Kamniški OBČAN
Št. 16
Leto XXXIX
Kamnik, 21. septembra 2000
PESTER PROGRAM IN VEUKA UDELEŽBA NARODNIH NOŠ
i i i i ii * ■ -
Čudovito poznopoletno vreme, številne prireditve in rekordna udeležba v povorki narodnih noš so bile, lahko rečemo, glavne značilnosti letošnje jubilejne, tridesete prireditve Dnevi narodnih noš v Kamniku.
Poleg številnih konjskih vpreg s tajslni, kolesi ji in drugimi starimi vozovi, sije družina znane citrarke Tanje Zaje Zupan omislila kar osebni prevoz s kmečko »cizo«, sinček v maminem naročju pa je veselo dajal takt s piskajo-iim petelinčkom iz gline.
Vrh sobotnega večera, na katerem je Tone Ftičar na kratko predstavil zgodovino kamniške narodne noše, je bila podelitev priznanj dolgoletnim neutrudna: i sodelavcem pri oblikovanju te največje kamniške prireditve. Na sliki: Franci Poljanšek, dolgoletni folklorni delavec in vodja nekdanje FS Kamniška Bistrica, sedaj FS društva upokojencev, Meta Pucelj (hči Mare Pucelj, kije v njenem imenu prevzela priznanje), dr. Svetozar Frantar (soustanovitelj DNN in dolgoletni predsednik TD Kamnik in dr. Niko Sadni-kar, dolgoletni kamniški turistični delavec z županom Tonetom Smolnikarjem po podelitvi priznanj na Glavnem trgu.
Tridnevni program, ki je obsegal 21 prireditev, je v petek popoldne s promenadnim koncertom Mestne godbe Kamnik pod vodstvom Roka Spruka odprl Ione Smolnikar, župan in predsednik organizacijskega odbora. Nadaljevali so plesalci folklorne skupine kamniških upokojencev in skupina planšarjev z Velike planine. Vrh petkovega večera pa je bil jubilejni koncert narodnozabavnega ansambla Slovenski muzikantje ob 35-letnici njihovega delovanja. Kamniško prireditev so si za jubilejni" koncert izbrali, ker sta njihova člana tudi Igor Šink, sicer predsednik kamniške mestne godbe, in Iztok Vi-dic iz Podgorja. Ansambel je poskrbel za poskočne viže do zgodnjih jutranjih ur. Vmes pa so nastopile tudi znane harmonikarke Zupan iz Mengša.
(Nadaljevanje na 9. strani)
Kamniški maturantje Zelo USpeŠni   Četrt stoletja delovanja Območne obrtne zbornice Kamnik
Poletje je minilo, ponovim so se odprla šolska vrata ;<i šolarje m tli
j<ike. študentje \>n lahko še uživajo
v zadnjih prošlih dneh. Prav laku ludi maturantje in maturantke šolske-Ko centra Rudolfa Maistra Kamnik, ki so v petek. 15. septembra, še zadnjič (kol dijaki) prestopili prag svojega drugega domu zadnjih štirih let. Direktoru a nv oda SCKM ravnateljica gimnazije prof. Veroniko Matjušič Kališnik ter ravnateljica ekonomske šole prof. Vesna Tatjana Novak sla porabili maturante
in maturantke na zadnje skupno t/ni-Ženjt Z nekdanjimi profesorji. Oh ti j priložnosti sta :. županom Tonetom Smolnikarjem podelili priznanja in knjižne nagrade najboljšim dijakom.
Minulo štiriletno obdobje je bilo :ii nekatere težko, za druge nepozabno, zagotovo pa ne lahko. VeČina je v šoli poleg znanja našla tudi zabavo in prijatelje, kar je bilo čutiti tudi na večerji, saj se je zbralo večina maturantov gimnazije in ekonomske šole.
(nadaljevanje no 2. sirani)
Obrt in podjetništvo postajata nosilca razvoja
Med najboljšimi letošnjimi maturanti so tudi dijaki Šolskega centra Kudolja Maistra Kamnik. Na fotografiji (z leve): Janez Kokalj, kije pokazal največ »kanonskega znanja med slovenskimi dijaki, Aleksandra Bergant, kije na maturi dosegla 33 točk in Matija Zupane, kije na maturi dosegel vseli 34 nožnih točk.
Obrtništvo in drobno gospodarstvo sta v kamniški in ko-mendski občini trdno zasidrana v gospodarskem in družbenem življenju ter predstavljata gibalo razvoja. Še zlasti po zlomu nekdaj uspešne in močne kamniške industrije, ki ni bila kos nujnim strukturnim spremembam in hitremu prilagajanju v razmerah vse bolj zahtevnega tržnega gospodarstva, sta obrt in malo gospodarstvo postala osnovna nosilca gospodarstva, ki ustvarjala novo vrednost in zagotavljata zaposlitvene možnosti. Daje za doseganje uspešnosti na današnjih zahtevnih tržiščih potrebno trdo, dosledno in skrajno prilagodljivo poslovanje ter inovativnost in visoko specializirano znanje kot glavna razvojna aduta, se zaveda tudi 953 kamniških in ko-mendskih obrtnikov in podjetnikov, združenih v Območno obrtno zbornico Kamnik. Kot pomemben člen v verigi tridesetletne slovenske obrtniške organizacije pa je kamniško obrtniško združenje v teh dneh praznovalo srebrni jubilej.
V petek, ti. septembra, so na dvorišču in v sodobnih prostorih OOZ Kamnik, ki so jih uredili lansko jesen in si s tem pripravili najlepšo popotnico za praznovanje letošnjega jubileja, odprli razstavo obrti in podjetništva, na slavnostni akademiji v Šolskem centru Rudolfa Maistra pa so se ob kulturno-umetniš-kem programu spomnili preteklih petindvajset let delovanja svoje stanovske organizacije ter podelili priznanja in zahvale zaslužnim obrtnikom.
Na slavnostni akademiji ob 25-letnici delovanja Območne obrtne zbornice Kamnik so obrtniki, zaslužni za njen razvoj in uspešno delovanje, prejeli priznanja in plakete OOZ Kamnik in Obrtne zbornice Slovenija.
V stanovsko organizacijo obrt-nikov - Obilno zbornico Slovenije je v preko 62 območnih obrl-nih /bornic vključenih več kol 51.000 obrtnikov in samostojnih podjetnikov, ki so spoznali nujnost povezave z močno, strokovno in vplivno organizacijo, ki ji gre tudi zasluga, da obrt postaja vse pomembnejši in enakovreden d«! slovenskega gospodarstva. Vendar pa zakonodaja in drŽava obrtnikom tusta naklonjeni, saj na tamena delodajalcev nalagata nove in nove obveznosti. Da bi bila obrt in podjetništvo tudi ob vključevanju v Evropsko unijo ena perspektivnejših gospodarskih
(nadaljev. na 3. strani)
as od 8.
!fl|.fflp.M.i.iJ.i.i.ii;i.i.i.i.i.i.iLiga
Naslednja številka Kamniškega občana, ki ho obarvana tudi s sporočili in dogajanji pred volitvami v državni zbor, izide v četrtek, 5. oktobra. Članke oddajte najpozneje do srede, 27. septembra, volilno-propagandna sporočila do četrtka, 28. septembra, oglase in zahvale pa do torka, 3. oktobra.
Ob prazniku krajevne skupnosti Motnik
Motniški sejem, nova cestna pridobitev, srečanje in veselje v prijetnem domačem okolju
Nekakšna tradicija je že, da se vsako leto konec avgusta vfmjaz-ni vasici Motnik srečajo prebivalci rasi Motnik, Žgot nji Motnik, lic In iu Zajasovnik ter obiskovalci od vsepovsod mi Motniškem sejmu obrti in drobnega gosf>odarstv<-t, ki sovpada tudi s praznovanjem krajevnega praznika. Letošnje sefanje zadnjo avgustovsko nedeljo, ki sla ga j)rij)ravila Krajevna skupnost Motnik m Turistično društvo Motnik, pa ni bilo zgolj priložnost za druženje sosedov in prija teljev, pač paje krajane razveselila tudi težko pričakovana nova asfaltna preobleka ceste Moinikstrtm a. Nogometne ekipe so te jiome-rileza pokal KS Motnik, kije tokrat ostal kar v domači vasi. »gledali \)a smo si lahko ludi miniaturno razstavo prithkat ega nosoroga (izdelal ga je kipar Miha Kač), ki je voligm enu pred pt ibližno trkiest Umi milijoni lel živel na podnu ju današnje Tuhinjke doline, fosilne ostanke pa so na začetku tega stoletja našli v motniškem rudniku rjavega jiremoga. Seveda ni šlo brez vrtne veselice, tokrat so zabavale Vesele Štajerke. srečelova in ognjemeta v večernih urah.
(nadaljevanje na 2. struni)
Ob prazniku krajevne skupnosti Motnik
\s y* m.iinvw 'vi i/in.  ^ivn^/tn/im/niiiv
Motniški sejem, nova cestna pridobitev, srečanje in veselje v prijetnem domačem okolju
nadalievanit' s 1 strani Kamnik Žalec, /arorie in I nko-    razširitev in asfaltiranje ceste
nadaljevanje s 1. strani
Cesta Motnik-Strmca je zelo prometna, saj ne povezuje samo Motnika in Zajasovnika, pač pa predstavlja z bližnjico v Orni graben in Zasavje pomembno cestno povezavo med občinami
Kamnik, Žalec, Zagorje in Lukovica. Krajani celotne KS Motnik, predvsem pa Male Ravni in Zajasovnika, ki jim cesta pomeni vsakodnevno povezavo z dolino, in mnogi, ki tod ubirajo svojo pot, so že nestprno pričakovali
Nova cestna pridobitev Motnik-Strmca in naprej v Črni graben povezuje krajevno skupnost Motnik in občino Kamnik s tremi sosednjimi občinami (Žalec, Zagorje, Lukovica) in predstavlja tudi najbližji, le dobre tri kilometre dolg pristop na avtocesto Celje-Ljubljana.
TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
GLAVNI TRG 23, KAMNIK
TEL.: 01/839-14-70, FAKS: 01/831-81-19 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik, tet.-. 01/83-17-647,83-17-662
GALERIJA MIHA MALEŠ
Razstava Prešeren in Maleš - poet in slikar
Odprto od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure
KULTURNI CENTER KAMNIK - KAMNIŠKI MUZEJ
Petek. 29. septembra, ob 12. uri - Kulturni center Kamnik - muzej
Otrovirev razstave izdelkov »Keramične delavnice Kamnik 2000«
Organizira jo ETI SVIT d.o.o. Kamnik
Petek, 6. oktobra, ob 19.30 - Salon gradu Zaprice
Koncert elizabetinskih pesmi z lutnjo
Duo Jubilet: Boris Šinigoj - lutnja in Marjan Trček - tenor
Vstopnina: 600 SIT
SO
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, Kamnik, tet.: 01/831-20-62, 041/545-580
Nedelja. 24. septembra, ob 16. uri - Otvoritev razstave MATEJE JEMEC
KALIGRAFSKI ZAPISI LJUDSKIH MODROSTI
Vstopnina: 200 SIT
Budnarjeva hiša je odprta v soboto in nedeljo od 15. do 18. ure
SO
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik, tet.: o i/831-25-97
PRAVLJIČNE URE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK
Začetek v:
Ponedeljek. 2. oktobra, ob 18. uri, dvorana knjižnice Vstopnina: 400 SIT
Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalje
Vsako sredo od 10. do 11. ure - v dvorani knjižnice Vodi: Helena Sterie. Vstopnina: 400 SIT
Pravljične ure v ŠMARCI - vsak drugi četrtek, ob 18. uri, v kulturnem domu Šmarca. Vodi: Mateja Zibelnik. Vstopnina: 400 SIT Ustvarjalne delavnice za otroke - VILA ČIRA ČARA
Ali bi skupaj ustvarjali dobrote Vile Čira Čara?
Na voljo bomo imeli: vedro barv, košaro nepredene volne, papir, svilo,... Vse to bomo zmešali, oblikovali in dobili indijanski nakit, lepljive slike, škrate, pa še in še
Če ste stari od 6 do 14 let, pridite in se vsako SREDO tri ure zabavajte!
Cena: 6.000 SIT na mesec in vse čarovnije so vaše.
ZAČNEMO v sredo. 27. septembra, ob 17. uri v dvorani knjižnice
Informacije: Pionirski oddelek knjižnice ali voditeljica vile Čira Čara Rosana Kleindienst Premk- 737-460.
eo
MLADINSKI CENTER KAMNIK
Glavni trg 23, Kamnik, tet.: o 1/831-54-77,041/957-609
MLADINSKI CENTER V SODELOVANJU S PLESNIM KLUBOM MIKI
Sobota 23. septembra, ob 15. uri - Glavni trg
PLESNI ŽIV ŽAV z ročno ustvarjalnimi delavnicami
MLADINSKI CENTER V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI DRUŠTVI IN
KLUBI - V PROJEKTU: »ŽIVIMO ZDRAVO ZA ZABAVO«
Sobota. 23. septembra, ob 16. uri in
Nedelia. 24, septembra, ob 10. uri
Stadion v Mekinjah - Lokostrelski vikend za staro in mlado Sobota. 23. septembra, od 11. do 13. ure - Bazen v Kranju Pridružite se kamniškim vaterpolistom v Kranju! Int.: Dare - 041 376 503 Nedelia. 24. septembra, po 15. uri - Igrišče pri bazenu Družinska odbojka na mivki
Vsak ponedeljek in petek v septembru od 19. ure do 20.30
Telovadnica Srednješolskega centra
Karate sekcija Virtus - ogled treninga in vpis
Sobota. 30. septembra, po 15. uri
Igrišče pri OŠ Toma Brejca
Badminton, hokej na rolerjih, igre z žogo,...
Nedelia. 1. oktobra, ob 10. uri - Stadion v Mekinjah
Ob mednarodnem dnevu starejših - lokostrelstvo za vse generacije.
razširitev in asfaltiranje ceste. Zato je bilo v nedeljo, 27. avgusta, čutiti res pravo veselje ob uradnem odprtju te pomembne pridobitve, h kateri je, poleg KS Motnik, večji del finančnih sredstev prispevala Občina Kamnik. Ob navzočnosti krajanov, podžupana Antona Hočevarja, direktorja občinske uprave Ivana Pristovnika, Alojza Kola rja, Lojzeta Tre buša k a in drugih gostov sta simbolični trak preko nove ceste prerezala kamniški župan Tone Smolnikar in predsednik Krajevne skupnosti Motnik Janez Trebu-šak. Za srečno pot po novi cesti pa je motniški župnik Franc Hočevar podelil blagoslov.
Janez Trebušak je ob tej priložnosti povedal, da so se urejanja 976 metrov dolgega cestnega odseka Motnik-Strmca na podlagi projekta, ki ga je priskrbela Krajevna skupnost Motnik, lotili avgusta lanskega leta. Izvajalec Cestno podjetje Celje je takrat opravilo zemeljska dela, v letošnjem letu pa so cesto utrdili in preplastili z asfaltom. Zemljišča, potrebna za širitev ceste, so krajani odstopili brezplačno.
V krajevni skupnosti Motnik jim je z izdatno pomočjo občine Kamnik v predlanskem in lanskem letu uspelo ukrotiti hudourniška potoka Grižovcc in Čolnar, ki sta ob deževjih močno poplavljala in ogrožala Motnik ter povzročala veliko škode na stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih.
Res je, da se krajani vselej veselijo, ko se v njihovem okolju naredi kaj novega, sodobnega in uporabnega. Res pa je tudi, da je takšnih izpeljanih akcij v zadnjih letih vse manj, saj se dela načrtno in s preudarkom. Tako v KS Motnik načrtujejo nadaljevanje sanacije posledic poplav iz leta 1998, predvsem Bevski graben in potok Motnišnico, dokončanje ceste proti Motniški Beli (Planine), kjer so zemeljska dela že opravljena in pol kilometra dolga cesta čaka na asfaltno prevleko, ter ureditev ceste i/ Motnika v Vrhe in Srobot-no. Zaradi redke naseljenosti vasi so to drage investicije, vendar bo krajanom Motnika, ki se je iz nekdaj skromnega trga razvil na vseh področjih, to prav gotovo uspelo. Seveda pa ne bodo smeli pozabiti na turistični razvoj prijaznega in lepega Motnika, skozi katerega se danes, zaradi preusmeritve prometa na obvoznico, popelje le malo ljudi.
SAŠA MEJAČ
Kamniški maturantje zelo uspešni
nadaljevanje s I. strani
Župan Tone Smolnikar se je v svojem nagovoru pošalil, da se sprašuje, kakšne povezave so imeli maturantje z maturitetno izpitno komisijo, saj po njegovih podatkih maturitetne naloge niso bile zelo težke, na to pa so se bodoči študentje lahko odzvali le s smehom. Če pa so bile težke, je hitro dodal, pa je dober uspeh dokaz, da so hodili v pravo kamniško gimnazijo, ki Že od nekdaj slovi kot ena najzahtevnejših šol v Sloveniji. Za pridobljeno znanje jim je v svojem in imenu g. Antona Kamina iz srca čestital.
Čestitkam se je z veseljem pridružila tudi prof. Veronika Matja-šič-Kališnik, kije takoj poudarila, da so vsi maturantje zanjo še vedno dijaki. Izrazila je upanje, da se bodo še srečali, mogoče kot profe-
vprečje znaša 86%), kar pomeni, da kamniška gimnazija še vedno sodi v sam vrh odličnih slovenskih gimnazij, ki jih vendarle ni malo. Tudi pri vseh predmetih so dijaki presegli povprečno oceno v Sloveniji, za ilustracijo je prof. Kališni-kova podala primer filozofije, kjer so učenci prof. Hladnikove presegli povprečje kar za eno oceno. Se posebej pa je čestitala Matiju Zu-pancu, ki je na maturi dosegel najvišje število možnih točk - vseh 34, in Aleksandri Bergant za doseženih 33 točk. Zaželela jima je, da bi svoje znanje dobro unovčila in ga znala deliti z. drugimi. Prav tako je izrazila upanje, da bodo tudi ostali maturantje dobro uporabili znanje in vrednote, ki jih nosijo v sebi, saj so le-ti pogoj za uspešno pot v življenju.
