Horvatič in Monika Stefanciosa, dijakinja tretjega letnika učiteljice citer Franje Kočnik v sodelovanju z Glasbeno šolo Celje. NEJC ŠTEFANIČ, predsednik društva otroci otrokom 42 BRALCI POROČEVALCI Srečanje starejših gasilcev V petek, 19. oktobra, so se pred Gasilskim domom Vojnik zbrali starejši gasilci - veterani. Prisotne je najprej pozdravil Roman Kugler, predsednik PGD Vojnik, nato jih je nagovoril še Benedikt Podergajs, predsednik GZ Vojnik-Dobrna. Zahvalil se je veteranom in veterankam za minulo in sedanje delo, saj se vsi zavedamo, da brez njihovega dela v preteklosti ne bi bilo tako kakovostne sedanjosti. Poleg tega so zgled mlajšim gasilcem, saj s svojim znanjem in nasveti lahko pripomorejo k napredku gasilstva. Posebej so izpostavili najstarejše veterane: najstarejša med članicami je Antonija Mlinar, pGd Vojnik, najstarejši član je Jože Gregorc, PGD Frankolovo. Oba sta stara 88 let. Po letih članstva v gasilskih vrstah je med moškimi najstarejši Avgust Čerenak, PGD Vojnik, ki je tudi predsednik komisije za veterane in je gasilec od poplave leta 1954, torej 64 let. Pri ženskah so tri iz PGD Lemberg, in sicer Marica in Ivanka Božnik ter Verica Pušnik, ki so gasilke že 62 let. S kratkim kulturnim programom so zbrane razveselile Ljudske pevke Taščice. Po uradnem delu so se udeleženci posladkali, lahko pa so si ogledali gasilski dom, ki ga trenutno prenavljajo, in gasilska vozila ter opremo. Srečanje so nadaljevali na Izletniški kmetiji Mirnik na Ljubečni, kjer so preživeli večer ob klepetu, petju in veselem druženju. MILENA JURGEC Foto: Stanislav Pečnik Dobrodošla donacija Organizator Nino Cokan in društvo Fatburn.si sta nas letos že šestič povabila na Vege tek, tek z razlogom, kjer smo bili eni od prejemnikov donacij, za kar se zahvaljujemo. Donacije so organizatorji zbrali s štartnino na dogodku, ki je bil na celjski Špici. Donacija nam bo še kako prav prišla, saj nam je že zmanjkalo vseh zalog pomoči za reševanje živali. Zato bomo še letos lahko poskrbeli za kastracijo oziroma sterilizacijo kakšne brezdomne mucke s Celjskega ali okolice in za vso veterinarsko prvo oskrbo. Veseli smo bili druženja s člani drugih povabljenih društev, to so Muj-cekov domek, Animal Angels ter Društvo za zaščito konj. VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje Jedi iz bodeče buče čajote Gospodinje stanovalce Pegazovega doma vedno znova razveselijo z dobrotami, ki jih pripravijo same. Tokrat so se odločile, da bodo pripravile nekaj jedi iz manj znane bodeče buče čajote, ki vsebuje veliko aminokislin, vitamina C in B-kompleksa. Torej sestavine, ki so še kako pomembne v času, ko so na pohodu različni virusi. Gospodinje Anica, Darija in Relika so tako pripravile čajotine polpete s kosmiči, sladek in slan zavitek ter kompot. Povabilu na degustacijo so se z veseljem odzvali stanovalci iz vseh skupin. Navdušeno so pokušali in komentirali pripravljene dobrote. Najbolj so jih navdušili čajotini polpeti, saj so jim gospodinje dodale domačo ri- bezovo ali jagodno marmelado s kančkom kisle smetane in tako pridobile slasten sladko-kisel okus. Ob pokušanju jedi so gospodinje imele veliko poučnih nasvetov, kako uporabiti bodečo bučo v kulinariki, kajti užitni so vsi deli rastline. Tako smo izvedeli, da so mladi listi čajote bogati s hranili in z vlakninami, da delujejo očiščevalno ter ob tem zmanjšujejo raven sladkorja in škodljivega holesterola. Uporabimo jih kot čaj ali v smutijih skupaj s plodovi. Prijetno druženje smo popestrili s prepevanjem in pripovedovanjem šal in naj vam prišepnemo, da je odličnih jedi kaj hitro zmanjkalo. VALENTINA JECL, delovna terapevtka BRALCI POROČEVALCI 43 Prva Pikova zgoščenka Gorico pri Slivnici dvignila na noge Ansambel Pik je v nedeljo, 14. oktobra, v Gorici pri Slivnici pripravil koncert ob izdaji svoje prve zgoščenke. Dvorana kulturnega doma je dobesedno pokala po šivih. Poleg številnih domačih podpornikov je prišlo nekaj gostov celo iz sosednje Avstrije in Švice. Mladi glasbeniki so dokazali, da so kljub rosnim letom na odru povsem doma. Pripravili so zares lep dogodek, ki je bil prava paša za oči in balzam za ušesa. Pri