Tudi ravnateljica ekonomske srednje šole prof. Vesna Tatjana
Na zadnjem skupnem druženju maturantk in maturantov SCRM s profesorji so ravnateljica ekonomske šole prof. Vesna Tatjana Novak, ravnateljica gimnazije prof. Veronika Matjašič Kališnik in župan Tone Smolnikar podelili priznanja in knjižne nagrade najuspešnejšim maturantom, med njimi Janezu Kokalju.
sorji, ko bodo lahko tudi sami izkusili drugo stran medalje oz. katedra, ali le kot stari znanci. Na svoje maturante so profesorji izredno ponosni, saj so bili dobri učenci, uspešni na maturi. Kot je že navada zadnjih pet let, odkar je bila uvedena matura, so kamniški maturantje tudi letos ponovno presegli slovensko povprečje in kljub klepetanju ter nekaterim spodrsljajem uspešno prešli magično točko, dosegli 94% uspeh (slovensko po
Novak je pohvalila svoje dijake, ki so uspešno zaključili maturo ali :o ključni izpit, še posebej pa je izpostavila Janeza Kukolja, kije na področju ekonomije dosegel najvišje število točk v slovenskem merilu, kar 97 od 100, in Darjo Horvat, kije dosegla najvišje število točk na maturi med dijaki ekonomske šole.
Najboljši maturantje so za svoje delo in trud iz. rok župana Smolnikarja in prof. Kulišnikove prejeli
Tudi DESUS se pripravlja na volitve - Na volilni konferenci DESUS-a v I. volilni enoti, ki obsega poteg občine Kamnik vse gorenjske občine in Idrijo, so pred dnevi v Radovljici delegati vseh občinskih odborov določiti 11 kandidatov za volitve poslancev v Državni zbor. Med njimi sta tudi naša občana Marjan Štele, ki bo kandidiral v volilnem okraju Kamnik, in Vinko Ciobec, ki bo kandidiral v volilnem okraju Kranj.
Bo gostišče na Šimnovcu kmalu dočakalo prenovo - Vse poletje zaprt hotel, gostišče ali dom na Šimnovcu v propadajočem stanju čaka novega lastnika, da ga temeljito prenovi in seveda čimprej odpre za obiskovalce Velike planin/?.
ros
Rejci koz so predstavili svojo prirejo - Kamniški rejci koz so na 9. razstavi razstavili okrog 30 živali, med njimi je bil najlepši plemenski srnasti kozel Hugo, last Janeza Svetija s Pirševega. (fs)
pohvale in knjižne nagrade, ostalim dijakom, ki so si kakorkoli zaslužili pohvale, pa so jih razdelili razredniki.
Srečanje se je nadaljevalo z večerjo ob sproščenem klepetu in mladostni razigranosti s profesorji, sošolci, prijatelji.
In kaj so mi povedali Matija, Aleksandra in Janez, najboljši trije maturantje? Da nihče ni pričakoval tako dobrega rezultata, da so jih profesorji kar preveč strašili skozi vsa štiri leta in zdi se jim, da je bil pritisk dejansko precej hujši kot pa naloge na maturi. Kar je tudi v redu, saj so lahko zadnje noči pred začetkom izpitov v miru spali. Matija sije poleg obveznih treh predmetov izbral še kemijo in nemški jezik, prav tako tudi Aleksandra, kije dodala še fiziko, Janez pa se je dodobra pozabava! z ekonomijo. Ti izbirni predmeti jim bodo vsekakor koristili tudi na fakulteti.
saj sta si Matija in Aleksandra izbrala študij medicine, Janez, pa študij ekonomije. Se že veselijo? Matija pravi, da ne kaj pretirano, saj se zaveda, da ga čaka ogromno dela, na to Aleksandra doda, bo pa vsaj zanimivo. Janez se veseli, če že ne profesorjev, pa vsaj sošolcev, saj ga bo večina sedanjih sošolcev spremljala tudi na fakulteto. Med tromesečnimi počitnicami so uživali. Matija je ves čas lenaril, Aleksandra se je s prijateljico potepala po Angliji in Škotski, Janez pa je v dveh mesecih že okusil utrip delovnega dne, a je kmalu ušel s prijatelji na potep po Hrvaški in Madžarski, l^e še veliko sreče za študij in čestitke za uspešen rezultat, pa jih že ni bilo več. Pohiteli so k svojim nasmejanim prijateljem, še zadnjim brezskrbnim trenutkom pred začetkom študija.
BOJANA KLEMENC
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, (l.o.o., Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekotl. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Olavni trg 24 (občina), teUfax: 83-91-311,041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-601-281496. Ncnaročcnih člankov in fotografij nc honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. I isk Delo - TCR d.d. Ljubljana.
Četrt stoletja delovanja Območne obrtne zbornice Kamnik
Obrt in podjetništvo - nosilca razvoja
(nadaljev. s 1. strani)
panog, bo drŽava morala poslali prijaznejša do obrti in podjetništva, v Evropski uniji je namreč sprejela temeljna usmeritev, po kateri nobena od držav Članic ne sme sprejemati zakonov, ki bi
nOVtlO je pridobila na veljavi predvsem zadji dve desetletji. Zlom velikih gospodarskih sistemov, padce zaposlenosti v javnem in družbenem sektorju, družbene in politične spremembe ter za-hicvc vse bolj globalnega trga so
Ustanovni in prizadevni člani kamniškega stanovskega združenja obrtnikov, aktivni in upokojeni obrtniki in gostje so se s ponosom ozrli na uspešno prehojeno pot, ki jim vliva voljo in optimizem za jutri.
Glede na registrirano dejavnost je najštevilnejša kovinarska dejavnost (169 članov), sledijo gradbinci, av-toprevozniki, gostinci, mizarji, av-loklcparji in ličarji, frizerji in koz-meličarji itd. Zaradi opravljanja strokovnih nalog iz dejavnosti zbornice, se člani združujejo tudi v sekcije - frizerska, gostinska, lesna sekcija, sekcija avtoprevoz-nikov, sekcija instalaterjcv-encrge-tikov in športna sekcija.
Prav območna zbornica Kamnik je pogosto nekakšno pribežališče obrtnikov, ki iščejo pomoč in odgovore, saj na zbornici posredujejo najrazličnejše informacije, nasvete, pojasnila, organizirajo različna predavanja, seminarje, skrbijo za družabno in interesno povezovanje članov, izdajajo mesečni informator Obrtniške novice in še vrsto drugih nalog. Zato so bili toliko bolj veseli novih sodobnih, funkcionalnih in lažje dostopnih poslovnih prostorov na Tomšičevi II, ki s svojo
Zupan Tone Smolnikarje Območni obrtni zbornici ob njenem srebrnem jubileju podaril spominsko'da-rilo, ki ga je prevzel predsednik limit Cirzinčič.
škodovali razvoju obrti in malega gospodarstva, ki sta v vecim razvitih držav gibalo razvoja. Predvsem zalo, ker se lahko zaradi relativne majhnosti hitro prilagajala tržnim in gospodarskim spremembam.
Na razvoj obrti na kamniškem Območju je prav gotovo vplivalo tudi to, da se je razvijala na industrijsko razvitem območju, svoj vpliv pa so dodala tudi bližnja gospodarska središča. Kamniško Področje je bilo poznano po različnih obrleh že v srednjem veku. Med tedanjimi značilnimi dejav-
Na slavnostni akademiji ob srebrnem jubileju OOZ Kamnik je podpredsednik skupščine OOZ Viktor Barlič podelil plakete in priznanja OZS. Zlato plaketo je podelil Območni obrtni zbornici Kamnik, bronasto plaketo Vinku Petku in Janezu Podjedu ter priznanja Vinku Polaku, prejšnjemu predsedniku OOZK in Emilu Grzinčiču, sedanjemu predsedniku OOZK.
Priznanja in plakete OOZ Kamnik pa so za opravljanje predsedniške funkcije prejeli Srečo Krmavnar, Vinko Petek, Peter Plevel, Vinko Polak in Tone Vrtačič, za dolgoletno delo v obrti Marjan Iskra, za prizadevno delo na OZK Lidija Grzinčič Nemec in Irena Tnnin. Priznanja so bila namenjena tudi ustanovnim članom območne zbornice Petru Pečevniku, Janezu Podjedu, Gregorju Poličniku in Lojzetu Vavpetiču. Bronaste plakete so prejeli Ciril Grkman (predsednik lesne sekcije), Mitja Grzinčič (predsednik odbora za letovanje), Igor Jenko (predsednik odbora za izobraževanje), Vinko Petek (predsednik sekcije instalatcrjcv-encrge-tikov), Peter Sitar (predsednik športne sekcije), Miro Šuštar (predsednik gostinske sekcije) in Pavel Vidmar (predsednik prevozniške sekcije). Srebrno plaketo OOZK je prejela predsednica frizerske sekcije Marjana Juh, zlato plaketo pa predsednik OOZK Krnil Grzinčič, podpredsednik Miha Kcsnik in podpredsednica Marta Štebe.
narekovali prestrukturiranje gospodarstva ter nagel razvoj obrti in podjetništva.
Obrtniki na Kamniškem so se začeli interesno povezovali in združevati leta 1975, koje bilo ustanovljeno Združenje samostojnih obrtnikov, katerega člani so bili vsi samostojni obrtniki, gostilničarji in avtoprevozniki. Prvi predsednik je bil Jože Peklar - do leta 1979. Njegovo delo so nadaljevali finomeha-nik Srečo Krmavnar iz Komende Od 1979 do 1983 in od 1987 do 1990, Franc Majhen od 1983 do 19X6, klepar Tone Vrtačič iz Kam-
Ob 2.5. obletnici je OOZ Kamnik izdala tudi katalog obrti in podjetništva, kije poleg strnjenega pregleda zgodovine kamniške obrti in njenega razvoja do danes, tudi najpopolnejši pregled obrtniških izdelkov in storitev. Spomine na pomembne dogodke v razvoju obrti in podjetništva na kaminskem so priklicale tudi fotografije v albumih, ki so jih z veseljem m kančkom nostalgije pregledovale tudi Slavka Krmavnar, Ivica Vrtaac, Anica Uevc in ll,„ boni Sitar (na fotografiji z leve proti desni).
namembnostjo omogočajo res pravi poslovni in izbraževalni »servis« za obrtnike. Ti prostori so nudili I udi razstavni prostor preko petdesetim obrtnikom iz. OOZ Kamnik, ki so svoje dejavnosti in izdelke postavili na ogled na letošnji razstavi obrti in podjetništva, ki je bila vse dni, od 8. do 10. septembra, zelo dobro obiskana. Zanimanje za tovrstni prikaz, obrti in podjetništva je vzpobu-da, da bi razstava postala del vsakoletnega jesenskega dogajanja v Kamniku.
Slavnostne akademije, ki je obeležila 25-letnico delovanja Območne obrtne zbornice Kamnik, so se v petek, 8. septembra zvečer, v ŠCKM Kamnik udeležili aktivni in upokojeni obrtniki, med njimi ustanovni člani, in gostje - podpredsednik skupščine Obrlne zbornice Slovenije Viklor Barlič, župan Kamnika Tone Smolnikar in drugi-
Predsednik Območne obrtne zbornice Kamnik Emil Grzinčič je
izrazil veselje in ponos, da kamniška obrtniška organizacija praznuje svoj jubilej v širokem krogu tistih, ki znajo njihova prizadevanja, poslovne rezultate in uspehe ceniti in spoštovali. Spomnil se je prehojene poti in poudaril aktualnost sedanjega časa za razvoj obrti in podjetništva, ki ima v domačem okolju vse večjo podporo, vendar še vedno premalo vzpodbud s strani države. V svojih vrstah obrtniki in podjetniki pričakujejo pobude in povezovanja stanovske organizacije, da bodo lahko prisotni povsod, kjer se spre-
Vi sprašujete, župan odgovarja
R. IS. sprašuje, kaj se. doga-    devetletne osnovne šole v eni iz-
ja s predvideno prenovo Kino doma.
Prenova kulturnega doma. Kimmičoni mu še vedno rečemo Kino-dom, je bila izbrana na osnovi široke obravnave. Izbrana varianta idejnega načrta naj bi omogočila kar najboljšo izrabo vseh obstoječih prostorov, z dozidavo in nadzidavo pa bi kulturni tlom pridobil potrebne komunikacijske prostore, prostore za pevske zbore, mestno godbo, za razvoj plesne dejavnosti in prostore, ki bi bili namenjeni za pouk glasbene šole.
Celotna projektno tehnična dokumentacija je bila izdelana Že v letu 1999. Žal pa je spremenjen Zakon o financiranju občin v marsičem postavil občinske investicijske projekte na glavo. Občini Kamnik ni več pripadalo 50% sofinanciranje s strani države, ampak samo še 20%. Ministrstvo za šolstvo in šport je spomladi leta 1999 objavilo tudi javni razpis za sofinanciranje investicij v osnovno šolstvo za obdobje 2000 - 2004, na katerega seje prijavila ludi Občina Kamnik. Jeseni 1999 smo sprejeli dolgoročni investicijski program za potrebe osnovnega šolstva. Do uveljavitve nove devetletne osnovne šole (predvidoma v šolskem letu 20(h - 2004) je potrebno zagotoviti potrebne prostore najprej na matičnih osnovnih šolah. Ker se zavedamo pomembnosti osnovnega šolstva, smo na prvo mesto postavili izgradnjo potrebnih prostorov za pouk
meni in v ta namen dolgoročno rezervirali razpoložljiva investicijska sredstva. Zataje bilo ponovno potrebna pretehtati vse ostale in vesticije in seveda tudi prenovo kulturnega doma. ki bi po projekt no tehnični dokumentaciji zahtevala skoraj milijardo tolarjev. Zato se je gradbeni odbor po temeljitem razmisleku odločil in naročil projektantom preprojektirati projekt tako, da gu bo mogoče realizirati v več fazah, hkrati pa bo omogočil prenovo po osnovni zamisli, sprejeli na Občinskem svetu.
Projektanti so se odgovorno lotili nove in zahtevne naloge. Gradbeni odbor je namreč posebej opozoril, da se je potrebno preprojektiranja lotiti tako, da bo kulturna dvorana z vsemi potrebnimi spremljajočimi prostori, kot so oder s potrebno odrsko tehniko in scensko razsvetljavo, s strojnimi, prezračevalnimi in električnimi napravami, z akustično obdelavo prostorov in opreme omogočal predvideno polivalentno uporabnost dvorane, ki bo zagotavljala izvedbo kvalitetnih filmskih predstav, glasbenih prireditev (vokalnih in instrumentalnih) in tudi zahtevnejših gledaliških in ostalih odrskih del.
Novi projekti so že izdelani na osnovi zastavljene projektne naloge. V prvi fazi bomo v celoti uredili dvorano z dvignjenim podom, preuredili in posodobili oder s potrebno scensko in odrsko tehniko ter uvdio sistemom, popolnoma preuredili in dogradili komunikacijske prostore, sanitarije in s sodobno izvedbo ogrevanja, prezra-
Med več kot petdesetimi obrtniki in podjetniki, ki so razstavljali na nedavnem kamniškem sejmu obrti in podjetništva, smo opazili skodlarskega mojstra Bojana Koželja iz Stahovice, ki se edini v Sloveniji ukvarja z. domačo obrtjo - skodlarstvom.
jeitiajo odločitve, pomembne za delovanje in razvoj obrti.
Podpredsednik skupščine OZS Viktor Barlič je v svojem slavnostnem nagovoru spomnil, da razmere v obrti in podjetništvu; kljub vsem prizadevanjem in napredku, še vedno niso urejene. V vodstvu stanovske organizacije slovenskih obrtnikov se zavedajo, da dejstvo, da se je obrt že umestila v osrednji slovenski gospodarski prostor, še ni dovolj. Država bo morala spremenili svoj mačehovski odnos do obrti in podjetništva, ki sta pomembna člena tudi na področju izobraževanja in zaposlovanja ter na poti v Evropsko unijo.
Čestitkam ob srebrnem jubileju se je pridružil kamniški župan Tone Smolnikar, ki se je z zadovolj-
"ostmi najdemo kovašlvo, žeblja r-s'vo, izdelovanje svile, lončarstvo, žganje in obdelavo lesa, usnjar-s|vo, kolarstvo in še kaj. Reka Kamniška Bistrica jc v tistem času Poganjala več kol dvesto vodnih koles, ki so dajala pogonsko silo različnim obrtnim delavnicam, ''lav iz obrtnih delavnic se je Pozneje razvila kovinska, lesna, tekstilna, kemijska, živilska in dru-
8a industrija, ki se je najbolj razcvetela v dvajsetem stoletju in Pustila globok pečal na kan.n." keitl gospodarstvu. Razmere v dobi rastoče industrializacije niso hilc prijazne do obrti, ki je bila Pogosto odrinjena na rob, a izkoreninjena nikoli, kajti v mnogih Panogah ni bilo mogoče najti nadomestila obilni dejavnosti. Po-
nika od 1986 do 1987. instalater Vinko Petek iz Komende, od 1990 do 1992, orodjar Peter Plevel iz Komende od 1992 do 1994, dimnikar Vinko Polak iz Kamnika od* 1994 do 1998. Zadnji dve leti Območno obrtno zbornico Kamnik vodi ključavničar Krnil Grzinčič iz Kamnika, podpredsedniško funkcijo pa opravljala Marta Štebe iz Komende (pralnica) in gostinec Miha Resnik iz Kamnika.
Območna obrtna zbornica deluje za območje občin Kamnik in Komenda. V kamniški občini je /65 obveznih članov, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost, domačo in umetno obrt ter 31 prostovoljnih članov. V ko-
mendski občini pa deluje ix<x obveznih in 5 prostovoljnih članov.
M
Del razstavnega prostora je bil namenjen tudi lesni sekciji - mizarjem, ki so v sodelovanju s lapetniki in pečarjem postavili na ogled privlačne izdelke.
stvom ozrl na prehojeno pol kamniških obrtnikov in podjetnikov, ki so postali nosilci kamniškega gospodarstva in ob sesutju velikih, nekdaj uspešnih podjetij, mnogim zagotovili delovna mesta. Vzpodbudne so bile ugotovitve, da si občina Kamnik prizadeva, seveda ob omejenih sredstvih in pristojnostih, ki so ji ostale v novi lokalni samoupravi, hitreje in v sodelovanju z obilno zbornico razvijati obrt. V ta namen je lelos namenila deset milijonov tolarjev za subvencioniranje obrestnih mer pod izredno ugodnimi pogoji.
V imenu komendskega župana Tomaža Drolca je čestitke in vzpodbudne besede podal Srečo Krmavnar, dolgoletni obrtnik in član občinskega sveta Komenda.
Največ pozornosti na slavnostni akademiji pa so kamniški in ko-mendski obrtniki namenili podelitvi priznanj stanovskim kolegom, ki so s svojim delom, prizadevnostjo in energijo prispevali k razvoju dejavnosti zbornice. Praznovanje jubileja so sklenili s kulturnim programom, v katerem so nastopili vokalna skupina Ec-ce, dixieland zasedba Mamut, plesni par plesne šole Kazina in z družabnim srečanjem, kjer je bila priložnost za topel stisk rok. čestitke in prijateljski klepet.
V novo Obdobje delovanja v okviru območne obrtne zbornice pa kamniški in komendski obrtniki in podjetniki vstopajo z veliko mero oplimizma, saj soustvarjajo gospodarski danes in jutri.
SAŠA MEJAČ
čevanja zagotovili kar najboljše pogoje za kvalitetno doživljanje kulturnih prireditev.
Predvideno prvo fazo je po projektantskem popisu in predračunu mogoče zgraditi za 380 milijonov tolarjev. Po končani prvi fazi bo mogoče brez večjih posegov in daljših prekinitev funkcioniranja kulturne dvorane nadaljevati z. zastavljenim delom in prenovo kulturnega doma končati tako, kol jc bilo zastavljeno v projektno tehnični dokumentaciji.
V občinski upravi pripravljalno predlog o dinamiki in načinu financiranja investicije, kije kljub bistvenemu zmanjšanju še vedno velik zalogaj. Predlog bomo posredovali r obravnavo Občinskemu svetu v oktobru letošnjega leta. Prepričan sem.da bomo s skupnimi močmi našli pravo pot in način za pre novo kulturnega doma, ki ga Kamničani nujno potrebujemo. Z deli nameravamo začeli spomladi prihodnjega leta in dvorano usposobili do konca leta 2002.
TONE SMOLNIKAR
župan /
Sklicana 15. seja občinskega sveta
Prvo sejo občinskega sveta po trimesečnem predahu in poletnih počitnicah je župan Tone Smolnikar sklical za sredo, 27. septembra. Občinski svetniki bodo v drugi obravnavi spregovorili o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in o predlogu odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Julija Poka Kamnik.
Na prvi obravnavi pa se bodo srečali s predlogom odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik. Sklepali pa bodo tudi o določitvi nove vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter o sprejemu programa opremljanja stavbnih zemljišč za ureditveno območje B-5 Perovo Kamnik (med Steletovo ulico in Ljubljansko cesto - op. p.).
Ker je občinski svet v začetku Icla sprejel odlok o ustanovitvi javnega zavoda Matična knjižnica Kamnik, ki določa prenos ustanoviteljskih pravit na občino Kamnik in Komenda in obveznost zavoda, da v šestfh mesecih uskladi svoj statut z odlokom, bo občinski svet sklepal tudi o soglasju k spremenjenemu statutu Matične knjižnice.
Med ostalimi zadevami bodo občinski svetniki obravnavali tudi poročilo o dosedanjih delih na Malem gradu in Sv. Primožu in poročilo o dograditvi OŠ Šmartno v Tuhinju za potrebe devetletne šole ter obnove strehe in stropa. Ponovno pa bodo svetniki sklepali o soglasju za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Julija Peka Kamnik.
F. S.
4 21. septembra 2000
O DELU DRUŠTEV IN STRANK
Kamniški OBČAN
Iz kamniškega društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje
V nekdanji OS na Lokah je varstveno - delovni center
Pred dobrim letom dni je bilo v Kamniku ustanovljeno Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje. Društvo združuje mlajše in starejše duševno prizadete, njihove starše in prijatelje, pa tudi dobrotnike društva. Število duševno prizadetih v Kamniku je kar precejšnje, zato sije društvo že od ustanovitve prizadevalo za koncesijo, da bi tudi v kamniški občini imeli svoj varstveno-delovni center (v nadaljevanju VDC). Manj kot leto je trajalo, da je kamniško Sožitje pripravilo potrebno gradivo za pridobitev koncesije.
Večji problemi so se pokazali, ko je bilo potrebno najti prostore za VDC. Nazadnje je prišlo do kompromisa, da se VDC naseli v opuščeni OŠ na Lokah v Tuhinjski dolini. Šolske prostore je občina Kamnik delno odprodala za stanovanje, v drugem delu stavbe pa so precej zanemarjene prostore obnovili starši in obrtniki s prostovoljnim delom in naredili notranjost stavbe prijazno. Tako je komisija z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 28. aprila letos podelila koncesijo kamniškemu društvu Sožitje za manjše število mladostnikov. Tudi opremo in učila so prispevali starši in sponzorji. Vodja centra ga. Irena Bizjak, specialna pedagoginja, in njena pomočnica vzgojiteljica Sandra Rems sta se I. julija z veliko volje in ljubezni do prizadetih spoprijeli z vsakim delom: vodstvenim, peda-goškim, organizacijskim.
Škoda je, da se stavbe, ki so bile zgrajene za družbeno dob-
ro - infrastrukturo - odtujejo, saj bodo naši kraji vedno bolj potrebovali skupne prostore za različne kulturne, socialne ali politične aktivnosti. Cim višja bo kulturna raven prebivalstva, tem več bo posluha za družbeno angažirano delo. OŠ na Lokah je tak primer.
Če bi bila šola v celoti nezasedena in neodprodana, bi bilo v njej prostora za večje število duševno prizadetih. To pa bi bila tudi velika razbremenitev za večje število staršev ali skrbnikov.
V VDC so novi stanovalci srečni in vedri prihajajo iz »službe« domov. Sedaj so dobili od zveze za duševno prizadete še kombi za prevoz.
Delo v VDC je precej raznoliko in sproščujoče. Med delom se sprostijo na nekdanjem šolskem igrišču ali pa kaj postorijo na prostornem šolskem vrtu. Jeseni bodo vrt pripravili tudi za spomladansko vrtnarjenje, zasejati travo in zasadili dreve-
d^1 9
Otroci kamniškega društva Sožitje po uri jahanja v ZUIM Kamnik.
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
Izobraževanje odraslih
V šolskem letu 2000/2001 Srednja šola Domžale organizira izobraževanje odraslih v popoldanskem času. Izobraževali bomo kandidate za naslednje poklice:
STROJNIŠTVO
- strojni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri Naslednje poklice lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom:
- avtomehanik (ds), avtoklepar (ds),
- instalater strojnih instalacij (ds),
- klepar-krovec (ds),
- strojni mehanik (ds),
- finomehanik, preoblikovalec (klepar...) in oblikovalec (ključavničar...) kovin,
- prekvalifikacije za vse zgoraj navedene poklice
USNJARSTVO
- usnjarsko predelovalni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo ustrezne smeri,
- izdelovalec in predelovalec usnja za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo,
- prekvalifikacije za vse zgoraj navedene poklice
TRGOVINA IN KOMERCIALA
- ekonomsko-komercialni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske meri,
- trgovec in prodajalec (ds) za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo,
- prekvalifikacije v poklic trgovec
Za dualni sistem izobraževanja označeno z (ds) je tudi značilno, da del prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje slušatelja krije država, del pa delovna organizacija, kjer slušatelj opravlja prakso med delovnim procesom.
Izobraževanje bo traialo 2 leti.
Potekalo bo 3 do 4 dni v tednu (torek, sreda, četrtek) po 4 šolske ure na dan od oktobra do maja.
Vpis poteka do 29. septembra 2000.
Informacije:
Branko Vrtek, tel.: 031 22 23 02 (strojništvo) faks: 01/724 06 41
Marko Mlakar, tel.: 031 54 84 11
Grega Cedilnik, tel.: 041 25 68 38 (usnjarstvo)
Ida Pliberšek, tel.: 724 06 30 (trgovina)
sa. Za duševno prizadete je sprostitev v naravi, ob stiku z zemljo, ob opazovanju rasti plodov in cvetenja še kako razveseljiva. Da je iznajdljivost pedagoginj tako izvirna in je zmožna prostorska uresničitev, je zares sreča. Sedaj, ko je tako vroče, so se nekajkrat ohladili tudi v bližnjem termalnem kopališču Snovik, kjer so se izkazali tudi plavalci.
Sicer pa zaposlitve tečejo po programu, ki vključuje: risanje, izdelovanje mozaika, izdelke iz papirja, usnja, gline... Uporabljajo računalnike, prisluhnejo glasbi, so dežurni pri pospravljanju in se uče reda, čistoče, urejanja okolja.
Pa še nekaj je razveseljivo in človeka navdaja z upanjem, da je med nami še mnogo dobrih in čutečih ljudi. Krajani Lok so nove »šolarje« iz nekdanje OŠ Loke lepo sprejeli. V bližnji restavraciji Lcdrar jim nudijo vsak dan kosilo (malicajo v šoli), kjer jim prijazno post režejo in jih presenetijo tudi s kakšno dobroto. Bližnji sosedje priskočijo na pomoč pri večjem delu ali z orodjem, dogovarjajo pa se tudi za jesensko lickanje. Tako se bodo, večinoma mestni otroci, vživeli in spoznali pristna kmečka opravila in navade. Zares hvala krajanom Lok!
Starši so se skupaj z otroki v maju udeležili tridnevnega seminarja v Zrečah. Za vse je bilo prijetno doživetje, ko so bili naši otroci deležni tenkočutne pozornosti gospe Vilme in njenega moža Toneta, lastnikov kmečkega turizma Urška. Seminar so obogatili strokovnjaki s predavanji in nasveti. Dr. Bernotova nam je dala nekaj koristnih nasvetov o prehladnih obolenjih, ga. Cirila Burja, višja fiziotera-pevtka, pa o učenju plavanja duševno prizadetih oseb. Starši so sc med seboj zbližali in si zaupali izkušnje pri vzgoji in negi prizadetih otrok ali odraslih. Seminar je organizirala ga. Pavla Kališnik, ki z veliko vnemo skrbi za družabno življenje v društvu. Na obisk so prišli tudi predstavniki Društva za duševno prizadete iz Slovenskih Konjic. Da so se otroci in starši na-plavali v Termah Zreče, je razumljivo. Strokovna posvetovanja in napotki so bili za starše izjemno koristni, prav toliko pa so pomembne vezi med starši prizadetih, ki mnogokrat povežejo v prijateljstvo.
Malokateremu Kamničanu je znano, da na Lokah v nekdanji OŠ spet utripa življenje: delo in varovanje tistih, ki ne morejo preživeti brez nas - odraslih. Vsi, ki so omogočili ustanovitev in ureditev VDC na Lokah, lahko z zadoščenjem opazujejo samo nadgradnjo svojega dela in odločanja.
Veliko imamo še želja in idej, zato prosimo za pomoč naše dosedanje sponzorje, pa tudi se tiste, ki imate razumevanje za duševno manj razvite, da sc jim pridružite in omogočite s svojimi prispevki še boljše pogoje za bivanje in delo v VDC' na Lokah. Naš ŽR je 50100-620-133 05 1311115-67580.
Hvala za vaš dosedanji prispevek, pa pridite nas kaj pogledat! SLAVICA NAVINŠKK
Prostovoljno gasilsko društvo Špitalič je praznovalo 30 let uspešnega delovanja
Z gasilsko prireditvijo 16. julija je Prostovoljno gasilsko društvo ŠjHtalič zaključilo \>raznovanje 30-lelnega uspešnega delovanja društva. Ob tem se je ponovno izkazalo, da za medsebojno solidarnost in tovarištvo tudi oh takih priložnostih med gasilci ni meja, saj so se kljub deževnemu nedeljskemu popoldnevu prireditve udeležili gasilci prav vseh prosto-voljnih gasilskih društev Občinske gasilske zveze Kamnik, vabilu j)a so se odzvala tudi gasilska društva dveh sosednjih Gasilskih zvez Žalca in lukovice ter Gasilska zveza Komenda. Od f>ovabljenih gostov sta nas s prisotnostjo jmčastila tudi Jože Berlec st. in Jože Osenar.
Vreme nam ni bilo naklonjeno, zalo smo se morali odpovedati načrtovanemu sprevodu gasilcev, prajmrov in avtomobilov. Po dobri uri vedrenjaje le prenehalo deževati, lako da je društveni poveljnik Dušan Podbelšek lahko zbral prisotne gasilce v zbor fjred prireditvenim prostorom.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik društva Zdravko I fribar. Na kratko je navedel jiomembne dosežke v30-letnem delovanju društva, med katerimi izslojiajo sodobno urejeni in centralno ogrevani gasilski prostorj, lepa društvena dvorana, asfaltirano dvorišče, tri motorne brizgalne, vrsta gasilskega orodja in oprenie ter orodni avtomobil TAM 80. Napovedal paje tudi prevzem rabljene avl<>( isicn/e TAM 110, oj>remljene z visokotlačnimi cevmi in vsemi fmtrebnimi orodji, ki jo je lani društvu podarilo Gasilsko društvo Kamnik. Posebej je poudaril, da sc člani redno izobražujejo in da se lahko pohvalijo z dobro izobrazbo in velikim številom gasilcev glede na število prebivalcev. Gasilske vrste pomlajujejo z vključevanjem kar najmlajših šolarjev v j>rograme izobraževanja, ki potekajo v obliki raznih kvizov in gasilskih tekmovanj.
V nadaljevanju slovesnega dela prireditve je predstavnik OGZ Kamnik Franc Jer as nekaterim najzaslužnejšim članom jmdelil državna in občinska odlikovanja, društvena fmznanja za
dolgoletno delo }>a f>redsednik Zdravko Hribar. Avtocisterno JAM 110 je društvu »uradno« predal jjredslavnik Gasilskega društva Kamnik Janez Repanšek, srečni vožnji pa je bil namenjen blagoslov žujmika Franceta Hočevarja.
Ob praznovanju 30-lelnice delovanja društva smo izdali in fmredilvi tudi predstavili brošuro v obliki kronike z naslovom »30 let Prostovoljnega gasilskega društva Šfnta-lič«. Gre za eno redkih objav, v kateri je omenjen ŠjHtalič, zalo je v njej navedenih tudi nekaj dejstev o zgodovini in geografskem položaju kraja. Osrednja pozornostpelje v knjižici namenjena dogodkom in dosežkom, ki so v letih 1970 2000 krojili usodo društva. S tem smo želeli bralca opozoriti na obstoj in usf>eš-no delovanje našega gasilskega društva, kakor tudi na obstoj samega kraja, v katerem deluje. Izdajo knjižice so velikodušno j>odf>r-li v brošuri navedeni sjmnzorji, ki se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo: še posebej se za prispevek zahvalujemo Občinski gasilski zvezi Kamnik, ki smo jo iz navedb v brošuri pomotoma izjiuslili, in prof. Francu Drolcu, ki jo je lektoriral.
Za nadaljevanje prireditve so poskrbele »Vesele Šlajerke«, kisos-polno mero dobre v<> I je ogrele prireditveni prostor in navzoče, tako daje prireditev kljub neprijaznemu vremenu v celoti usj)ela.
DRAGO HOMŠAK
Že naslovnica brošure ob jubileju ponazarja tridesetletno pot gasilcev Špitaliča.
Prijateljsko srečanje Združene liste na Menini planini
»Pozdravljeni vsi, ki ste se danes zbrali v osrčju prelepe Menine planine, ki se razteza od doline Črne, prek Črnivca, Zadrečke doline, prelaza Slape, doline Motnišnice in Tuhinjske doline,« je na srečanju članov in prijateljev Združene liste iz kamniške občine pri pastirski koči na Menini planini 2. septembra dejal Jože Semprimožnik, predsednik Turističnega društva Molnik. Okrog 150 udeležencem srečanja je predstavil lepote in naravne znamenitosti Menine planine in se zavzel za to, da bi ta »čudoviti biser ohranili tudi bodočim rodovom«.
Srečanje sta pozdravila tudi predsednica območne organizacije, ki je srečanje pripravila, Tatjana Rot-Djalil in glavni tajnik ZLSD Dušan Kumer.
Udeleženci so obiskali spomenik"padlim partizanom na Limovski poljani, kjer je o bojih na Menini planini spregovoril Tone Poljanšek-
Itranko. Ob pesmih pevk kamniške Solidarnosti in
poskočnih zvokih harmonike Boža Matičiča je zbranim kar prehitro minilo to sobotno veselo popoldne.
F. S.
PLESNI CENTER KAMNIK
vabi k vpisu za šolsko leto 2000/2001
klasični balet, ustvarjalni gib -izrazni ples, sodobni ples
Informacije po tel.: 01/283 88 45.
Še gasilski posnetek nekaterih udeležencev srečanja pod izvirnim kažipotom pred slovesom.
Kamniški OBČAN
SPOMINI.
21. septembra 2000
ZADNJI ŠOPEK ZA REZKO
Tiho in skromno je za vedno odšla od nas Rezka ŽUGELJ.
Titanova dolgoletna delavka, Titanova telefonistka.
Kdo je ni poznal. Dolga leta je povezovala tovarno s svetom in nam delavcem pomagala po telefonu reševati drobne, a pomembne zadeve.
Njen   rojstni   kraj  je bila
prelepa Bela krajina. Tako je bila Belokranjica in Kamničanka. Med drugo svetovno vojno je bila mlada kurirka, prenašala je pošto in hrano za naše borce -partizane. Vso družino so okupatorji izgnali iz njihovega doma - vendar k sreči ne v tujino.
Ker njihova domačija ni zadostovala za preživetje vseh hčera in ker si je bilo po vojni možno izboljšati življenje, je prišla s sestro v Kamnik - tedaj rastoče industrijsko mesto. Tu se je zaposlila v tovarni Titan že davnega leta 1947 in ostala Titanova delavka do upokojitve. Njena bolezen v mladosti ji ni dovoljevala ustvariti si družine, zato se je osamosvojila in živela za druge ljudi, za sorodnike in znance. Njen dom je bil skromen in topel. Izredno lepo narejena ročna dela, ki jih je ustvarila, bodo še dolgo krasila naše domove.
Postala in ostala je naša meščanka. Za vedno je ostala na naših kamniških Žalah.
Mirno počivaj na obrobju našega mesta. Rezka - hvala Ti, da si bila z nami.