organizaciji jim je pomagal dolgoletni mentor Matjaž Vodišek. Ponosno jim stoji ob strani v dobrem in slabem. Na odru se jim je pridru- žilo veliko narodnozabavnih ansamblov, med njimi tudi nekatera znana imena, kot so ansambel Petka, Mladi korenjaki, Šentjurski muzikanti, Mladi Pomurci, ansambel Me tri do polnoči, ansambel Vžig ter Peter Frece s prijatelji. Z vsemi »pikovci« namreč gojijo prav posebno prijateljsko vez. To se je čutilo ves večer. Na odru je Peter Frece zaigral s svojima sinovoma Dejanom in Matejem. Slednji je član ansambla Pik. Na kitari se je pridružil Jan Čater prav tako iz ansambla Pik, na harmoniki Robi Novak, na bas kitari pa Tilen Kočevar, oba iz ansambla Mladi korenjaki. Tilen se je vsaj še dvakrat pridružil tudi zasedbi gostiteljev in skupaj so pričarali odlično vzduš- je. Občinstvo se je na trenutke kar težko zadrževalo, da ni zaplesalo. Večer je prijetno povezovala simpatična in zgovorna voditeljica Saša Pukl. Za zvok so poskrbeli fantje iz podjetja MK dogodki. Na koncu so se fantje iz srca zahvalili tudi številnim sponzorjem in prostovoljcem, brez katerih nepozabnega dogodka ne bi mogli pripraviti v takšni obliki. Najbolj čustven trenutek je bila zagotovo zahvala mentorju, kjer so se mnogim v dvorani orosile oči. Za dobro mero so »pikovci« dodali še dve svoji najljubši, za konec pa poskrbeli še za obilno pogostitev vseh obiskovalcev koncerta ter druženje pozno v noč. AP Komemoracija pred OŠ Štore Vsako leto je pred OŠ v Štorah organizirana komemoracija ob dnevu spomina na mrtve. Praviloma je to na zadnji dan pred jesenskimi počitnicami. Letos je bila v petek, 26. oktobra. Na spominski plošči, ki krasi pročelje osnovne šole, je petdeset imen padlih partizanov in umrlih v koncentracijskih taboriščih iz obdobja druge svetovne vojne. Vsi so bili doma iz bližnje in širše okolice Štor. Dovolj zgovoren dokaz, da se jih spoštljivo spominjamo na ta dan in da jim v znak hvaležnosti prižgemo svečko in položimo cvetje. Šola je pripravila izjemno lep kulturni program, kjer so otroci doživeto zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi. Kot vsako leto smo se jim pridružili tudi člani častniške in veteranske organizacije občine Štore in pripadniki Slovenske vojske iz Vojašnice Franca Rozmana Staneta iz Celja. Poklonili smo se tudi pred partizanskimi grobovi na Svetini in pred grobom neznanega vojaka ruske Rdeče armade, ki je pokopan na Javorniku nad Štorami. Vedno je prisotna tudi delegacija veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani. Zahvala gre seveda naši občini in županu Miranu Jurkošku za ureditev grobov in položitev cvetja na vseh grobovih, ki jih je v naši občini kar lepo število. SREČKO KRIŽANEC, predsednik častniške in veteranske organizacije občine Štore Krožek biodinamike V sejni sobi občine Tabor bo tudi novembra brezplačen krožek Biodinamično kmetovanje, ki ga pripravlja žalska izpostava celjskega zavoda KGZS. Novembra bo krožek izjemoma drugi in tretji četrtek v mesecu, v vseh naslednjih mesecih pa vsak drugi četrtek, in sicer od 9. do 10. ure. Prijave sprejema Maja Klemen Cokan na telefonski številki 041 498 266. Predstavitev literarnih revij Vsesledje in Supernova V gostišču Špital za pr-jatle, ki ima tudi odlično urejen prireditveni prostor, je Celjsko literarno društvo v sredo, 17. oktobra, pripravilo predstavitev svežih izdaj Vsesledja in Supernove. Prireditev je vodila Mira Gorenšek, podpredsednica društva. Vsesledje izhaja že 17 let. Revija izhaja že od začetka delovanja društva. Ves čas napreduje tako vsebinsko kot oblikovno. Zadnjih nekaj številk je izšlo v priročnem A5-formatu. Revija obsega poezijo, prozo, dramatiko, esejistiko, intervjuje, prevode z osnovnimi informacijami o društvu in svežih knjižnih izdajah članstva. Vsesledje je verjetno žanrsko najširša literarna revija v Sloveniji, saj pokriva vse literarne zvrsti in žanre. V njej objavljajo člani društva in tudi drugi. Že drugič zapored je bil del namenjen prevodom uveljavljenih tujih avtorjev. Na predstavitvi so svoja dela brali nekateri avtorji. Omeniti moram zlasti Tjašo Korošec, dijakinjo Srednje zdravstvene šole Celje, prejemnico