Te vrstice v tvoje slovo pišemo prijatelji in sodelavci iz Titana
PLANINSKEMU TOVARIŠU V SLOVO
Tiho in nepričakovano si nas zapustil. Smrt, ta vsakdanja spremljevalka našega življenja, je včasih kruta in boleča, vendar neizbežna. Zapustil si nas kot oče, prijatelj in predvsem kot čudovit planinski tovariš. Zato trenutna bolečina ne izvira samo iz prenehanja obstoja, temveč mnogokrat iz nedokončanega ustvarjalnega dela, ki si mu posvetil vse svoje moči in ideale. Kar petindvajset let si vodil naše planinsko društvo, ki je bilo dopolnilo in smisel tvojega življenja, tvoje skromnosti, za katero se je skrivalo srce velikega moža. Tvoja mladost ni bila lahka. V času vojne si preživljal vso krutost in nesmisel vojne, doživel poniževanja, pa vendarle si jo preživel in se srečno vrnil domov. Ustvaril si družino in se z vso vnemo lotil dela. Rad si delal, delal si vestno in odgovorno. Težko je postaviti ločnico tvojim številnim aktivnostim, ki si jim bil vdan, saj so sc med seboj prepletale in dopolnjevale. Predvsem so ti veliko pomenile gore, saj si tam našel moč in smisel življenja. Vedno si našel čas za pohode in vzpone na bližnje in daljne vrhove. Tvoje delo v kamniškem planinskem društvu je imelo prav poseben značaj. Kot odličen organizator si znal povezanosti posamezne dejavnosti, ki so bile tako značilne pri izgradnji naših postojank in objektov. Pod tvojim
vodstvom je društvo postalo tihi dejavnik turističnega, planinskega razvoja pod Grintovci in v kamniških planinah. Pri svojem plemenitem delu se nisi nikoli utrujal, delo v društvu ti je postalo vsakdanjik. Kot vsakemu človeku, je bilo tudi tebi življenje dano prazno. In le od tebe je bilo odvisno, kako ga izpolniš in kam ga usmeriš. Odločil si se za gore in življenje z naravo, kar ti je vračalo moč in uposabljanje za uspešno delo. Delal si do zadnjega dne, uspešno in z velikim veseljem.
Biti pravi človek pomeni, da vse svoje sile usmerimo k izoblikovanju življenjskega stila, ki je prilagojen pogojem življenja v neposrednem stiku z, naravo. Ljubezen do narave je splošno človeško čustvo, ki navdaja s strastjo odkrivanja skrivnosti in lepote do narave. Stik z naravo uči človeka naravnega življenja. Obvaruje ga, da bi postal iz-rojen, da zna opazovati svojo okolico tudi tam, kjer se konča meja gozdov in rušja, tam, kjer se zdi, da ni več življenja, pa vendar kipi življenje iz vsake skale in grušča. Sele na pohodih se človek zave, da si ravno tu, pod ostenjem vrhov, življenje in smrt podajata roko. Stik z naravo plemeniti in daje smisel življenja. Svoje življenje, Slavko, si posvetil goram. Še zadnja želja je bila, da bi se povzpel na Kokrsko sedlo. Žal so
Samostan Mekinje pred pomembnim jubilejem
Devetega oktobra letos bo minilo 700 let, odkar je bil v Mekinjah v dotedanjem grajskem poslopju plemiške rodbine Gallenberg ustanovljen samostan. Pomen mekinskega samostana presega zgolj krajevni pomen in sega tako na široko lokalno in nacionalno raven, v nekaterih segmentih delovanja celo srednjeevropski kontekst.
Samostan je od leta 1300 do 17X2 Pripadal redu klaris, ki predstavlja drugi oz. ženski red sv. Frančiška Asiškcga. Njihova glavna značilnost jc, da se v samostanih, fizično ločene od sveta, v tihoti in zbranosti posvečajo molitvi za svet. Leta 17X2 je bil samostan Z odlokom cesarja Jožefa II. raz.puščen, klarisc Pregnane iz samostana, samostan pa jc 120 let služil raznim namenom, ledini samostan klaris pri nas jc danes v Nazarjah, ustanovljen je bil •eta 1978. Leta 1902 so samostansko zgradbo v Mekinjah kupile ljubljanske uršulinkc, ki so sc "naslednje leto po temeljiti obnovi vselile vanjo. Glavna značilnost reda iiršuliiik jc apostolska dejavnost med ljudmi, zlasti vzgoja ženske mladine.
Pomen samostana za širše kamniško območje
Samostan klaris Mekinje jc bil Pivi samostan na območju današnje občine Kamnik. Ustanovljen je W že slabih 200 let pred ustanovitvijo samostana prvega reda sv Frančiška - frančiškanov v Kamniku (I. 1493). Samostan Mekinje jc bil v času klaris sedež mekinjskega zemljiškega gospostva, ki je imelo podložnike in posesti na območju vzhodne Gorenjske, zlasti veliko v okolici Litije, Črnuč in Tuhinjske doline. S tem jc P° gospodarski moči uspešno konkuriral sosednjim plemiškim zemljiškim gospostvom in bližnjemu mestu Kamnik. Samostan jc ""d tudi oblast razreševali civilne spore in kazenske zadeve manjših vrednosti nad svojimi Podložnik!
Kmalu po razpustitvi klariškc-8a samostana je bila v samostanu
nastanjena bolnišnica in zapori. V času francoske okupacije jc bila v samostanski zgradbi vojašnica, saj jc nedaleč stran, na vzhodnem robu Velike planine, v letih 1809-1X14 potekala državna meja med francoskimi Ilirskimi provincami in. Avstrijo. Šc prej pa jc samostanska zgradba služila nekaj časa za sedež mekinjskega nabornega okraja. Pomen za kamniško območje je imela samostanska zgradba ponovno med letoma (848 in 1851. ko so bili tam nameščeni državni uradi, ki so se 1851 spet preselili v Kamnik.
V letih 1904-41 jc v samostanu delovala uršulinska ljudska in dekliška meščanska šola, ki so jo obiskovala dekleta iz Širše okolice Kamnika.
Pridobila so veliko znanja, s seboj pa so odnesla tudi veliko lepih spominov. V povojnem času so se v nacionaliziranem delu samostana opravljale številne dejavnosti, ki so pokrivale potrebe kamniške okolice, od vajeniških šol različnih strok (frizerstvo, mizarstvo), poboljšcvalnicc do ljudske tehnike.
Sestre uršulinke so v povojnem času, ko jim jc bilo zaradi ideoloških razlogov prepovedano javno opravljanje vzgojno-izobraže-valnc dejavosti, številne učence in dijake iz Mekinj in okolice privatno zelo kvalitetno instruirale matematiko in razne tuje jezike. Pomen samostana v nekdanji deželi Kranjski
Mckinjskc klariške opatinje so imele sedež v klopiprelalov kranjskega deželnega zbora in so se, podobno kot mesto Kamnik v klopi dežclnoknezjih mest, lahko
"1
udeleževale zasedanj tega zbora. Tako so imele mekinjske opatinje tudi določeno politično moč na deželni ravni. V mekinjski klariš-ki samostan so vstopale hčere najpomembnejših kranjskih, štajerskih, koroških in goriških plemiških rodbin. V nekdanji samostanski, danes Župnijski cerkvi v Mekinjah, so bili pokopani nekateri pomembni plemiči dežele Kranjske. Predvsem je potrebno omeniti družino ustanoviteljev in dednih odvetnikov Gallenbergov, ki so imeli v mekinjski cerkvi vseskozi družinsko grobnico. Iz omenjene rodbine so izšli nosilci zelo pomembnih upravno-političnih, vojaških in cerkvenih funkcij na Kranjskem. V župnijski cerkvi so šc danes, poleg številnih kamnitih nagrobnikov, ohranjeni trije leseni gallenbcrški leseni mrliški ščiti, ki predstavljajo edini ohranjen primerek te vrste v Sloveniji.
V samostanu je bil leta 1666 ustanovljen tudi vzgojni zavod za
dilih priročnikov mistične pobož-nosti srednjega veka, od 15. stoletja naprej obredno zibale t. i. božično zibelko z Detetom Jezusom. Ta običaj, ki so ga gojili predvsem v samostanih kontemplativnih žensk, je spadal skupaj z duhovnimi igrami med predhodnike postavljanja jaslic, ki jih v današnji obliki poznamo šele okoli 200 let. Mekinjska božična zibelka, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, predstavlja v Evropi enega redkih ohranjenih primerkov te vrste. Iz časa obstoja mekinjskega klanskega samostana se je ohranil tudi re-lifef stigmatizacije ran sv. Frančiška s konca 15. stoletja, ki se je nahajal na stranskem poznogotskem oltarju mekinjske samostanske cerkve. Danes predstavlja omenjeni relief enega redkih v Evropi, v Sloveniji pa edini frančiškanski umetnostni spomenik poznega srednjega veka.
Mekinjskemu klariškemu samo-
ViiMi M Pogled na mekinjski samostan iz zraka.
>tro5k/ pevski zbor JVrabcki^
vabi v svoj e pevske vrste nove pevce od 8. do 13. leta starosti Vsak, ki rad prepes/a in bi se rad družil z nami, naj se oglasi na pevski vaji v četrtek, 38.septembra.med 16.in tf.urovstavbiZKO - Kamnik, Razstavišče Veronika, Japfoeva ul.3 (pev5ka5oba)
Pevci in zborovodkinj a tfartna Aparnik
kranjska plemiška in meščanska dekleta, ki pa je deloval nekako do začetka'18. stoletja.
Nacionalni pomen samostana
Samostan klaris v Mekinjah je bil prvi samostan tega reda, ki je bil ustanovljen na slovenskem narodnem ozemlju. V Mekinjah je bila leta 1718 ustanovljena tudi prva bratovščina, posvečena Marijinemu Brezmadežnemu srcu na Slovenskem.
Pomen samostana v (srednje)evropskem prostoru
Med ohranjene sledi delovanja mekinjskih klaris, ki imajo pomen ne samo v nacionalnem ampak.tudi v širšem srednjeevropskem kontekstu, sodi nedvomno mekinjska božična zibelka. Mekinjske klarise so v božičnem času, po navo-
stanu so potrjevali številne privilegije in darovanja tudi avstrijski vladarji, tako da je ime kraja Mekinje seglo do najvišjih institucij takratne oblasti. Na tem mestu velja omeniti več strani obsegajo-čo listino potrditve pravice mekinjskemu samostanu do sodstva nad samostanskimi podložniki, ki jo je cesar Maksimiljan I. dne 23.1. 1509 izdal v Bruslju. V samostanu je bil leta 1906 ustanovljen uršulinski novicijat za območje celotne Avstro-Ogrskc, ki jc deloval do prve svetovne vojne, lako so v Mekinje prihajale redov-nice-pripravnice različnih narodnosti tedanje dvojne monahrije, ki so tudi naredile tudi prve redovne zaobljube. V mekinjskem ur šulinskem samostanu jc bila v času prve svetovne vojne vojaška bolnišnica za ranjence avstro-ogrs-
ti moči pošle in si lahko le od daleč opazoval vrhove Skute, Brane, Planjave in Ojstrice. Morda so ti misli tedaj uhajale na vse lepe trenutke, ki si jih preživel med gorskimi vrhovi, tam, kjer ostaja vse lepo, bolečina, grenkoba in razočaranje pa gredo v pozabo in se porazgubijo za vselej. In če bi te takrat vprašali, kje bi najraje spal svoj poslednji sen, bi verjetno brez pomisleka odgovoril: »Med belimi skalami Grintovcev, med podrtimi viharniki in mehko odejo gorskega rušja.«
Dragi Slavko. Za svoje plemenito delo si prejel mnogo priznanj in planinskih odličij. med njimi zlato planinsko odličje in najvišje priznanje »Svečano listino« PZ Slovenije, na zadnjem občnem zboru društva pa so ti planinci z navdušenjem in hvaležnostjo podelili naslov častnega predsednika Planinskega društva Kamnik. Zahvaljujemo se ti za vse tvoje bogato delo in trud. Bil si nam iskren prijatelj in planinski tovariš. Ne bomo te pozabili. A. S. Planinsko društvo Kamnik
Slavko Rajh (na fotografiji na levi) je kar petindvajset let, vse od davnega leta 1975, uspešno vodil Planinsko društvo Kamnik, za kar je na letošnjem občnem zboru prejel listino častnega predsednika PD Kamnik. Čestital mu je Dušan Štefula, ki nadaljuje njegovo delo.
ke vojake s soške fronte. Najprej so zdravili avstro-ogrske vojake češke narodnosti, nato pa predvsem nemške.
Iz vsega tega izhaja, da je samostan v Mekinjah skozi svojo razgibano sedem stoletij dolgo zgodovino odigral na številnih področjih pomembno vlogo, zato predstavlja pomemben element indenlijikai i/e našega kraja - Mekinj, pa luili široke lokalne skupnosti - (dnine Kamnik.
V Mekinjah se na pomembni jubilej že vneto pripravljamo. Glavna slovesnost z zahvalno sv. mašo, ki jo fx> daroval ljubljan-
ski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, bo v soboto, 7. oktobra, ob 16. uri. Po končani sv. maši bo predstavitev jubilejne publikacije o mekinjskem samostanu. Sv. maše se bo udeležilo tudi pet sester klaris iz Na-zarij, ki sicer zaradi stroge klav-zure, ki jo predpisuje njihovo redovno Življenje, nikoli ne zapustijo samostana, /o bo po 218 letih, odkar so mekinjske klanse 1. 7. 1782 morale zapustiti Mekinje, prvi obisk sester tega reda v Mekinjah.
DAMJAN HANČ1Č
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Q
POVABILO K VPISU ABONMAJA
S prireditvami v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale smo želeli ponuditi novo kvaliteto življenja v domžalsko-kamniškem okolju in z rednimi abonmajskimi prireditvami obogatiti vaš vsakdan. Z abonmajsko ponudbo gledaliških predstav in koncertov vam ponujamo možnosti sprostitve, zabave in treznega premisleka. Želimo vam polepšati in obogatiti jutrišnji dan. Želimo vam. da si vzamete čas zase.
Razpisujemo ŠTIRI GLEDALIŠKE ABONMAJE (trije s pričetkom ob 20. uri in eden s pričetkom ob 19. uri). Ogledali si boste lahko šest gledaliških predstav, ki jih bomo izbirali med naslednjimi uprizoritvami slovenskih poklicnih gledališč
1. Vasmina Reza: NAKLJUČNI ČLOVEK
SNG Drama Ljubljana (režija Zvone Šedlbauer) ali
Martin McDonagh: LEPOTNA KRALJICA LEENANA SNG Drama Ljubljana (režija: Mateja Koležnik)
2. Ingmar Bergman: PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, drama Mestno gledališče ljubljansko (režija: Mile Korun)
3. Anton Pavlovič Čehov ■ Rok Viličnik: ENODEJANKE, komedija Prešernovo gledališče Kranj (režija: Vito Taufer)
ali
Anton Pavlovič Čehov: SNUBEC / MEDVED, šali v enem dejanju Gledališče Ptuj (režija: Zvone Šedlbauer)
4. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: REV.ZOR
Slovensko ljudsko gledališče Celje (režija: Matija Logar)
ali t
Tone Partljič: KRIVICA BOLI, komedija
Moje gledališče Ljubljana (režija: Vinko Modemdorfer)
5. Boris Kobal: ALLECRO MA NE PREVEČ, kabaret Slovensko stalno gledališče Trst (režija: Boris Kobal)
6. Ciril Kosmač - Srečko Fišer: TISTEGA LEPEGA DNE Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (režija: Boris Kobal) ali
Mate Matišic: CINCO IN MARINKO, komedija
SNG Drama Maribor in Projektno gledališče Čarovnica Maribor (režija: Želimir Oreškovič) Razpisujemo KONCERTNI ABONMA (s pričetkom ob 20. uri). Prisluhnili boste lahko domačim in tujim poustvarjalnim umetnikom v naslednjih koncertih:
1. koncert ob stoletnici rojstva skladatelja Lucijana Marije Škerianca
Izvajalci: Irena Baar - sopran, Nataša Valant - klavir, kvartet violončelov (Ciril Skerjanec, Igor Skerjanec, Ivan Šoštarič, Milan Hudnik)
2. The solists of Sankt Petersburg
3. Trio Amael (Tatjana Ognjanovič - klavir, Volodja Balžalorskv - violina, Damir Hamidulin - violončelo)
4. Zagrebški kvartet saksofonov (Dragan Sremec, Goran Merčep, Saša Nestero-vic, Matjaž Drevenšek)
5. Eva Bohte Benda - klavir, Francois Benda - klarinet
6. Z različnimi izvajalci še usklajujemo možne termine, zato bomo koncertne izvajalce tega koncerta dokončno uskladili v mesecu oktobru.
Vpisovanje novih abonentov bo potekalo od torka, 26. septembra, do sobote, 30. septembra v pisarni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, vhod z dvorišča, kletni prostori) vsak dan od 10. do 12. ure ter od 16. do
18. ure (v soboto samo dopoldne). Cene abonmajev so odvisne od načina plačila (takoj ali v dveh obrokih), dijaki, študentje in upokojenci imajo popust. Informacije po telefonu 722 50 50 vsak delavnik dopoldan. Na Vašo željo vam lahko pošljemo podrobnejši abonmajski razpis.
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Na »nošah« prvič tudi brez noš...
Le zakaj si vrli organizatorji vstopnina v obliki petih stotakov v dnevov narodnih noš belijo    stari del mesta v času prireditev.
Organizatorji se bodo morali
e zakaj si vrli organizatorji t dnevov narodnih noš belijo glave s tem, kako s čim lepšimi narodnimi in drugimi nošami privabiti v Kamnik čimveč turistov, ko pa se jih da privabiti tudi z manekenkami brez oblačil. To je ob letošnjih jubilejnih dnevih dokazal domiselni Slavko iz. Domžal, ki je dva večera zapored polnil svoj viteški lokal z uvoženimi slačipun-cami. Tako so jubilejni dnevi noš šli v zgodovino s prvim (javnim) striptisom v mestu v naročju planin. K drugačnosti letošnje prireditve pa naj bi po svoje prispevali tudi mastni vici v izvedbi pevskega para ob poznih večernih urah pred šutensko cerkvijo. Pa naj nekateri še godrnjajo, da je vsako leto ista pesem.
Replika na Sagadinov »odmev«
O »Preureditvenih načrtih na Malem gradu«
K
ar nekaj godrnjanja pa je bila deležna letos prvič uvedena
pomeniti z. gasilci, saj pri njih nihče ne godrnja, kadar na gasilski veselici dvignejo rampo le tistemu, ki v gasilsko blagajno prispeva jurja. Nihče se tudi ni razburjal nad vsiljivo prodajo srečk po jurja sredi Kamnika, kjer je veljalo, da »svaka dobije, prva nagrada pa je opasan sat«...