nagrade mala Veronika. Uveljavljen slovenski književnik in kantavtor Matej Krajnc je posebej za predstavitev spisal pesem, posvečeno Vsesledju. Supernova je edina slovenske revija za fantazijsko književnost. Izhaja že tretje leto in je edina revija, ki nudi vedno večji jati slovenskih ustvarjalcev možnost objave. Poleg domačih del so redni gostje tudi tuji avtorji, mnogi že uveljavljeni v domačem in tudi mednarodnem okolju. V dosedanjih številkah so poleg domačih avtorjev objavljali tudi avtorji iz Anglije, Španije, Belgije, Avstrije, Nemčije, Ukrajine, s Češke, Hrvaške, iz Črne gore, Srbije in BiH. Poleg proze in poezije so v Supernovi tudi intervjuji z uveljavljenimi domačimi in tujimi pisatelji, eseji, domači in mednarodni razpisi in v Sloveniji zapostavljen tematski »fanfiction«. Svojo v Supernovi objavljeno pesem je prebral Matej Krajnc. Za glasbeno popestritev prireditve sta v okviru sodelovanja z Glasbeno šolo Celje poskrbeli dijakinji četrtega letnika vzporednega glasbenega izobraževanja GŠ Celje Urška Gubenšek in Reneja Sara Centrih pod vodstvom mentorice mag. Larise Čanji. BOJAN EKSELENSKI Klic upanja tokrat o zaupanju V Celju je bilo letno srečanje slovenskih društev za telefonsko pomoč v stiski. Na njem so predavali strokovnjaki s področja psihologije, psihoterapije in sociologije, ki že vrsto let pomagajo ljudem v duševni stiski. Obravnavali so aktualna področja, na katerih se trenutno v družbi pojavljajo težave, zaradi katerih se ljudje pogosto obrnejo po pomoč. V prvem delu srečanja so govorili o zaupanju v zakonski odnos, družbo in samozaupanju mladostnikov, in sicer s posebnim poudarkom na mladostniških motnjah prehranjevanja. Popoldanski del srečanja pa je bil namenjen delavnicam v Srednji zdravstveni šoli v Celju. Srečanje pripravlja društvo Klic upanja, ki že vrsto let pomaga ljudem v stiski. Letno pokliče na številko 116 123 približno 20 tisoč ljudi. Klica-telji so iz različnih delov Slovenije. Pogovori prostovoljcev z njimi trajajo v povprečju 30 minut, pri približno 10 odstotkih ljudi tudi več kot uro. Prostovoljci jim pomagajo, svetujejo, kako ravnati v krizni situaciji, ter skupaj s klicatelji iščejo najboljšo rešitev. SŠol Predsednica društva Klic upanja Cvijeta Pahljina, dr. med., spec. psihiatrije in logoterapevtka, že vrsto let skrbi tudi za usposabljanje prostovoljcev za pomoč ljudem v stiski. (Foto: PČT) 44 IZ SVETA ZABAVE Le enkrat se živi! Priljubljena fantovska zasedba Game Over nastopa zadnja leta z imenom New Game Over. Skladba Le enkrat se živi je postala uspešnica, zdaj pa zasedba opozarja nase še z novim spotom za omenjeno pesem. Režiral ga je Žiga Kalan. Skupina je imela v prejšnji zasedbi več kot tisoč razprodanih koncertov, osvojila je zlato ploščo za skladbo Ubila si del mene, diamantno ploščo za album Igra za 2 ter dvojno platinasto ploščo za album Višja sila. New Game Over so Dennis, Mark in Alen. Radijskim postajam so pred dnevi poslali novo skladbo z naslovom Le enkrat se živi, ki govori o tem, da je v življenju treba naprej, ponuditi priložnost novi ljubezni, drugim ljudem. »Tudi ko daš vse od sebe, včasih za nekoga to ni dovolj, a takšno je življenje,« je povedal Dennis, ki je avtor besedila in glasbe. Zasedba napoveduje tudi turnejo po Sloveniji, na kateri bodo fantje poleg starih uspešnic predstavili tudi nov program. 17. novembra ob 17. uri bo koncert v Planetu Tuš v Celju, kjer se jim bo na veliki modni reviji pridružilo dvajset modelov World Top Model Slovenia. Nastopil bo tudi raper Chorchyp. Foto: Žiga Kalan od m DODLSET Srečen kot Lazzaro »Lahkoveren fant živi odmaknjeno od civilizacije.« Film Srečen kot Lazzaro je kot dva filma v enem. Prvi »del« je poln obrazov, ki jih naravnost boža dokumentarno-antropološka kamera; navdušeni ste lahko nad jasnostjo konflikta, načinom, kako kamera uvaja spremembo perspektive, nad očarljivostjo in prisrčnostjo načina odvijanja zgodbe. Briljanten film »italijanske folklore«, ki ga bi zaradi sklopa teh dejavnikov in še katerega lahko gledali v nedogled. Drugi »del« pride na koncu: ko nekatera dogajanja postanejo premalo preizpraševana s strani likov in ko se glavni junak zdi s strani scenarista porinjen v »umetno ustvarjene« nejasne dogodke ali zaključke. Občutek nedorečenega tona tega dela filma ne more ubiti vseh prejšnjih dosežkov, a po drugi strani tudi ne izpolni prejšnjih obljub. OCENA: 7/10 Noč čarovnic »Na noč čarovnic, štirideset let kasneje ...« Želja, da bi se ta moderniziran del v seriji Noč čarovnic čim bolj približal »preči-ščenosti« in neposrednosti originala, je nadvse očitna. Pogrešali smo vsaj Jamie Lee Curtis (čeprav ne njena ne druge vloge niso ravno najbolje napisane) in varljivo enostavno glasbeno podlago. Toda po drugi strani je dokaj težko sprejeti pogovore o psihologiji, ki so tudi v najnovejšem filmu še vedno na kičasto poceni ravni nakladanja recimo osemdesetih. Prav tako je težko sprejeti mitologiziranje koncepta zla in psihopatov, ki očitno ne potrebujejo maske in noža v roki - zadostuje jim, da sedijo na predsedniških stolčkih. Michael Myers je v moderni izvedbi skoraj dolgočasen, vsekakor pa je njegova najnovejša filmska pot polna scenarističnih bližnjic in nelogičnosti. OCENA: 4/10 PETER ZUPANC Liffe Do 11. novembra bo v Ljubljani, a tudi Celju, Mariboru in Novem mestu 29. praznik nekomercialnega filma Liffe. Videti je mogoče dela slovenskih režiserjev (Omerzu, Prosenc, Kastelic) in seveda filme slavnih tujih avtorjev, od Goddarda do Trierja, od Petzolda do Sorrentina . V KINO PRIHAJA Flora & Paris o Rosariu Nova avtorska pesem Rosario skupine Flora & Paris je že peta skladba, ki jo je zasedba posnela z vokalistom žametnega glasu Janom Libnikom. Skupino sestavljajo vrhunski glasbeniki, ki so tudi člani skupine Orlek. Ustanovni član skupine Matej Fele je glasbo napisal prav med gostovanjem Orlekov v Južni Ameriki. Najprej jo je preigraval s trobentačem Janom Admekom v avli hotela v argentinskem mestu Rosario, po katerem je pesem dobila naslov. Besedilo pesmi je Matej dokončal po vrnitvi domov. Foto: Založba Menart Nisva prva niti zadnja Domen Kumer se je po petletnem glasbenem premoru letos vrnil na koncertne odre in spet ga je mogoče pogosteje slišati tudi v radijskih programih. S poletnim remiksom svojih največjih uspešnic je napovedal nove pesmi. V jesen je zakorakal s plesnimi ritmi romantične skladbe Nisva prva niti zadnja, za katero je posnel tudi videospot. Pod režijo videa se podpisuje Niko Karo, ki je odlično ujel usodno ljubezensko zgodbo para, ki se takoj začuti in ve, da bo njegova zgodba trajala večno. Domen Kumer je povedal, da se sicer težje znajde v skladbah, kjer so besedila napisali drugi avtorji, a pri tokratni ni imel težav, saj je Rok Lunaček ustvaril takšno pesem, kot da bi pevca zares poznal. Glasbo je napisal Kre-šimir Tomec. Foto: Založba Menart Dekle v pajkovi mreži Lisbeth Salander in novinar Mikael se ponovno zapleteta v svetovno mrežo spletnega kriminala in politične korupcije. Pomembno: film je tokrat režiral Fede Alvarez, glavno vlogo igra Claire Foy. Božiček in družina Novo leto je pred vrati, vseh 92 tisoč palčkov pa se je prehla-dilo. Božiček mora predčasno na Zemljo, da najde zdravilo ... Pomembno: francoska družinska komedija. Overlord Ameriški vojaki, ujeti za linijo nemških vojakov, odkrijejo posledice grozljivega nacističnega eksperimenta. Pomembno: film je režiral Julius Avery, kot producent je sodeloval J. J. Abrams. ŽIVALSKI SVET 45 Prisrčni, a zahtevni Dihurčkov dan na Lopati pri Celju Društvo Zverinice, ki združuje slovenske ljubitelje dihurjev, je v soboto v Konjeniškem centru Celje pripravilo že četrti Dihurčkov dan, ki je bil hkrati priložnost za mednarodno razstavo teh neobičajnih hišnih ljubljenčkov. Jahalnica centra, ki je po mnenju organizatorjev zelo primerno okolje za takšno prireditev, je bila tokrat polna kletk in ograd za hitre kosmatince, ki so zelo aktivni in radovedni, kadar ne spijo. Ob straneh so letos člani društva prostor malo ogradili, da obiskovalci niso mogli prosto dostopati do živali. Lani namreč nekateri niso upoštevali napisov, naj jih ne prijemajo. »Dihur lahko ugrizne, lahko komu pade na tla ali uide in potem ima lastnik težave,« je povedala Celjanka Urša Drugovič, dolgoletna izkušena lastnica dihurjev, ki ima trenutno dva, Ozzyja in Khana. Aktivno sodeluje na številnih razstavah, pravi, da predvsem zato, ker je to priložnost, da se srečajo lastniki dihurjev in izmenjajo izku- »Ali kaj ugrizne?