Sredi sobotnega večera so ljud-. je na Glavnem trgu spraševali, kje je napovedan jubilejni ognjemet s Starega gradu. Nikomur pa ni prišlo na misel, daje ta zamuda zaradi brhkih manekenk, ki so se tačas še sprehajale v pletenih oblekah po modni brvi ob vodnjaku.
Organizatorji so dejali, da je treba najprej gledati manekenke.
KJE NAS ČEVELJ ZULI... ???
Že kar nekajkrat je stanovalce Klavčičeve, 6 in 8, otroke, ki pred temi bloki preživljajo proste trenutke, pa tudi mimoidoče »zbodel« napačno, lahko rečemo kar »nesramno neustrezno« parkiran avto tik pred vhodom v blok. Od parkirišča do vhodov v bloke je namreč speljana le pot, ki jo uporabljajo pešci in kolesarji, toda brezbrižna voznica se zapelje po nedovoljeni poti prav do stopnic in parkira tam svojega jeklenega konjička. Ta je prav gotovo v napoto kolesarjem in pešcem, še predvsem pa otrokom, ki imajo že tako skromen prostor za preživljanje prostega časa in družabne igre. Tudi igre, narisane na tleh, niso mogli nadaljevati, saj je nenadoma zmanjkalo prostora...
HELENA
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER
IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278
IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI:
- ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja)
- trgovska šola (IV. stopnja)
- diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) Pogoji za vpis: - končana trgovska šola
- vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku
- vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku
- TRGOVINSKI POSLOVODJA in GOSTINSKI POSLOVODJA:
Predavanja - priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije.
- usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - interno usposabljanje
- gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija)
- strojna šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2)
- elektro šola, V stopnja, nadaljevalni program (3+2)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina po programu College PANTEON
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97...
- Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom
• USPOSABLJANJE ZA DELO
- EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- seminar: računovodstvo malih podjetij
- seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
- varstvo pri delu in požarno varstvo
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- tečaj strojepisja
- tečaj skladiščnega poslovanja
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
• OTROŠKI PROGRAMI: jezikovni in računalniški
Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. (061) 711-082 in (061) 712-278.
VPISI V ŠOLSKE PROGRAME IN TEČAJE TUJIH JEZIKOV SO DO 30. SEPTEMBRA!
ne pa oboje hkrati. Vendar smo kasneje videli, da hi se dalo tudi to, saj je ne pretirana veličastnost dopuščala tudi dokaj dolg vmesni pogled na brhka dekleta...
Pravijo, da letošnja planinska paša ni bila kaj prida. Toda navzlic temu so se nekateri pastirji odločili, da svoje črede ne bodo pognali v dolino ob Malem Šmarnu, pač pa bodo podaljšali pašo tja do Vseh svetih. Ruševje v planini ni nič manj hranljivo kot pa smrečje, v dolini, je pribil eden od starejših planšarjev. Pa še res je. Pa še mrva mu ho ostala do spomladi ... v
Ce se bo župan Tonti pred bližnjimi volitvami res lotil kandidature z.a poslanca, kot se nekaj govori, potem naj mu njegovi somišljeniki svetujejo, naj z. Otvorit-viami cest počaka do začetka predvolilne kampanje. Še prej pa naj si gre nabrat novih moči v Dragotov zdravilni gaj v Tunjice, ki mu je že pred županskimi, volitvami prav gotovo pomagal. Sicer pa je Drago izbrancem na kamniški veselici že delil čudodelne kamenčke, ki prinesejo zmago na volitvah...
Pa še ena s kozjerejske razstave. Ko si je neka obiskovalka na sejmišču ob Nevljici ogledovala razstavljene koz.e, je vprašala, kje imajo koz.le. Pa je hitro dobila odgovor, da se mora zvečer podvizati kar na Glavni trg, kjer se napajajo ob šankih...
KRIŠTOFOV PEPEII.
Dan brez avtomobila -eko projekt EU
Na mnogih televizijah in v dnevnih časopisih širom Evrope, med drugim tudi nas, je bilo moč zaslediti projekta dnevu brez avtomobila, tudi v milijonskih mestih, kje je to skoraj nemogoče, ali pač?
Med drugim seje pred nekaj dnevi v znak dobre volje in naklonjenosti projektu zapeljal s kolesom po Ljubljani v družbi Kolesarske zveze Ljubljana tudi sam predsednik države Milan Kučan, pa v Nemčiji Gerhard Schroe-der,...
Po Evropi predlagajo za dan brez avtomobila 22. sep lember 2000 in tako naj>rej vsako leto - za čistejši zrak. in zdravo življenje.
Kaj pa mi Kamničani? Tudi pri nas bi se lahko spomnili ter obeležili ta dan vsaj z enim projektom, pa ni zaenkrat še nobenega odziva. Utrnila se mije misel, da ne bi bilo napak v podporo temu projektu ter vsem kolesarjem in kotalkarjem vsaj enkrat na teden oziroma na dan brez avtomobila, če je mogoče v popoldanskem času, zapreti cesto Zgornja Stahovica (od zadnje hiše naprej) pa do Kamniške Bistrice, kamor se vsak dan pripelje mnogo obiskovalcev, še posebej kolesarjev. In zakaj ne bi enega samega dnevu namenili zgolj njim?
To je projekt, ki bi zalite/ al malo sredstev, pokazal pa našo zre/osi ter kana j,' ob čutka za okolje in tiste ljudi, ,ki še znajo spoštovati naravo.
PETER RIBIČ
V Kamniškem občanu 6. julija 2000 sem prebral »odmev« g. Sa-gadina, ki izliva svoj žolč name in na moj dopis v Kamniškem občanu 8. junija 2000, uporabljajoč pri tem termine, neprimerne akademski in demokratični obravnavi. Piše z. ihto in uporablja izraze kot: »sračje gnezdo« za vse, kar misli, da ni »dokumentirano«. Po uporabljenih izrazih bi človek lahko sodil, da jc tekst pisal strokovnjak za ornitologi jo, ne pa za arheologijo.
Da gredo z Malim gradom stvari hudo narobe, je nam meščanom Kamnika že dolgo časa znano. Koliko konzervatorjev, arhitektov in zgodovinarjev je že bilo do današnjega dne na tem, pogojno rečeno, nesrečnem hribčku v sedemdesetih letih, kar ga obiskujem, pa vendar je do danes, kljub visokim stroškom, to mesto ostalo premalo raziskano.
G. Sagadin me je izzval, naj naštejem vsaj tri nestrokovne posege na Malem gradu. Po njegovem naj bi jih torej ne bilo. Zato bom naštel nekaj napak, po mojem osebnem mnenju in mnenju mnogih drugih, zasnovanih na preveč individualizirani interpretaciji raziskav in zaradi tega tudi dejanskemu stanju neprimerno uresničenih pri rekonstrukciji ali zaščiti.
Po letu 1982 so se konzerva-torji in arhitekti odločili za restavracijo zidovja nekdanje »opazovalnice«, bolje rečeno »mežnarije« in v izkopani osnovi našli temelje starega romarskega stolpa. Namesto da bi obnovili ta izvirni stolp, so obnovili nepomembne stene »mežnarije«, in one ob njej, to neutemeljeno konstrukcijo pa potem razglasili za »stražni stolp«. Če se že g. Sagadin sklicuje na »podobne primere«, naj mi pokaže primer takega »opazovalnega ali stražnega stolpa«.
Tako rekonstruirano »mežna-rijo« je neki »strokovnjak« okrasil z monstruozno streho (položeno na zasnovo že z mežnari-jo rekonstruiranega prostora), ki je, vsiljujoč nesprejemljiv spored ravnotežja gmot, izmaličila pravi pogled na malograjske razvaline in uničila panoramo mesta Kamnik. Take strehe ni na nobeni sliki ali gravuri, ki kaže Mali grad. To, kar je narejeno, pa ni ne mežnarija, ne stolp.
Mežnarija jc imela dvorišče ob nekdanjem romarskem stolpu, ki ga je videl še Valvasor. Torej je naredil napako tisti strokovnjak, ki je dovolil pokriti tudi del dvorišča z »megalomanske« zasnovano streho.
1995. leta so ob pozidavi zida kapelice delavci slučajno odkrili zahodni trdnjavski zid ter prvotni vhod v »grajsko dvorišče«. Širina vhoda in stanje praga kažeta na vhod za vozove. V pisavi g. Sagadiha se implicitno da naslutiti, da so ta odkritja rezultat »dolgoletnih arheoloških in kasteloloških raziskav in primerjav s podobnimi gradovi« (H7). Bil sem prisoten pri odko-
pavanju teh »spornih« vrat ob kapeli. Ogledal sem si prag, ki je bil ves obrabljen od vozov oziroma koles. Pod iz estriha se jasno vidi (glej sliko iz leta 19951
Dve leti je, kar je po najdbi vrat, po g. Sagadinu »grajskih vrat«, pozidana stena, ki je za svojih cca. sedem metrov požrla toliko zidnega materiala in dela, da bi se s tem dala pozidati stena, ki še manjka do vhodnih vrat na Malem gradu. Odločitev konzervatorja za tako masivno steno je napačen poseg, ker se iz podatkov vidi, da je za ta delec zidu plačano »pičlih« štiri milijone tolarjev kamniških davkoplačevalcev.
Toliko o napačnih posegih v preteklosti. Pripravlja pa se nov »hibrid«. Lesene stopnice, prit r-
niedern Veste zu Stein«. To je torej hiša, g. Sagadin pa nam zatrjuje, da je tam stal »palacij« in to kar dvakrat pozidan.
G. Božo Olorepec, v Kamnik 1229-1979 - Doneski o zgodovini Kamnika, piše za Mali grad, citiram: »ain ods Haws«. Citira letnico 1444, ko so utrdbo na Malem gradu zapustili in odšli v mesto. Zakaj, če je to bil »palacij«? Bili so premeščeni ne iz »palacija«, marveč iz Utrdbe, ker je mestno obzidje Kamnika že bilo uporabno in ni bilo več treba imeli posadke na utrdbi. Obzidje je leta 1451 tudi v popolnosti dograjeno. Zapustili so pa »1 laws« - bivališče - in ne »grad«, ne »palacij«. Vse stavbe, ki so bile pod kapelo, so pripadale utrdbi in so bile najverjetneje skladišča, kašče, hlevi in prebivališča za vojaščino. Utrdba pa je prav gotovo v primeru nevar-
Slika najdenih vrat na Malem gradu takoj po odkopu leta 1995. Težki vozovi so uničili prag. Tudi v ostankih estriha so opazne vdolbine koles.
jene na lahko kovinsko konstrukcijo, kot vhod v kapelo. Ta neprimerna konstrukcija naj bi stala do »morebitnih novih zgodovinskih odkritij«. Sam Bog ve, kdaj naj bi bila ta »odkritja«. Vprašam se, le kako je ta konstrukcija dobila »blagoslov« konzervatorjev in arheologov in koliko dolgo naj bi »krasila« kapelo.
»Abvssus abvssum invocat!«
Razprava o prisotnosti Rimljanov na Malem gradu se mi zdi kot trditev: »Če ni najdenih sledi, je ni bilo«. Čas bo pokazal svoje. »Labor omnia vincit Improbus!«
G. Sagadin tudi apostrofira kot neprimerno uporabljen izraz »balustrada« v opisu Malega gradu. Ta opis oblike je prevzet iz knjige akademika Ste-leta Kamniški okraj na str. 76.,' ki ga avtor zagotovo uporablja figurativno. Torej g. Sagadinu ostaja, da v tem »opisu« korigira ne mene, marveč akademika dr. Franceta Steleta.
Ostaja še ugovor na besedo »grad« na Malem gradu. V knjigi Majde Smole Mali grad kot »grad« ni naštet, uvrščen pa je Kamnik ali »Oberstein«.
Ivan Stopar v knjigi Grajske stavbe v osrednji Sloveniji za Mali grad dodaja: »grad«, takoj za tem pa, kontrarno, omenja listino, kjer Niklaw Sommerc-cker z ženo prodaja ta isti »grad« kot »haus und purgsass
Slika stare pozidane stene v Samostanski ulici leta 2000. Del uporabljenega materiala je verjetno vzet iz. ruševin Malega gradu.
nosti prevzemala vlogo tabora tedanjih Kamničanov. Od 1444 do potresa 1511 ni bilo na Malem gradu razen v kapeli nikogar. Ker 67 let stavbe niso bile oskrbovane, so se ob potresu verjetno podrle, vsekakor pa je bil material porabljen za prenovo mesta (glej sliko zida Bizja-kovega vrta v Samostanski ulici).
Znano je, da so ob izkopavanjih pri »palaciju« na Malem gradu našli ostanke zgorelega zrnja pšenice in rži. Le kaj naj bi to zrnje delalo v »palaciju«. Kje je tu logika?
Naprej omenjeni podatki so za mene, amaterja v zgodovini, pomembni in dovolj utemeljeni. Morda jih bo g. Sagadin tudi poskusil negirati. Mislim pa, da tu ugovoru ni mesta! Fevdalni gospodarji so imeli oba objekta. Stari in Mali grad, pod eno upravo. Stari grad (»Oberstein«) in »Burgsitss am niedern Veste zu Stein«, edino pravo ime za Mali grad, sta enota. Iz citiranega naziva se da razločiti, da to ni bil »grad«. Tudi ni logično, da bi imel Kamnik, v tem času malo mesto, kar dva gradova. Ker se zgodovinsko ta dva objekta ne dasta ločiti, bi se morali rezultati raziskav tudi skupno analizirati. Trditev g. Sagadina je, da je na Malem gradu bil »palacij«, moja pa, da je bila samo utrdba s pritiklinami. Tu je tudi spor in od tod so tudi nekorektne besede. Upam, da bo moja interpretacija dobila pravo podporo, ker g. Sagadin ni niti prvi niti zadnji arheolog in konzerava-tor na Malem gradu.
dr. med. NIKO SADNIKAR
Izbrana zgodovinska literatura:
1. Majda Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem, 1982.
2. Božo Olorepec: Kamnik 1229-1979. Doneski k zgodovini Kamnika.
3. France Slele, prof. dr.: Politični okraj Kamnik.
4. Ljudmi] llauptmann: Začetki in razvoj Kranjske, 1999.
Kamniški OBČAN
ŠPORT - PLANINSTVO
21. septembra 20(10 11
3i
...........; j
Urh šesti in še prvak
Na državnem prvenstvu v gorskem teku avgusta v Škofji I .oki je čast Kamničanov branil le Lado Urh. V teku na Lubnik in nazaj na mestni trg v Škofji Loki je v absolutni konkurenci osvojil šesto mesto. Hitrejši so bili Jože Čeh, Boštjan Novak, Igor Šalamun, Franci Teraž in Marjan Zupančič. Lado pa je hkrati osvojil naslov prvaka v veteranski kategoriji. Lado Urh je v juliju slavil tudi na drugem našem mednarodnem maratonu, med Železno Kaplo in Preddvorom, ki ga zaradi konfiguracije štejejo že med gorske. »42 kilometrov čez Jezerski vrh je zelo napornih, a meni je bil to izziv,« pravi Lado.
Martin jaš in Jeras najboljša v dualu
Kolesarsko društvo Calcit je bilo v juliju prireditelj dvoboja v Stahovici. Za gledalce paradna disciplina gorskega kolesarstva zaradi počasne proge ni nudila adrenalinskih užitkov kot lanska hitra, prva izvedba. Drsalni, blatni vložki z številnimi padci so bili pravi nadomestek hitrim skokom. Rekorderje v snežno bel dres Scott odeti Martinjaš, ki je padel trikrat, a kljub temu premagal dosedaj vodilnega v pokalu Mirana Vauha, ki sc je prepočasi pobiral s tal. Poleg taktike, kjer so se blatni gladiatorji lahko odločali o vožnji-skoku čez skakalnice ali obvozu mimo zastavic, so bili dvoboji povečini odločeni že po hitrejšem startu in bolje izpeljanem prvem ovalnem zavoju. »Dual me je tokrat premamil šele drugič. Nastopal sem sicer v bivšem paralelnem slalomu, v dualu ŠC mi ni ljubilo iti na tekme. Na tej progi se razen padca v blatu in drseči travi ni moglo nič hudega zgoditi. Ščitniki so bili le ovira. Pa kolo poglejte, rabljena kolesarska plašča sem za dva 'jurja' kupil sele tukaj,« je po senzacionalni zmagi na četrti dirki Živalskega dvoboja Šinklmojster 2000, slovenskega pokala gorskih kolesarjev v dualu, v dolini Kamniške Bistrice dejal presenetljivi zmagovalec Mitja Sorn i/. Završnice.
Čast specialistov za dual je pred naleti superiornih »dovvnhill-ašev« v malem finalu v »srečanju« z liderjem kluba prireditelja KI) Calcit Aljoši Mart in jašu priboril Uroš Klavž in prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku pokala. Med gledalci je najbolj završalo ob nastopu prvega gostitelja Toma Jerasa. »Sedaj je treba malo usmiljenja, da prihodnji dual sploh bo,« se je pošalil uradni napovedovalec Andrej Dekleva. Tekmec v čctrtfinalu ni pokazal le dobrote in pripadlo mu je osmo mesto.
»Tisti, ki so videli že veliko dvobojev, priznavajo, da je bila šifer kratka in tokrat blatna proga zelo dobro 'skonstruirana', saj je nudila vse do zadnjega metra enakovreden boj za oba rivala,« so progo in s tem tekmovanje, ki naj bi v septembru dobilo nadaljevanje »Šinklmojster 2000«, pohvalili v vodstvu pokala Živalskega dvoboja. Da jc dual bil in verjetno še kakšen bo, imajo največ zaslug Jerasovi iz Stahovice in Tadej Trobevšek kot vodja tekmovanja ter glavni donatorji Galjot Zagorica, Pulzar Komenda, Scott Kranj. Pro-kolo Kamnik in Valy Žagar Kokrica. ,
METOD MOČNIK
9. Mikušev memorial na Duplici
Prvi LUS
Dupliški balinarji so že devetič pripravili balinarsko tekmovanje za Mikušev memorial. Na dupliškem balinišču se je na štirih stezah pomerilo II ekip. Poleg štirih domačih ekip so sodelovali šc balinarji iz Ljubljane, Mengša, Zaloga in Kamnika.
V zanimivem srečanju so v polfinalu balinarji Slovenija vino premagali ekipo domačih veteranov s tesnim rezultatom 12:11, Hermes pa je klonil v tekmi z LUS d. o. o. z rezultatom 0:13.