« šnje. Tudi v Celju je bilo tako, prišli so iz Slovenije, Italije in Estonije ter z Madžarske in s Hrvaške. Skupaj so razstavili 55 kosmatincev. Drugovičeva opozarja, da je najbolje kupiti žival pri preizkušenih rejcih, saj so socializirane, cepljene, imajo potni list in z njimi ni Tina Kupec ima belega dihurja - albinčka. (Foto: TC) večjih težav. A kljub temu velja, da dihur ni hišni ljubljenček za vsakogar. Premislek pred nakupom Na to opozarja tudi društvo Zverinice, ki tudi na dogodkih, kot je Dihurčkov dan, osvešča ljudi, da simpatična podoba živalic ni dovolj za odločitev o nakupu. Pred tem se je dobro temeljito seznaniti z vsem, kar zahteva takšno lastništvo, pri čemer ŽIVALSKI FOTONATECAJ Sky je zmagal Več kot 30 fotografij vaših živali smo objavili v letošnjem fotonatečaju, kar pomeni, da ste se lepo odzvali na naše povabilo k sodelovanju, za kar se vam zahvaljujemo. Veseli smo zlasti tega, da so med nami mnogi, ki lepo skrbijo za svoje živali, s čimer opozarjajo tudi druge na primeren odnos do teh nepogrešljivih sopotnikov naših življenj. Nagrade so žal samo tri, čeprav je bilo odličnih fotografij precej več. Zato smo se s pomočjo letošnjega pokrovitelja akcije, Veterinarske bolnice Šentjur, odločili za tri, ki so nam bile najbolj všeč. Čestitamo, o prevzemu nagrade bomo nagrajence obvestili po elektronski pošti. (Patricija Maček naj pokliče v uredništvo, ker je fotografijo poslala z navadno pošto.) Ker je bil Dihurčkov dan le nekaj dni po noči čarovnic, je bil tokrat stilsko obarvan. Urša Drugovič je to upoštevala. Na sliki z Ozzyjem in s Khanom. Dihurji so tekmovali tudi v zehanju. Lastnik žival prime za vratno gubo in jo boža, kar naj bi sprožilo zehanje, ni pa nujno. Tina Kupec iz Prebolda je dve leti in pol starega albinč-ka Pepeta kupila po temeljitem premisleku in raziskovanju in ni ji žal. Tudi ona se z njim sprehaja na prostem. »Spi dvajset ur na dan, ostale štiri ure je akcija. Treba se je z njimi ukvarjati. Najbolje je urediti primerne pogoje, da ni bojazni, da bi se kaj zgodilo.« Na začetku je to kar izziv, zato priporoča vsem, naj se prej pozanimajo, v kaj se spuščajo, in naj premislijo, če se njihov življenjskih slog ujema z življenjem živali. Kot za otroka Zapuščenih dihurjev namreč ne manjka in članice društva zanje skrbijo po svojih močeh. Ponavadi gre za prestrašene in nesocializira- ne živali, ki jih dekleta navajajo na življenje z ljudmi in jim potem skušajo najti stalen dom. Ena od njih je Tjaša Žižek, ki ima dihurje že sedem let. Trenutno jih je pri hiši pet, saj skrbi tudi za društvene. Navdušili so jo, ker so to posebne živali, karakter-no zelo različne. Če prideš utrujen domov, začnejo divjati, te zbudijo in spravijo v dobro voljo. Televizije sploh ne potrebuješ,« pojasnjuje sogovornica iz Ljubljane. Kaj pa škoda, ki jo morda povzročijo? »Največ škode je lahko s tem, da hodijo povsod in vse razmečejo. Preden se odločiš za dihurja, je treba urediti stanovanje tako kot za radovednega enoletnega otroka.« TATJANA CVIRN Foto: GrupA člani društva z veseljem svetujejo. »To ni žival za v kletko, ampak mora imeti vsaj štiri ure gibanja izven nje. Lastnik mora dihurju zagotoviti pravilno prehranjevanje tudi s surovo hrano, vedeti mora, kako ga negovati in kakšne zdravstvene težave lahko ima ...« pravi Urša Drugovič, ki svoja dihurja redno vodi na sprehod ob Savinji, kjer sta živalici na povodcu večkrat tarča pripomb in začudenja. Veterinarska bolnice Šentjur JHr tdc ka Ker ridfn jr mar .".i vaslli zwaLU Dežurstvo bolnice - % ur na j si. 315 dni »a leto • Terenske veterinarske storitve • Najsodobnejša ambulanta in bolnica 12 vrhunsko usposobljenih veterinarjev • Bogata ponudba v trgovini Tačka NOVA LOKACIJA: Drofenikova 3. 