V finalni tekmi pa je LUS d. o. o„ ekipo so sestavljali igralci BK Duplica, premagal ekipo Slovenijavina s 13:3.
Rezultati: /. LUS d. o. o., 2. Slovenija vino, 3. Hermes, 4. Duplica veterani, 5. Mengeš, 6. Zalog, 7. Duplica II, 8. Svečarstvo Osolin, 9. Duplica I., 10. Društvo upokojencev Kamnik, 11. Škarja.
F. S.
V zmagoviti ekipi LUS-a so sodelovali balinarji Jože Medic, Bojan Lukanc, Sebastijan Mlinar, iMdo Hočevar, Grega Golob in Franc Bedič.
ŠD »VIRTUS« Duplica - KARATE sekcija
Mengeška 3, Kamnik, tel.: 83-12-718 Uspešno in ambiciozno karate društvo vabi v svoje vrste nove člane in članice.
T
Zahteve:
- starost najmanj 7 let, zgornje omejitve starosti ni,
- redna udeležba pri vadbi.
Nudimo:
- strokovno vodene treninge,
- udeležbo na seminarjih doma in v tujini.
- udeležbo na tekmovanjih doma in v tujini,
- napredovanje in brezplačno opravljanje izpitov (do 3 kyu),
- kvalitetno prijetno preživljanje prostega časa - izleti, pikniki, letovanja
- in še obilo drugih prijetnih doživetij in dosežkov...
Pridružite se našim zadovoljnim in uspešnim karateistom vsak ponedeljek in petek od 19. do 20.30 v telovadnici Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku vse do vključno 6. oktobra. Informacije tudi po GSM 041/695-335.
Uspešno kamniško zastopstvo na tradicionalnem triatlonu jeklenih
Bohinjski športni delavci Triatlon kluba Bohinj so si vnovič oddahnili po uspešno izpeljanem tradicionalan - letos že petnajstem Triatlonu jeklenih. Priljubljenosti gre pripisali tudi rekordno udeležbo 125 tekmovalcev, od tega 6 žensk.
Od leta 1984 do 2000 je zadnji avgustovski vikend za vse ljubitelje veslanja, kolesarjenja in teka rezerviran za nastop na tem priljubljenem triatlonu. Mnogi privrženci aerobnih športov, ki so zaradi plavalne nepismenosti prikrajšani za udeležbo na klasičnih triatlonih, si na tej veslaški enačici dajo duška in se spopadejo s strminami triglavskega pogorja, tekmeci in samim seboj.
Skozi zgodovino tekme so s petkratnimi zmagami na vidnem mestu Lojze Oblak in Jože Rogelj, pri ženskah pa Nataša Nakrst. Posebno pri ženskah so tudi kamniške športnice igrale vidno vlogo: kolesarko Vida Uršič je zmagala leta 1984, leta 1993je slavila Nataša llribar-Planko, ki se spet počasi vrača na tekmovalne steze, od letos pa ima največ zmag na plečih članica Šl) Trisport iz Kamnika Nataša Nakrst - zmagala je ž.e šestič. Pri moških pa je četrtič slavil Marjan Zupančič iz. Radovljice.
Na polovici kolesarske proge je bila možno tudi dvojno zmagoslavje 7 risporta, saj je po majhnem zaostanku na veslanju Miro Kregar na kolesu ujel potencialna favorita za zmago - Zupančiča in Roglja. Drugo mesto je imel definitivno v žepu, morda celo zmago. Na makadamskem spustu na Pokljuki pa je dvakrat prebil zračnico in na koncu po izgubit petih minut pristal na 5. mestu. Prav počene zračnice so tudi njegovim zasledovalcem ko-drale živce - od Kamničanov so zračnice menjali še Močnik, ki je na cilj prispel kot deveti, Arbajter in Kotnik ter še pol ducata ostalih. ' Res škoda, da se zaradi nekaj kilometrov makadama izničijo možnos-
ti uvrstitve tekmovalcev na mesta, ki so po vloženem trudu v pripravljalnem obdobju in na samem tekmovanju realno dosegljiva.
Rezultati kamniških tekmovalcev izmed rekordnih 125 udeležencev so bili naslednji:
Ženske: NATAŠA NAKRST (TRISPORT) - I. MESTO (3:23.44)
Moški: MIRO KREGAR (TRISPORT) - 5. MESTO (3:03.11), METOD MOČNIK (CALCIT) -9. MESTO (3:08.45), SANDI SR-DAR (CALCIT) - 10. MESTO (3:13.40), MATIC ROMŠAK (TRISPORT) - 19. MESTO (3:18.33). BRANKO ŠKOF LUK (P A M I'j - 23. MESTO (3:22.03), M ARE KOTNIK (TRISPORT) -26. MESTO (3:24.15). IZTOK ARBAJTER (CALCIT) - 35. MESTO (3:32.42), GORAZD 5070-ŠEK (DUPLICA) - 66. MESTO (3:53.10). ANTON PANČUR (SOTESKA) - 81. MESTO (4:02.15).
109 tekmovalcev je doseglo cilj pri Vodnikovi koči na Veleti] polju, 16 tekmovalcev pa se je odločilo za predčasno vrnitev v dolino.
Naslednje leto bo Triatlon jeklenih ob istem času na istem mestu. Vsem tistim kamniškim kolesarjem. i(derjem in tekačem, ki se vsakodnevno podajajo na strmine Starega gradu, Crmivca in Kamniške Bistrice, naj velja naslednji nasvet. Označite si datum - konec avgusta, med dopustom si izposodite čoln in pridite v Bohinj. Ne zaradi same tekme, ampak zaradi sebe, svojega zdravja, druženja, zgleda otrokom in prijateljem. Delo bo sicer naporno, občutki potem pa božanski ...
MIRO KREGAR
Novice iz Kinološkega društva
niki mladih psov, nepriznavanje avtoritete vodnika. Kuža ima sicer svojega gospodarja neskončno rad, vendar, ko ponosni lastnik izrazi prvo resno zahtevo, se prijatelj upre. Pes se za zahtevo enostavno ne zmeni, vse prošnje, ukazi in grožnje ne za-ležejo, pes se enostavno obrne stran in pokaže zgroženemu lastniku sicer čudoviti, a nesporno zadnji konec svojega prelest-nega telesa. Z malo sreče in veliko pameti pride lastnik takega psa v malo šolo, kjer s pomočjo nasvetov in praktičnega dela doseže, da s svojim psom naveže pristen odnos. V mali šoli poskušamo doseči, da poteka odraščanje psa brez nepotrebnih slabih izkušenj, ki lahko še kako ovirajo nadaljnje šolanje. Pes se navadi na povodec, nauči se hoditi ob levi nogi ter ubogati na osnovne ukaze, kot sta sedi in prostor.
Mala šola je vsekakor temelj kultiviranih, zdravih in zadovoljnih odnosov med vodnikom in psom v urbani sredini.
Kamnik II.
Nadaljevanje iz prejšne številke Dobro delo kamniškega Kinološkega društva se je pokazalo tudi pri letošnjih zaključnih izpitih. Pred strogimi sodniškimi očmi je znanje svojih štirinož-cev in rezultate svojega dela pokazalo 13 kandidatov.
Seveda tudi tokrat ni šlo brez velike treme vodnikov, ki je povzročila posamezne napake oziroma spodrsljaje pri izvajanju izpitnega programa. Vendar je kljub temu vsem prijavljenim uspelo izpite opraviti, za kar jim gre vse priznanje, kakor tudi zahvala vsem vodjem skupin, ki so nesebično posredovali svoje znanje na tečajnike.
Mala šola
Poleg prej omenjenega »resnega« šolanja organiziramo v KD Kamnik tudi malo šolo. V mali šoli se predvsem igramo. Vendar pa je to strokovno vodena igra, skozi katero se kuža v rosni dobi največ, najhitreje in najraje uči. Za to obdobje velja zlato pravilo: ura zamujena ne vrne se nobena.
Mala šola je potekala ob sobotah popoldne, udeleževali pa so se je vodniki s psi do starosti 7 mesecev. Zvezde so bili vsi nastopajoči, toda cela zadeva je kljub temu potekala po vnaprej določenem skrbno pripravljenem scenariju. V njem je bilo bolj malo prostora za improvizacijo, pasme so bile različne, dojemljivost za šolanje prav tako. Nedvomno težavna zadeva. In kakšen jc bil cilj? Spoznati psa z lastnikom, navezati med njima prijateljstvo, ki mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju in razumevanju, vodniku pa predstaviti osnovne potrebe in lastnosti štirinožca ter ga naučiti pravilno usmerjati njegov razvoj.
V Kinološkem društvu Kamnik iz leta v leto namreč ugotavljamo, da je ena od osnovnih težav, s katero se srečujejo vod-
Agility
Najprej poglejmo, kaj sploh je agility. Beseda agility je angleška in pomeni gibčnost, spretnost. Torej je to zvrst kinološkega športa, pri katerem sta predvsem pomembni spre-tost in gibčnost tako psa kot vodnika. Steza za agility je iz podobnih ovir kot pri konjeniškem športu, pes pa jih mora v določenem času s čim manj napakami premagati. To zvrst športa, v kateri je v ospredju poudarek na prijateljstvu in igri med človekom in psom, bi-lahko označili tudi kot show-šport. V njej lahko sodelujejo prav vsi kužki, tako rodovniški kot mešančki, saj se jih deli v skupine samo glede njihove plečne višine: do 40 cm - razred mini, nad 40 cm - razred standard.
KINOLOŠKO DRUŠTVO KAMNIK (nadaljevanje prihodnjič)
Odprto prvenstvo v tenisu za dekleta in fante do 16. let
Kamničan Miha Crnkovič v finalu
Od srede, 16. avgusta pa do sobote, 20. je v organizaciji Teniškega kluba Slazenger Kamnik jjotekalo odprto prvenstvo v tenisu za dekleta in fante do 16 let. Devetdeset igralcev in igralk iz vseh koncev Slovenije je kljub izredno visoki vročini prikazalo odlične igre.
Domači igralci so igrali vidno vlogo na turnirju. Že v prvem ko lu je presenetil Aleš Pogačar, kije/jremagal tretjega nosilca in lanskega finalista državnega jirvenslva Tadeja Šolarja, člana Teniš-kegakluba Branik Maribor, vendar j>a ni ponovilenake igre v drugem kolu inje moralpriznatipremoč' Mihi Mlakarju (TKIilisk Ljubljana). Urošu Mlakarju je pot v četrtfinale presenetljivo prepret. ll Nejc Novak (TK Radenci). Pri dekletih ji' presenetila Tadeja Kokalj z uvrstitvijo v drugo kolo z zmago nad Anjo Umik (ZK Standox Domžale). Teji Jeras j>a je uspela uvrstitev v četrtfinale, kjer je morala /irizuali premoč kasnejši finalistki Maji Senu a (TK Branik Ma rihor).
Miha Crnkovič ni bil postavljen za nosili a vendar-je kljub Imun kar po vrsti izločil sedmega, četrtega in drugega nosilca. Šele v finalu gaje zaustavil jmn nosilec Nejc Kržan (TK Slovan Ujublja-iia). Želja po zmagi preddomačo publiko Je bila preveliko breme za mladega tekmovali a. Po izenačenem Jnvem selit, katerega hi z malo sreče lahko tudi dobil in mogoče spremenit potek tekme />■ v drugem močno jjojmstil in zmaga je šla v Ljubljano. Med dekleti je slavila Sandra Volk z zmago nad Majo Senica. Privlačne nagrade najboljšim sta prispevala Levček, d. o. <>. trt Fructal, d d poslovna enota Kamnik.
Rezultati finale dekleta: S. Volk (TK Nova Gorica) : M. Senica (TK Branik Maribor j 3/6, 6/2, 6/1.
Rezultati finale fantje: N. Keržan (TKSlovan): M. Crnkovič (TK Slazenger Kamnik) 7/5, 6/1. D. K.
\Stojijo od leve proti desni N. Keržan, M. Crnkovič, M. Senica, S. Volk.^
PLANINSKI KOTIČEK
Nogomet na najvišji ravni
Ze dalj časa nekateri tožijo, da ni več prave družabnosti v hribih, da se nam vse preveč mudi, da se enostavno ne znamo več družili. Zato je ob nekakšnem koncu poletne alpinistične sezone nogometna tekma »na najvišji ravni«. Bolj z namenom druženja in zabave kot pa resno tekmovanje. Če ho kolikor toliko ugodno vreme, bo v nedeljo. I. oktobra, spet nogometna tekma »na najvišji ravni« (1800 m nad morjem) med planini i oziroma alpinisti iz Kranjske in Štajerske.
Začetek »tekme« bo, kot vselej doslej, točno opoldne. Načeloma lahko sodelujejo le alpinisti, praktično pa vsi, ki bodo takrat na Koroiici in bodo imeli ustrezno obutev (copate), pri čemer vsak sam odgovarja zase in skrbi z.u svoje zdravje. Izbor ekip bo na igrišču četrt ure pred začetkom. Vabljeni so tudi gledalci, ki bodo vzpodbujali ekipi. Če bo sla bo vreme, tekme ne bo.
Izlet na Korošico
Da ne bi bila nogometna tekma »na najvišji ravni« privilegij samo alpinistov, organizira PD Kamnik istega dne, v nedeljo, L oktobra, izlet na Korošico. Odhod bo ob 7.30 s Trga prijateljstva v Kamniku z lastnimi avtomobili do Ravnega polja (1440 m visoko). Sledilo bo okoli 2 uri zmerne hoje do Koroške. Po končani nogometni tekmi bo, odvisno od vremena in razmer, vrnitev mimo Vodotočnega jezera čez Desko alt pa pod Las lovcem do avtomobilov, kar bo zahtevalo več kot dobri dve uri hoje
Potrebno je nekaj kondicije, ustrezna planinska obleka in obutev (za »nogometaše« še copati), nekaj hrane (koča naj bi bila še odprta, vendar Korošico velikokrat preseneti). Izlet bo predvidoma vodil Bojan Pollak ob pomoči svojih tovarišev. Ce bo slabo vreme, izleta ne bo
Vabljeni v mladinski odsek
Pomladi začeto delo mladinskega odseka se bo letos nadaljevalo pod vodstvom Bernarde Cander. Vsi, ki jih zanimajo hribi, pravilna ho/a. oprema in drugo znanje, potrebno za varnejšo hojo v hribe, pa tudi do živetja v višavah, lepi pogledi, široki razgledi, posebno vzdušje, vendar tudi hoja, zgodnje vstajanje, čudoviti sončni vzhodi in zahodi m še cel kup drugih reči. ki se jih da doživeti v hribih, nižjih in visokih, naj pridejo v ponedeljek, 25. septembra, ob 19.30 na Šut no 42 v Kamniku, v prostore planinskega društva, kjer se bodo dogovori/i. kako naprej.
AS na Mont lila ne u
Čeprav se je zadnja alpinistična šola kamniškega AO pod vodstvom Metodo Humorja formalno končala ž.e spomladi, je Metod pripravil n/en višek v avgustu. Organiziral je obisk »svetovnega centra alpinizma«, kakor nekateri poimenujejo Chamonix. Žal udeležba ni bila ravno velika. Tako sla se 15. avgusta poleg Metoda kot vodnika na najvišji vrli Alp (če je to sočasno tudi najvišji evropski vrli. že dolgu i umi leče polemika). Morit Blanc, povzpela samo Matej Kladnik in Franc Miš. Na le/ ■ 'odpravi«, je bil poleg vzpona na vrh tudi tečaj hoje />o ledi mki/i in ogled ne katerih najzanimivejših sten v tem pogorju. BOJČ
12       21. septembra 2000
KRONIKA - ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Iz avgustovske kronike kamniške policijske postaje
Tatovi tudi avgusta niso imeli dopusta
Kot kaže, je najbolj vroč letošnji mesec po svoje vplival na večje število prometnih nesreč, saj so naši policisti na območju policijske postaje Kamnik zabeležili kar 73 prometnih nesreč, lani pa le 58. Ena nesreča se je končala s smrtjo udeleženca, pet s telesnimi poškodbami, ostalih 67 pa le z razbito pločevino.
Avgusta je bilo potrebnih 43 intervencij policistov zaradi kršitve javnega reda in miru. Dvajsetkrat so morali razgrajače miriti v zasebnih prostorih, 23-krat pa na javnih krajih oziroma v raznih lokalih.
Med 44 kaznivimi dejanji so bile najpogostejše tatvine, ki so jih zabeležili 20, od tega pet tatvin koles in koles z motorjem. Kar 11-krat so nepridipravi vlomili v različne objekte in 6-krat v avtomobile, ki so v poletnih mesecih pogosto priljubljeni cilj različnih vlomilskih skupin in posameznikov.
Že takoj na začetku avgusta je doslej šc neznani vlomilec vdrl v trgovino Drogerie markt in od-
zdravniško pomoč. Komaj pol ure kasneje pa so v čelnem trčenju dveh voz.il na kamniški obvoznici dobile tri osebe hude telesne poškodbe.
7. avgusta se je na cesti proti Kekcu prevrnil mlad traktorist in se hudo poškodoval. Okrog 16.30 pa sta se v Soteski zgodili dve prometni nezgodi, ki pa sta se, k sreči, končali le z materialno škodo.
Hudo prometno nesrečo pa so
Razjasniti okoliščine
3. 8. 2000 se je ob 22.45 na regionalni cesti I. reda 225, na relaciji Stranje - Kamnik, pri tovarni KIK, pripetila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen pešec Damjan GOD1CELJ. Dobil je tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
Na pokojnega je zapeljal neznani voznik, kije iz do sedaj neznanih razlogov odpeljal s kraja prometne nesreče.
Dne 9. 8. 2000je bilo v zvezi s to prometno nesrečo v časopisu že objavljeno obvestilo, na podlagi katerega je bilo prejetih nekaj informacij, ki so jih podali občani Kamnika in okolice. Navedenim občanom se zahvaljujemo za sodelovanje, saj so njihove informacije pripomogle k ugotovitvam določenih okoliščin.
Prav na podlagi dejstva, da so občani pripravljeni sodelovati, ponovno naprošamo vse, ki bi kakorkoli vedeli o navedeni prometni nesreči, predvsem da bi se dopolnile ugotovitve o poteku prometne nesreče in da bi se prepoznal voznik, kije bil v spletu znanih okoliščin udeležen v nesreči, da se javijo osebno na Postaji prometne policije ali na telefonski številki 01-
50-74-106 in 01-50-73-891 ali 113.
V._J
nesel za tristo tisočakov kozmetičnih izdelkov.
Kmalu zatem je neznanec vlomil v gospodarsko poslopje Galerije Repanšek v Rudniku in odnesel lestenec in vrtalko. Vlom v kletne prostore galerije pa mu je spodletel.
12. avgusta je neznanec vlomil v garažo pri telovanici OŠ Frana Albrehta in iz nje odpeljal kolo z motorjem PIAGGIO srebrne barve. 14. avgusta se je zgodil vlom na gradbišču na Ljubljanski 21/a. Neznanec je s seboj odnesel več električnih vr-talk, brusilk in drugega orodja.
19. avgusta je vlomilec iz podjetja ZORI odnesel računalnik, monitor, modem in tiskalnik.
22. avgusta je bilo vlomljeno v klet na Zikovi ulici. Neznanec se je odpeljal s skuterjem PIAGGIO Gilera, črne barve.
31. avgusta je vlomilec na silo prišel v prostore Avto cluba na Trgu svobode in s seboj odnesel računalnik in tiskalnik.
5. avgust je bil za voznike motornih vozil nesrečen dan. Prometne nesreče so se kar vrstile. Najprej dopoldne dve nesreči v Buču, kjer je bila poškodovana voznica, okrog 15. ure pa sta sledili nesreči na Maistrovi ulici v bližini gostine pod Skalo. Zaradi udarca v glavo je moral eden izmed udeležencev iskati
v kanjon blizu tovorne žičnice in se hudo poškodoval. V reševalni akejije sodelovalo 11 gorskih reševalcev in dva policista.
Med kršitvami javnega reda in miru naj najprej omenimo razgrajača na Steletovi, ki je 9. avgusta ponoči z železno palico in izvijačem razbijal po vratih tujega stanovanja in nato fizično napadel stanovalca. Ker se ni hotel umiriti, so ga policisti odpeljali na pridržanje do iz-treznitve.
30. avgusta sredi popoldneva je pijani možakar v Nevljah pretepal svojo ženo in hčerko. Ker se niti ob prihodu policistov ni hotel pomiriti, so ga začasno odpeljali v ža to primerne prostore na Povšetovo ulico v Ljubljano. Srečal pa se bo tudi s sodnikom z.a prekrške.
Konec avgusta so brezdomci večkrat vdrli v zapuščeni hotel Malograjski dvor in tam prespali. Skoraj vsak teden je bilo treba za njimi popravljati vrata in nameščati nove ključavnice.
29. avgusta so policisti v Tuhinjski dolini odkrili osem romunskih ilegalcev, med njimi dva otroka, ki so nezakonito prestopili državno mejo in se verjetno nameravali napotiti naprej proti zahodu.
F. S.
OGREVANJE NA PLIN JE NAJCENEJŠE
(in to kar za 30% v primerjavi z oljem!)
• PRODAJA plinskih peči BUDERUS, HYDROTHERM,
• JUNKERS, VAILANT, VIESSMANN
• IZVEDBA na ključ od projekta do zagona
• BREZPLAČNO SVETOVANJE
• UGODNI KREDITI
Kon Tiki
Šolar
d.o.o.
SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA
Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPUCA), tel.: 01/8310-380
Kamniški gasilci tudi v poletnih mesecih aktivni
Pogosta posredovanja zaradi malomarnosti občanov
policisti zabeležili 14. avgusta v Šmartnem v Tuhinju, kjer sta bili dve osebi huje, dve pa lažje poškodovani. Potnika, ki sta bila ukleščena v vozili, pa so morali iz objema pločevine rešiti gasilci.
Avgusta so morali policisti in gorski reševalci kar nekajkrat pomagati tudi obiskovalcem naših planin. 3. avgusta so kamniški gorski reševalci morali posredovati kar trikrat. Najprej so morali v dolino prepeljati planinca, ki mu je na poti z. Zelenega roba proti pastirskemu naselju odpovedalo srce. Malo pozneje so morali s planine s helikopterjem odpeljati izčrpani planinki. Tretjič pa so priskočili na pomoč nizozemski državljanki, ki se je poškodovala pri padcu na poti s planine Dol proti Kamniški Bistrici.
14. avgusta je s strehe na koči pri obnovitvenih delih padel moški in se poškodoval. S pomočjo gorskih reševalcev in helikopterja so ga odpeljali v klinični center. Druga delovna nesreča se je pripetila 21. avgusta na Veliki planini, ko je traktorist na zadnjem delu traktorja na deski peljal obiskovalko. Pri vožnji ji je hidravlika zlomila roko in so jo morali s helikopterjem odpeljati v bolnico.
24. avgusta je planinec pri vračanju z Velike planine padel
Prvi dnevi junija so bili prežeti z gasilskimi vajami. Vse desetine so se trudile izboljšati hitrost izvedbe vaje in Štafet nega teka. Nekaterim je to uspevalo bolj, drugim manj. Bližalo se je tekmovanje v Komendi, na katerem smo dosegli zavidljive rezultate (predvsem v ženski konkurenci).
Poleg vaj so sc gasilci posvečali tudi bolj resnim stvarem. 6. junija so očistili cestišče po prometni nesreči na Ljubljanski cesti, ko sta trčila voznika sku-terja in Yuga. Dva dni kasneje so ugotavljali vzroke puščanja vode na Groharjevi. V nekaterih stanovanjih so zaradi pretiranega močenja (puščanja vode) v višjem nadstropju lahko opazovali mokre strope in stene.
10. junija je bilo v Komendi gasilsko tekmovanje za mladino. Uvrstitve naših ekip so bile kar pohvalne.
V noči na 11. 6. so sporočili, da gori gospodarsko poslopje v Po-rebru. V akciji gašenja je sodelovalo 36 gasilcev. Požar so uspeli omejiti, tako da so sosednje
V juliju so se poročili:
- URŠIČ ALEKSANDER, komercialist, Črna pri Kamniku 5 in ŠINKOVEC ERIKA, bančna uslužbenka, Kamnik, Kranjska c. 3C
■ KONČAN DAMIJAN, študent, Kamnik, Šutna 82 in VIDERGAR IRENA, profesorica razrednega pouka, Zgornje Koseze 3
- RERLEC TOMAŽ, asistent na fakulteti, Kamnik, Mlakarjeva ul. 2 in MALI IRF.NA, tehnologinja v razvoju, Šmartno v Tuhinju 24
- KODR1Č ROBERT, sistemski ing., Kamnik, Steletova c. 8A in BURJA DARIJ A, galeristka, Kamnik, Steletova c. 8A
- FIŠER BOŠTJAN, natakar, Kamnik, Trg svobode 3 in KUSTECNINA, trgovka, Kamnik, Vegova ul. 19
- BIZANT DOMEN, mizar, Dobruška S A in JANEŽ1Č BARBARA, študentka, Mlaka 38A
V avgustu so se poročili:
- Hl ADE JANEZ, mizar, Križ 21 in ŽERAKSAŠA, upravni tehnik, Kamnik, Zikova ul. 3
- VRHOVNIK JANEZ, gasilec. Tunjice 32 in PANČUR PETRA, absolventka, Bistričica 15
- PIRŠ RAFAEL, slikopleskar, Zgornji Tuhinj 9 in PODBELŠEK ANDREJA, konfekcijska modelarka, Golice 14
- BAZEU TOMISLAV, elektrotehnik, Ljubljana, Ul. Malči Beličeva 147 in GAŠPERLIN JANA, vodja potlovalnice, Kamnik, Steletova c. 25
- POUANŠEK ROBERT, tiskar, Zgornji Tuhinj 21 in HRIBAR.I ANA, študentka. Mali Hrib 7
■ PUKLA VEC MATEJ, univ. dipl. ing. arhitekture, Orle 8B in PETRIČ MAR.IETKA, dipl. psihologinja, Domžale, Ljubljanska c. 114 A
V juliju so umrli:
- KLEMENČIČ LJUDMILA, roj. Sitar, Kamnik, Šutna 27, upok., stara 95 let
- KORT1NIK JANEZ, Spodnje Stranje 16, upok., star 91 let
- KORBAR FRANČIŠKA, roj. Balantič, Kamnik, Prešernova ul. 7, upok., stara 94 let
- KOREN KAROLINA, roj. Stropnik, Kamnik, Klavičičeva ul. 5, upok., stara 65 let
- KOMPARE MARIJA, roj. Pirš, Ljubljana, Podjunska ul. 12, upok., stara 89 let GROŠEU ANTONIJA, roj. Slapar, Buč 26, upok., stara 86 let
- TREBUŠAK ALOZU, Kamnik, Rakovnik 9, upok., star 91 let
- KAKER JOŽEF, Bistričica 35, upok., star 53 let
- DROVENIK VIDA, roj. Krolnik, Kamnik, Groharjeva ul. 12, upok., stara 87let -L1P0VŠEK JANEZ, Laze v Tuhinju 4, upok, star 77 let
- PIRC ZLATA, roj. Zidan, Kamnik, Žale 2, upok., stara 65 let
- GROŠEU MARJAN, Podgorje, Podgorje 33, dijak, star 16 let
- BRULC NEŽA, roj. Rode, Smarca, Stegne 2, upok. stara 68 let
- SOKL1Č MARIJA, Sela pri Bledu, upok., stara 88 let
- ŽUGEU TEREZIJA, Kamnik, Zikova ul. 3, upok., stara 70 let
- JUTERŠEK IVAN, Podgorje, Podgorje 28, upok., star 89 let
- ŠTELE NIKOLAJ, Kamnik, Kovinarska c. 14, upok., star 67 let
- HOMŠAK PAVEL. Kamnik, Tunjiška c. 2A, upok., star68 let
- ORAŽEM LUKA, Velika Lasna 5, upok, star 77 let
V avgustu so umrli:
- MODIC ANTON, Kamnik, Prvomajska ul. 12, upok., star 84 let
- VRANKAR MARTIN, Sidol 4, upok, star 64 let
■ STARE VITOSLAVA, Kamnik, Kebetova ul, 15, upok, stara 83 let
- JUGOVIC KOFOL MARIJA, Ljubljana, Gubčeva ul. 13, upok., stara 86 let
- PAJEK STOJ AN, Slov. Bistrica, Titova c, 35, star 44 let
- G0DICF1J DAMJAN, Kamnik, Ljubljanska c. 84, star 27 let
- VODNIK ALOJZIJA, roj. Jarec, Ljubljana, Jamova c. 52, upok., stara 88 let
- HR1BOVŠEK FRANČIŠEK, Črni vrh v Tuhinju I. upok., star 76 let
- URANKAR TEREZIJA, Bela 25, upok., stara 87 let
- KARNER MAJDA MARIJA, roj. Homar, Kamnik, Tkalska pot 4, stara 65 let
- DRAGAN MARIJA, Ljubljana, Gasilska c. 15, upok., stara 86 let
- DREŠAR VIDA. Kamnik, Zikova ul. 8, upok., stara 64 let
- KADUNC VID, Zgornji Tuhinj 25, upok, star 84 let
- PODBELŠEK MARIJA, Laze v Tuhinju 17, upok., stara 78 let
- HRIBOVŠEK MIHAEL, Kamnik, Levstikova ul. 22, upok., star 78 let
- MLAKAR ZDRAVKO, Kamnik, Steletova C. 3, star 54 let
- RODE ANTON, Kamnik, Jakopičeva ul. 19, upok., star 68 let
stavbe ostale nepoškodovane. 15. 6. je dvanajst gasilcev črpalo vodo iz kletnih prostorov Doma invalidne mladine. Delali so dve uri. V enem izmed stanovanj na Klavčičevi ulici se jc 19. 6. močno kadilo. Ker so sosedje prijavili požar, se je v akcijo odpravilo 20 gasilcev s štirimi vozili. Na srečo ni bilo hujšega od zažgane klobase v posodi na štedilniku. Čiščenje cestišča po prometni nesreči je bilo spet na vrsti 23. 6. Dva dni kasneje pa se je spet kadilo na Klavčičevi. Tokrat je bila škoda večja, saj je zgorel del kuhinje zaradi vžiga olja na štedilniku. Hrana jc spet gorela 29. 6., tokrat na Ljubljanski 3b.
Julij se je začel obetavno, vendar končal katastrofalno. 14. 7. so ob 20.55 gasilci odhiteli na pomoč na mengeško polje, kjer se je zgodila prometna nesreča. Pol ure kasneje so iz centra za obveščanje sporočili, da gori kozolec na Mlaki 25. Vzrok požara: lastnik je požigal sršene v kozolcu. Pogorelo jc nekaj slame. Na nesrečo pa je ta dan zahteval štiri poškodovane gasilce in razbito gasilsko vozilo. Zaradi možnosti razširitve požara s kozolca na sosednje objekte se je ekipa gasilcev z mengeškega polja odpravila na pomoč kolegom na Mlako. Na cesti proti Komendi jim je v nekem križišču prednost odvzel voznik osebnega vozila. Zapeljal je s stranske ceste natanko pred gasilski avtomobil. Ker bi bilo trčenje lahko usodno za voznika osebnega vozila, se je prisebni voznik - gasilec poskušal umakniti na neutrjen rob cestišča. To pa je povzročilo zdrs gasilskega vozila s cestišča in močan udar v brezino potoka Kneza. Pri tem so se poškodovali vsi prisotni gasilci. Želimo jim čimprejšnje popolno okrevanje.
Tretjega avgusta je zagorela odpadna barva ob reki Bistrici. Požar so pogasili trije gasilci. 5. 8. se je zgodila prometna nesreča na kamniški obvoznici. Trije ponesrečenci, ki so bili v vozilih Citrofin BX in VW Golf, so bili prepeljani na urgenco. Težave Z vodo so se pojavile še na Livarski 7. Voda je puščala in zalila kletne prostore. Gasilci so jih s pomočjo črpalk izpraznili. Nesreča s traktorjem se je pripetila 7. X. na cesti proti Kekcu. Ponesrečenega voznika so odpeljali po zdravniško pomoč. 11.8. je zagorelo olje na štedilniku v stanovanju na Bevkovi 42. Ogenj se je razširil tudi na kuhinjske elemente in opaž. V akcijo so odšli 4 gasilci, vendar so lahko le odstavili razgreto ponev, saj so stanovalci plamene že sami pogasili. Še isti dan se je zgodila prometna nesreča pri »svetilniku«. Voznik mercedesa jc zaprl pot motoristu in sopotniku, ki so
ju zaradi poškodb morali odpeljati v UKC. Dan kasneje se je med vožnjo po cesti na Markovem zaradi napake v električni napeljavi vnel avtomobil Chivs-ler. Pogorel jc cel prednji del avtomobila. 14. 8. se je zgodila prometna nesreča v Smartnem. Gasilci so pomagali vozniku in dvema sopotnikoma, ki so bili ukleščeni v Škodi. Istega dne jc bilo potrebno potok Tunjščico očistiti zaradi izlitega kurilnega olja iz hišne cisterne. Čiščenje sc je nadaljevalo šc naslednjega dne. Poleg tega pa je 15. 8. zgorel še avto Na hribu 8. Do požara je prišlo na armaturni plošči, kasneje pa se je razširil še na druge dele vozila. 16. 8. je spet gorela hrana. Lastnica stanovanja na Župančičevi 3 je postavila posodo s hrano na štedilnik in odšla zdoma. K sreči je sosed opazil dim, ki sc jc valil iz, stanovanja in poklical gasilce. Ti so ukrepali in zadušili ogenj. Ko se je lastnica vrnila, je bila hrana neužitna, posoda zažgana, stanovanje pa zadimljeno in osmojeno. 21. 8. je gorela trava v Podgorju. Petnajst gasilcev se je eno uro trudilo in pogasilo ogenj. Tri dni kasneje so gasilci reševali stanovalce, ki so bili ujeti v pokvarjenem dvigalu na Žikovi 5. Še istega dne so polivali teren ob poti na Stari grad, kjer se jc zaradi požiga vnela podrast. 27. 8. je zagorel še tretji avtomobil. Tokrat Fiat Punto na Jeranovem. Zaradi nepazljivosti pri popravilu bencinske črpalke je zagorel in zgorel zadnji notranji del avtomobila. Požar je pogasil deloma že sam lastnik, kasneje so mu pomagali še gasilci.
Opravili smo še dve požarni straži ter nekaj preventivnih pregledov terena, zlasti gozdov. Desetina mlajših članic je vse poletne mesece pridno sodelovala na tekmovanjih za Pokal Gasilske zveze Slovenije. Upamo, da bo končni rezultat, ki bo znan sredi septembra, dober in da nam bo dal šc nadaljnjih vzpodbud.
Poleg akcij so bila opravljena redna izobraževanja gasilcev ter servisiranje gasilskih vozil. Udeležili smo se še treh parad in, na žalost, enega pogreba.
Za zaključek naj poudarim samo naslednje: Delo gasilcev jc zahtevno in nevarno ter temelji izključno na prostovoljnem delu. Vloženih jc ogromno ur vaj, priprav in učenja, da je gasilec sposoben sodelovati v akciji. Zaradi malomarnosti drugih večkrat nosi svoje življenje naprodaj, Zato ni odveč opozorilo, da lahko vsak občan s svojim preudarnim ravnanjem precej zmanjša možnosti nastanka kakršnihkoli nesreč. S tem bo osrečil tako sebe in svoje someščane kot tudi gasilce.
DARJA PIRŠ
I
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE »LIPA« DOMŽALE
Kolodvorska 8, Domžale, tel.: 714-823, 041-727-873
I Naše društvo stopa na pot četrtega leta svojega delovanja. Od skromnih I I začetkov se je naše članstvo povečalo sedemkrat. K nam prihajajo ljudje I iz različnih krajev. Meje občin sploh niso pomembne, pomembno je, da smo radi skupaj, da želimo ohranjati in dopolnjevati svoje znanje. Glavni namen našega društva je, da upokojenci v okviru naših programov uresničujejo svoje želje in nagnjenja, za katere v svojem aktivnem delu življenja niso imeli sredstev ali časa.