3230. Šentjur IMerkurl www.vpsmarje.si Nagrajenci Prvo mesto je soglasno pripadlo fotografiji Mateje Ko-cmut, ki je odlično ujela svojega kavalirčka Skya. Drugo mesto je zasedla fotografija dveh muc in polha avtorice Patricije Maček. Tretje mesto je zasedla fotografija psička Aje, ki jo je Jože Jeseničnik fotografiral za njen prvi rojstni dan. Tretje mesto: fotografija Jožeta Jeseničnika 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šale nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Košnja Štefan je povabil na obisk na kmetijo prijatelja, ki ni bil še nikoli pri njem. Razgledoval se je okrog sebe in vprašal: »Zakaj nimaš še nič pokošeno? Jaz ti tole na roke pokosim za sto evrov.« Štefan: »Kar začni, če jih imaš s seboj!« Zdravnik na domu Francka pokliče zdravnika, ker je njen mož Janez zelo bolan. Zdravnik pride k Janezu, a čez čas odpre vrata sobe in reče Francki: »Dajte mi izvijač!« Čez nekaj čas: »Dajte mi kladivo!« Nato: »Prinesite še klešče!« Francka vsa prestrašena: »Za božjo voljo, povejte, kaj je vendar narobe z njim!« Zdravnik: »Še ne vem, ker ne morem odpreti svoje torbe, da bi prišel do inštrumentov.« Okus Štefan opazuje ženo, kako pomerja klobuke in pokomentira: »Veš, tale klobuk ti pa prav nič ne pristoji in tudi ni po mojem okusu.« »Vem, če bi hotela, da bi bil po tvojem okusu, bi morala dati na glavo zaboj piva.« Iskrenost »Ti je mogoče kdaj kdo povedal, da si prava lepotica?« »Ne, nikoli.« »Ne sekiraj se, imaš vsaj iskrene prijatelje.« Nimajo časa Poročeni moški vse dopoldne delajo, gredo nato po otroke v vrtec, operejo avto in najdejo čas še za ljubico. Samski še na sms-sporoči-lo ne uspejo odgovoriti! Ne vsak dan Pijem samo na tiste dneve, ki se začnejo s črko p: ponedeljek Pijem kavo in gledam morje, pesek, palme ... V življenju je zelo pomembno, da človek izbere prave tapete. Učitelj fizike se je razšel z učiteljico biologije. Ni bilo kemije. Ljubezni in čokolade ni nikoli preveč. Dekletu sem rekel, naj mi piše, ko bo prispela domov. Revica, očitno je brez doma. Vse slikovne šale vir: splet Dragi prijatelji! Morda ne boste verjeli, a je res: postal sem vzoren človek. Ne pijem drugega kot vodo, ne kadim, jem skromno, nikamor ne hodim, ne v kino, ne v gledališče, ne na nogometne tekme, še v gostilno ne. Ne družim se več z ženskami, še pogledam jih ne. Denarja ne zapravljam, kart in biljarda ne igram več. Ležem ob osmih, vstanem ob šestih, se umijem z mrzlo vodo in grem na delo. LP P.S.: Ko bom prišel iz zapora, bo pa spet malo drugače. ___ Ko te mama postriže in te prepriča, da imaš dobro pričesko. pa torek pa sreda pa četrtek ... Strokovnjak Blondinko so vprašali, kako se imenuje strokovnjak za vulkane. Ona: »Vulkanizer.« Dve »Halo, prijatelj, kaj počneš?« »Eni ženski vonjam lase, druga pa hodi po meni z visokimi petami.« »Dobro, pokliči me, ko boš izstopil iz avtobusa.« »V redu.« Sam svoj mojster On: Pošlji mi sliko brez oblačil. Ona: Oven Pojavijo se lahko težave s presojanjem, zato dobro premislite o vsem, kar naredite in rečete. V vaši notranjosti se bodo nizale spremembe, če boste mirni in zbrani, lahko v tem času dosežete veliko. Vaš vladar je v znamenju vodnarja že od poletnih dni. Zaradi njegovega vpliva je vaše delovanje neenakomerno. Bik Dvojčka Rak Lev Devica Tehtni ca V neki zadevi boste odvisni od mnenja drugih ljudi, kar vas bo navdajalo z nezadovoljstvom. Tudi v tem obdobju boste dosegli želene rezultate, zato naj bo potrpežljivost vaša vrlina. Večje odločitve so v tem času odsvetovane. Nekoliko več pozornosti usmerite v preteklost in ugotovite, katere zadeve lahko spreminjate. škorpijon Zasebno življenje morate v teh dneh skrbno ločiti od poslovnega., zato se predajte užitkom prostega dne. Občutili boste nihanje energije, zato delujte preventivno. Veliko pozornost usmerite v zdrav način prehranjevanja in življenja. Vaša vladarica je še vedno v retrogradnem gibanju, zato bo preteklost tista, ki se bo z vso močjo vračala. Čutili boste, da se vaša energija krepi, zato boste uspešni pri vsem, česar se boste lotili. Pred vami je veliko obveznosti, zato se dela lotite selektivno. Razpršena energija je lahko zelo moteča, še posebej slabo vpliva na vaše psihično počutje. Naredili ste kar nekaj korenitih sprememb, vaša naloga je, da nadaljujete delo. Uspeh ne bo izostal. Pred vami je pomembno obdobje, zato bodite previdni, da ne boste preveč tvegali. Uskladiti morate čustveni in razumski del svojega življenja. Vaša prodornost bo obrodila velike sadove, pomembno je, da si zaupate. Sonce v vašem znamenju vam bo dajalo obilo energije in moči. Uspelo vam bo uravnotežiti nasprotja, ki so že nekaj časa prisotna. Strelec Zanesti se morate na svoj notranji glas, ki vas bo usmeril na čisto drugo stran kot sicer. V tem času ne smete obrniti hrbta tistim, ki so vam v preteklosti naredili mnogo dobrega. Merkur v vašem znamenju vam lahko prinese kar nekaj uspehov na poslovnem področju, zato odločitve, ki jih boste sprejemali v tem času, uresničite po 16. novembru. V ospredju bodo težave čustvenega značaja, zato bodite previdni v komunikaciji. Svoje boste tokrat lahko dosegli z diplomacijo, tudi intuitivna zaznava bo tista, ki bo dobrodošla. Razporeditev planetov ugodno vpliva na vaše ljubezensko in finančno področje, zato morate dobro preučiti, kje so tiste zadeve, na katere morate biti pozorni. Kozorog Resnica ima vedno dva obraza, zato se ne oklepajte samo svojih stališč. Ni priporočljivo, da se zapletate v prepire ali celo težave drugih ljudi. Iskali boste rešitev za zapleteno finančno situacijo na poslovnem področju in jo tudi uspešno rešili. Retrogradna Venera vam bo prinašala dobre okoliščine v partnerskem odnosu. Nikar v tem času ne računajte na pomoč drugih. Energije imate dovolj, da uresničite vse projekte, ki ste si jih zastavili. Ne glede na to, da ste zajadrali v težavno obdobje, lahko odidete naprej kot zmagovalec. Na čustvenem področju bodite bolj previdni kot sicer. Delujte skrajno previdno in sistematično. Vodnar Čaka vas delo, ki vam bo vzelo veliko dragocenega časa. Naučiti se boste morali reči tudi ne, drugače boste s težavami drugih ljudi izredno obremenjeni. Srečali boste osebo, ki vas bo zelo presenetila in vam dala veliko energije ter navdiha za prihodnje korake. Sistematično boste reševali težavo, ki je že dlje časa prisotna v vašem življenju. Ribi Želja, da bi ugajali, bo v tem obdobju velika, vendar lahko zaradi tega izgubljate energijo. Odločili se boste za velik korak, vendar se boste ob tem počutili nemočno in ranljivo. Vaš vladar je v znamenju strelca, kar vam bo dajalo veliko energije. Kmalu bo nastopilo retrogradno gibanje, zato pohitite, da uredite vse zadeve, ki vam povzročajo skrbi in glavobol. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Sanjate z odprtimi očmi, spustite se vendar malce na realna tla. Zaplet, ki je pred vami, je na prvi pogled nerešljiv, vendar nikar ne obupajte. Planeti ugodno vplivajo na vas prav na vseh področjih, od vas je odvisno, koliko energije boste vlagali v posamezna področja. Če se boste odločili, boste naredili velik korak naprej. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 SUDOKU 334 Nagradna križanka LISTINA Z DOLOČENIMI PODATKI Imam bolj slab spomin, ampak, ali nI bil ta bar nekoč poln dolgolase mladine? - Ja, to smo bili mi pred ... KrižamKe Si uganKe VELIKA KOLIČINA VOJAŠKE VAJE SLOVENSKI ROKOMETAŠ PAJOVIČ NEKD. AM. ATLET (EDWIN) NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK SLOVENSKI ŠPORTNI NOVINAR (MARJAN) OKUSNA MORSKA RIBA Povsod z vami SLOVENSKA IGRALKA ZUPANČIČ SLOVENSKA IGRALKA IN PEVKA FRANCOSKI IGRALEC DELON SMOLA PRIJETNEGA VONJA ZEMELJSKI OREŠEK, KIKIRIKI LETALEC Z BALONOM NEARAB. PRVOTNA PREB.V PREBIVALKA S. AFRIKI ITALIJE STROJ ZA __VALJANJE 8 16 PEVKA ERBUS GLAVNO MESTO KUBE (ORIG.) AMERIŠKI IGRALEC (ROBERT) PRITRDIL-NICA KRAJ PRI TRŽIČU OTO VRHOVNIK GLAS VODE PRI VRETJU ČISTILEC SOB ODMERA DAVKA ANGLEŠKA POP SKUPINA DELNICE 18 20 OLIVE ŽIDOVSKI THOMAS JEZIK - LETOPIS SPOJ PRI OBLEKI JUŽNI SLOVAN ITALIJANSKI SPOLNIK KUHINJSKA ZAČIMBA SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (MATEJ) LAHKO MOTORNO KOLO VOJAŠKA ENOTA DRŽAVA V JUŽNEM ZAKAVKAZJU BOŽANSKO BITJE TEKOČA VODA IVAN PAVLOV MAJHEN ČEP OLIMPIONIK ŠTUKELJ SREČA (ZASTAR.) UČNI TEČAJ AMERIŠKA IGRALKA DEREK NAJMANJŠE NARAVNO ŠTEVILO NEKDANJI DIRKAČ F1 FITTIPALDI OZVEZDJE J. NEBA MAJHNA CESTA TRESENJE TELESA IGLASTO DREVO KRAJ PRI ŠKOFJI LOKI KONEC (ANG.) KDOR OBISKUJE OŠ DALJŠE OBDOBJE ZGODOVINE UČENEC OSNOVNE ŠOLE POŠTNA POŠILJKA PRIČAKOVANJE GOSPOD (ANG.) LESENA STENSKA OBLOGA IGRALEC ULAGA DIPLOMATSKI URADNIK OSEBNI DOHODEK FR. DVORNI PLES V 17. STOL. OTROK (SLABŠ.) ITALIJANSKO MOŠKO IME NEMŠKI AVTO STARODAVNA ZVRST PŠENICE VARNOSTNI SVET RENATO VUGRINEC AMERIŠKA IGRALKA SPRIČEVALO (PATRICIA) GORSKE REŠEVALNE SANI SL. IGRALEC (MARKO) ZLATA OG-NJANOVIČ BREZALKOHOLNA PIJAČA MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU 23 NEKDANJA ENOTA ZATLAK TATUM 22 O'NEAL GOST NA POROKI MESOJEDEC, MESOJED (EKSPR.) SELEN PAVČKOVA PESNIŠKA ZBIRKA IZRASTEK V USTIH NEKD. SL. POLITIK (FRANC) 15 GLAVNO MESTO EGIPTA AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING NAKLJUČNA IZBIRA SLOVENSKA PEVKA BARUCA 7 6 1 3 4 8 5 3 9 6 8 5 4 5 5 1 9 2 3 7 9 5 9 8 8 1 3 SUDOKU 25 6 9 7 2 5 8 7 3 2 6 9 2 4 1 6 1 9 4 1 3 4 2 1 5 4 REŠITEV SUDOKU 333 REŠITEV SUDOKU 24 9 1 3 5 4 8 6 2 7 5 4 6 1 7 2 3 8 9 7 2 8 3 9 6 5 4 1 3 9 5 6 1 4 2 7 8 2 8 7 9 3 5 1 6 4 1 6 4 8 2 7 9 5 3 4 7 1 2 5 9 8 3 6 8 5 9 4 6 3 7 1 2 6 3 2 7 8 1 4 9 5 9 7 6 2 4 5 8 1 3 2 3 5 8 1 9 4 6 7 1 8 4 7 6 3 5 2 9 4 1 2 9 5 7 3 8 6 8 6 7 4 3 2 1 9 5 3 5 9 1 8 6 2 7 4 7 9 3 5 2 8 6 4 1 6 4 8 3 7 1 9 5 2 5 2 1 6 9 4 7 3 8 4 2 LITIJ 3 BREZNO BERILIJ 6 5 7 9 10 12 21 11 19 14 13 17 novi tednik Vedno? г Ш\ЛУј! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: IH СЛ O Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 13. novembra. Geslo iz številke 44: Kmalu spet zimske gume Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Marjana Kapitler iz Žalca. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Štefka Šinkovec iz Celja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Dragica Šket iz Šmarja pri Jelšah. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. 48 RUMENA STRAN Odlična Zrečanka Zrečanka Danijela Burjan, ki smo jo v časopisu predstavili pred njenim odhodom na tekmovanje za izbor mis Zemlje, je na Filipinih dosegla najboljšo uvrstitev Slovenije na tem izboru. Uvrstila se je med 12 finalistk, medtem ko je naslov osvojila Vietnam-ka. 23-letna Zrečanka je v Jutranjem ritmu na Radiu Celje povedala, da je samozavest recept za lepoto in na tak način je prepričala tudi žirijo na tekmovanju, kjer ni pomemben le videz, pač pa šteje tudi odnos do okolja, živali, ljudi. Vse to ji je blizu, saj študira veterino, na slovenskem izboru pa je nase opozorila tudi s pevskim talentom. Med drugim je morala sama izdelati obleko iz recikliranih materialov in pokazati znanje za izdelavo mila iz odpadnega jedilnega olja. Foto: ŠIMEN ZUPANČIČ Bližnje srečanje Kar malo napeto vzdušje veje s tele fotografije. Takole globoko sta si pogledala v oči in verjetno izrekla kakšno bolj krepko Jože Zimšek (desno), prvi celjski župan in nekdanji poslanec v državnem zboru, ter sedanji poslanec Željko Cigler. Je Zimšek opomnil Ciglerja, naj v prestolnici ne pozabi na svoje volivce in njihove potrebe, ali pa mu je skušal pokazati, naj ne bo preglasen? Foto: GREGOR KATIČ Za obujanje spominov Nekateri še vedno niso pozabili letošnjih dveh Noči Modrijanov, mi pa obujamo spomine tudi s fotografijami iz zaodrja, kjer je bilo na trenutke še bolj zabavno kot na odru. Foto: GrupA Voditeljica oddaje Katrca na Radiu Celje Klavdija Winder je takole nabirala material za svoje oddaje. Pred mikrofon je povabila tudi Robija Novaka, harmonikarja skupine Mladi korenjaki. Blaž Švab je po uspešnih dveh večerih izjavil, da upa, da bodo v prihodnje prepričali tudi kakšnega zapriseženega rokerja, da jih pride poslušat. Očitno ni opazil, da je bil v zaodrju tudi nekdanji bobnar skupine Šank Rock Aleš Uranjek. V družbi žene Bojane je prišel kot menedžer nekaterih glasbenikov, ne vemo pa, ali so ga Modrijani uspeli osvojiti tudi po glasbeni plati. Napis na majici stilistke pravi, da še nikoli ni bilo tako enostavno biti lep. Verjetno res ne, če te v roke vzame izkušena mojstrica svojega posla. Pred odhodom na oder so morali na njen stol vsi nastopajoči in Je čelada na glavi Jožija Kotnika, kitarista Poskočnih muzikantov, posledica vožnje z motorjem ali se tudi Miha Vesel, harmonikar Mladih gamsov, se ji je prepustil. takole zavaruje pred oboževalkami?