PROGRAM DRUŠTVA »LIPA« DOMŽALE v šolskem letu 2000/2001 obsega: Likovna delavnica - šola slikanja     Zdrava rekreacija
- začetna in nadaljevalna stopnja     - fitnes in telovadba, delo v kabinetu in v naravi - pohodništvo in kolesarstvo
Literarna delavnica
- obiski literarnih delavnic v drugih univerzah,
- razgovori s slovenskimi literarnimi ustvarjalci,
- izdaja zbornika, sodelovanje na srečanjih in natečajih za seniorje Spoznavanje naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti Slovenije Umetnostna zgodovina - predavanja in ogledi znamenitosti Predavanja: ohranimo zdravo srce in ožilje, sladkorna bolezen in dietna prehrana, klimakterijske težave moških in žensk, stari običaji - narodno bogastvo, slovenski popotniki in planinci in podobno Tuji jeziki
- angleščina: začetni, I. stopnja, II. stopnja, konverzacija
- nemščina: začetni, I. stopnja, II. stopnja, konverzacija
- italijanščina: začetni, nadaljevalni Računalništvo - Word v Windowsu: začetni in nadaljevalni. Če ste našli kaj zanimivega zase, se oglasite pri nas ob ponedeljkih od 9. do 12. ure ter ob sredah od 9. do 12. in od 16. do 18. ure ali nas pokličite.
Veseli bomo vašega obiska!
I
L1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I J
Mirko Mihclin, s.p. Čebuljeva 3, Komenda
Td./fakS: 01/83 41 333, GSM: 041/208 543
Izdelujemo balkonske ograje, vrtne ograje, drsna vrata, rešetke ?a okna in druge kovinske predmete
Mengeš, Prešernova 35 tel.: 72-37-311
V največji drevesnici v Sloveniji vam
nudimo sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev,
trajnice, vrtnice, sadike sadja in največjo izbiro sadik za žive meje.
Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 14. ure.
DO 25% GOTOVINSKI POPUSTI!
JOGA
jc sistem vadbe, ki jc zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejel v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA, GYANA, BHAKTI, KARMA), prilagojenih razumevanju in polrebam zahodnjakov.
VPISUJEMO V
ZAČETNO VADBO JOGE
Izoblikoval ga je indijski učitelj Raramnans Swami Maheshwarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu »Joga v vsakdanjem življenju« vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na tO, kateri aspekti joge vas zanimajo,
Rezultati redne vadbe so:
* sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah,
* izboljšanje zdravja in počutja,
* povečana sposobnost koncentracije,
* samozavest in spokojnost,
* osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti,
* samospo/.nanjc.
V začetni stopnji jc vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije In priporočljiva za vse liste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. Vse, ki si nam želite pridružiti, vabimo k vpisu od 25.9. do 12.10. 2000
V DOMŽALAH, stara OŠ Venclja Perka (za knjižnico), v ponedeljek in sredo od 18. do 20. ure
V KAMNIKU, OŠ 27. julij (nasproti policije), Tomšičeva ul. 9, v ponedeljek in četrtek od 19. do 21. ure.
Turistična agencija
Kamnik, Medvedova 26
tel.: 01/83 17 000 faks:   01/83 92 662
IATA
Ljubljana, Dunajska 113
tel.: 01/565 50 90 faks:   01/565 50 95
Zelo ugodne cene letalskih kart od 15. septembra dalje:
Washington, Boston, Atlanta - 66.000 SIT; Johannesburg, Capetovvn, Harare, Nairobi, Tokyo, Singapore, Bangkok, Kuala Lumpur - 99.000 SIT Seicm GLASTEC Diisseldorf. z letalom. 4 dni - odhod 26, 10.
Potovanja z letalom: London, 4 dni - odhod 26. 10; Pariz, 4 dni odhod 2. 10.; Rim, 3 dni - odhod 17. 11.
Potovanja z avtobusom: Budimpešta, 2 dni - 7. 10.; Gradovi Bavarske, 2 dni - 14. 10.; Švica, 3 dni - 20. 10.
ZLATI AMERIŠKI ZAHOD, 12 dni, odhod 24. 10. in 23. 12. CITY TOURS, z letalom, TEL AVTV, 4 ali 7 dni.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
IZDELUJEMO:
cvetlična korita, fontane elemente za ograje elemente za brežine tlakovce, plošče robnike
tople grede, kompostnike kamine, umivalnike mulde, galanterijo
NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE
1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pralnih plošč,
izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Tel.: 061/83 13 642,
. 041/680-751, 041/800 946.
AEROBIKA
JANA s.p.
telefon 831-43-97 GSM 031 844 551
Organizira v sezoni 2000/2001
IES MILLS INIfKNATIOHA!
TRZIN, dvorana KS
Ponedeljek: 20.30-21.30 Sreda: 20.30-21.30
RADOMLJE, dvorana KS
Torek:    19.30- 20.30,20.30-21.30 Četrtek: 19.30- 20.30,20.30-21.30 vadba za starejše: Petek: 19.00-20.00
KRTINA, osnovna šola
Ponedeljek: 20.30-21.30 Sreda:       20.30 - 21.30
RADOMLJE, dvorana KS:
Ponedeljek: 19.20 - 20.20, 20.30 - 21.30 Sreda: 19.20-20.20,20.30-21.30 Nedelja: 10.00-11.00
Prijave in informacije od 8. septembra 2000 dalje!
PSATA, dvorana gas. doma
Torek- 19.00 - 20.00, 20.30 - 21.30 Četrtek: 19.00-20.00,20.30- 21.30
! H
LANEN CVET
Oh
tekstilna trgovina
Moste pri KOMENDI
tel.: 01/8341-660
*0gavkA trekkinchlace novo novo
ženske, moške iti otroške tjv/nde m kompleti brvg1
trenirke za J^KVkLASIKA I otroke m odrasle        ZVON ir» *
I ženske, moške m otroške majice
I _m pvlover)!_
I   j Delovni čas: pon. - pet, od 9" do 19", ob sobotah »d 81' do 13" | I---------------____J
IZDELUJEMO BRUŠEN OPAŽ IN LADIJSKI POD.
Mizarstvo Jašovec-Kastelic
Poljska cesta 8, Šmarca, tel.: 831-47-33.
ZNANJE JE POT DO USPEHA, v v
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel./faks 713-660
- 10% popust nudimo za skupine E-poita: clipOclip-domzale.si
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom —.
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja ||J povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. r
KLINIKA
ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko
01/56-55-120.
VSAKA MEDALJA IMA DVE PLATI.
TUDI NASA. Dobra plal medalje jc poseben paket dodatne opreme, ki zajema klimatsko napravo, ogrevanje sprednjih sedežev in radio.
Prihranek pri opremi je do 177.900,00 SIT!
Vsak kupec prejme športno darilo. Sodelujte v nagradni igri z mamljivimi nagradami med katerimi so počitnice v Val Thorensu, smuči, in športna oblačila i? olimpijske kolekcije Svdncv. Slaba plat medalje pa je omejena količina avtomobilov.
Rodex d.o.o.
Rode« d.o.o, Rovsko cesto 2,1235 Rodomije, tel • 01 722 77 98,722 81 31,722
306 ELAN. Z NJIM ZMAGUJEM
IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV
AVBELJ PETER, s.p.
Sp. loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Nova telefonska številka 83 91 383 GSM: 041/715 455
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu)
Odprto: 9h-12h, 15h-18h, sobota: 10"-12h.
Prazna je hiša in dvorišče, oko povsod zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V naših snih pa naprej tiviš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš.
ZAHVALA
V 78. letu življenja nas jc zapustil dragi mož, ata, stari ata in stric
LUKA ORAŽEM st.
i. Velike Lasne 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče in svete mase ter Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Župniku Štefanu Steletu za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete zalostinke. Vsem Sc enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Julij 2000
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube in nepozabne žene, mame, babice, sestre in tete
ANE ROŽIC
rojene Hribar
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste z nama sočustvovali, darovali
cvetje in sveče ter nama izrazili ustno ali pisno sožalje. Zahvaljujeva se vsem za lepo opravljen obred in vsem, k"i ste ji ob hudi bolezni kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi.
Mož Vinko in sin Tomo
Šmarca, september 2000
Le delo in trpljenji' hita tvoje je življenje. l\i posle to li moči in \o zaprle trudne tvoje se oči.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas jc zapustil oče, •j^, brat, stric, ded in praded
Mm..
M     k. VIDKADUNC
iz Zg. Tuhinja 25, po domače Zavasnikov ata
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, gospodu župniku, pevcem, govorniku Branetu, zvonarjem pri sv. Vidu. praporščakom in vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše in druge namene. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Zg. Tuhinj, Velika Lasna, Hruševka, Bled, avgust 2000
		Kako je prazen dom. dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delu tvojih rok OStaja.
	mm ^Hi	
		ZAHVALA
		V 92. letu je prenehalo biti srce našemu dragemu Očetu, staremu očetu, pradedku in stricu
ALOJZU TREBUŠAKU		
		z Bakovnika
Iskreno se  zahvaljujemo  vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega očeta pospremili na zadnjo pot. Prisrčna hvala vsem za izrečena sozalja, za podarjeno cvetje, sveče jn darove za sv. maše. Posebej velja zahvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik za nesebično pomoč in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.		
		Žalujoči vsi njegovi
		Julij 20(X)
Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... umrje mama vse prerano, Četudi sto let livi.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, svakinja in teta
FRANCKA VERLINSEK
roj. Trcbušak i/, Podgorja 77
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem iz Titana, podjetja Jata-Reja, d.d. in AMD Kamnik ter znancem za izrečena ustna in pisna sozalja, darovano cvetje, sveče in za maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej hvala osebni Doma starejSifl občanov Kamnik za skrbno nego, gospodu župniku Francu Šuštarju /a lepo opravljen pogrebni obred. Društvu upokojencev Kamnik in Tunjiškcmu oktetu za lepo petje. Žalujoči vsi njeni Podgorje. Kamnik, Smarca, september 2000
I
ZAHVALA
Na pragu 90. leta življenja nas je zapustil naš skrbni oče, dedi, tast in stric
IVAN JUTERŠEK
iz Podgorja 28
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli pisna in ustna sozalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter našega očeta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poli. Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za nesebično skrb in nego. Iskrena hvaia g. župniku Francu Šuštarju za zadnje slovo od našega očeta ter Društvu upokojencev Kamnik za udeležbo pri pogrebu.
Žalujoči: hčerki Magda in Olga z družinama
Podgorje, Kamnik, julij 2000
v
i    Umreti je samo zazreti se vase; ]    fjvljenjc odpreti navznoter Sanic; !    in grad nezavzeten postati za iive v življenju.
ZAHVALA
21. julija se je od nas za vedno tiho poslovila naša
REZKA ŽUGELJ
I iz Kamnika, Zikova 3
Iskreno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Lire za zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi njenim sosedom in drugim za vso pomoč, ki ste ji jo nudili v času njenega življenja, šc posebej pa ga. Ani ŠTIMAC, ki je Rezki nesebično pomagala tudi v njenih zadnjih dneh.
Njeni žalujoči
Julij 2000
A dan je Črn moral priti, bridkosti dan, oj dan solz.an, teiko bih se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedka, tasta, brata, strica in svaka
IVANA GRILJCA
i/. Levstikove 11 v Kamniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, njegovim in našim sodelavcem, ZB Kamnik, IMJ Kamnik za vse izraze sozalja. prelepo cvetje, sveče, za svete maše, zvorienjc v Stranjah ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Lrni Mušič, vsemu osebju bolnišnice Golnik, oddelek 300, dr. Nadji Pfajfar-Križnić in sestri Idi za pomoč ob njegovi hudi bolezni. Lepo se zahvaljujemo pevcem, praporščakom, trobentaču, g. župniku za opravljen pogrebni obred. Šc enkrat vsem iskrena
hvala.
Žalujoči: žena Mihaela, sinova Ivo in Marjan /. družinama in drugi njegovi
Kamnik, Godič, Zagorica, Kregarjcvo, Suhadole, avgust 2000
9   Stopinj več ni,
ne smeha, ne hesed, - pustila si nam le
toplini' bolečo sled.
-     "„ ZAHVALA
f V 79. letu življenja nas je nenadoma
" zapustila naša dobra mama, seslra, lela.
<tjš' iW. *      babica in lasen
Srni    ''. J-fckw
MARIJA PODBELŠEK
po domače Bognarjeva Micka i. Laz v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sozalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete mase ter številno spremstvo na njeni zadnji poli. Hvala g. Župniku Mihaelu Kališniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapele žalost i n kc in trobentaču. Posebna zahvala pa je namenjena sosedom, ki sle nam požrtvovalno pomagali ob zadnjem slovesu naše drage Micke.
Žalujoči: sin Jernej z. družino, sestri Pepta in Tončka /. družinama, nečakinje in nečaki
Laze, Mclbotirnc, Ljubljana, Blagovica, avgust 2000
V naših srcih li naprej živiš,
zato pol nas vodi tja.
kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med nami livi.
ZAHVALA
V 55. Iclu življenja nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naS dragi mož, oče, sin, stari oče, brat, stric, zet, svak in tast
ZDRAVKO MLAKAR
iz Kamnika, Steletova 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, njegovim in našim sodelavcem iz titana. Svilani I a in Sitar pneumatic centra za pomoč, pisna in ustna sozalja, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebno se zahvaljujemo dr. Gostiču z.a zdravniško pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred, trobentaču, kamniški godbi in pevcem
Solidarnosti za ganljivo petje. Žalujoči: žena Majda, hčerki Sonja in Irena, zet Pavel, vnuček Anže, mama Marija, sestre Valči, Majda, Olga in brat Janez z družinami, tašča Tončka in drugo sorodstvo Kamnik, Prcscrjc, Domžale, Ljubljana, avgust 2000
Venile rotit venile z.daj:
' mole, meno}.
ZAHVALA
V, 69. letu življenja nas je zapustila naša draga žena, mami in babi, sestra, svakinja in teta
ADI KANDUS
roj. Štele - Lectarjeva
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na ljubljanskih Žalah. Zahvaljujemo se tudi frančiškanu p. Vidu za opravljen pogrebni obred in besede slovesa, pevcem in vsem, ki ste nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje.
Vsi njeni
Ljubljana, New York, Kamnik, avgust 2000
M V naših srcih ti naprej živiš,
H zato pol nas vodi tja.
m kjer v tišini spiš.
w Tam lučka ljubezni vedno gori
41 in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
V 69. letu življenja nas jc zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast
ANTON RODE
z Duplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrekli sozalja, darovali cvetje, sveče in našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnikom in patronaž.nim sestram za medicinsko pomoč, pevcem z.a zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in gospodu župniku z.a lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Duplica, avgust 2000
To, kur smo v krsti shranili, je :eineljski> oblačilo, lo, kar smo ljubili, se bo v večnosti ohranilo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naScga ljubega in dobrega moža, očeta, dedija, brala in strica
MIHA HRIBOVSKA
krojaškega mojstra i/, Kamnika
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle ga lako množično pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje, sveče, nam [ta izrekli sozalja. Posebna zahvala dr. Nadji Pfajfar in patronaž.ni seslri .lani Prežel j, gospodu župniku I rancu Šuštarju za lepo opravljen obred, pevski skupini ECCE in g. Janezu Majccnoviču za čustveno zapete pesmi slovesa ter organistki ga. Mariji
Holear. Hvala vsem, ki sle ga imeli radi in ga spoštovali. Žalujoči: žena Marija, sin Miha z ženo Marto, sin Damjan, zet Jane/., vnuki Matic, Miha, Lenart, brata Anton in Jakob ter seslri Marija in Lojzka z družinami
Avgust 2000
Kaj naj reče zdaj beseda, kuj naj čuti lo srce. Ni pomagala vsa veda. ne zdravila, ne solze.
ZAHVALA
V 83. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustila moja draga tena
.       w ANICA RAZPOTNIK
*mmW mm roj. Oven, s Perovega 15
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki sle jo v času njene težke bolezni obiskovali in ji pomagali. Posebna zahvala njeni sestri Tereziji in bratu Lojzetu, ki sta ji dolge mesece lajšala trpljenje in jo negovala ter nečaku Jožetu za vso pomoč, /a zdravljenje, nego in oskrbo se zahvaljujemo zdravnici ZD Kamnik dr. Dolenčevi, osebju bolnice Jesenice, osebju Centra za socialno ilelo Kamnik, posebej ga. Nevenki, in osebju Doma počitka Mengeš. Vsem. ki ste jo iiospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje, najlepša hvala. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, trobentaču, nosaču in zastavonošema.
Žalujoči: mož Ciril s hčerkama in drugi njeni
Julij 2000
ZAHVALA
Čutimo veliko praznino, ker je za vedno odšel naš dragi
IVAN TUSEK
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in mu to spoštovanje tudi kljub črnim oblakom in hudi nevihti izkazali s številnim spremstvom na njegovi zadnji zemeljski poli. Hvala sosedom Paglovčeve, Koželjcvc in Para pa I ovc ulice. Se posebej gospodu Vanču Kozjcku, za nesebično pomoč v času bolezni, dr. Jani Plavc ler sestrama Darki in Lrni iz ZD Kamnik za izjemno skrb in nego. Hvala direktorju podjetja Zora Domžale gospodu CaVŽU za lepe poslovilne besede, gospodu župniku Irancu Šuštarju za občuteno opravljen žalni obred, pevcem, izvajalcu Tišine in pihalnemu kvartetu za izredno občuteno zapete in zaigrane zalostinke. s spoštovanjem
smo sprejeli ustna in pisna sozalja, čudovito cvetje, sveče, darove /a svele maše in druge pozornosti.
Vsi njegovi
_Kamnik, Domžale. Školja Loka, september 2000_
823482
TEN TOURS
Ljubljanska 85, Domžale e-mail: tcnloiisCn'tentous.si
IATA
AKCIJA - CIPER: odhodi v septembru in oktobru
teden dni z letalom
- hotel (**) nočitev/zajtrk - samo 74.900.-
- hotel (***) n<»čitcv/zajtrk - samo 89.900.-
- apartma, najem - samo 68.900.-
KHJKT.JE V, JESENI
Stlper ugodne |xx*'itni(x* z letalom v septembru
DALMACIJA Z LETALOM
(letalski prevozi do Braća in Splita) BOL - (xlhod 24. 9. in I. 10, 7x polpcnzion 49.900.-SUPETAR - <xlhod 23. 9. in 30. 9., 7x polpcnzion 39.900.-IIVAR - odhod 23. 9. in 30. 9., 7x polpcnzion 43.900.* BRELA - odhod 23. 9. in 30. 9., 7x polpcnzion 42.900.-
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU kvalifikacijska tekma Slovenija : Luxemburg
odhod 6. oktobra (avtobus), 3 dni od 23.900 SIT
LETALSKE VOZOVNICE
Munchcn 25.000.-Frankfurt/Pariz/Zuricri 33.000.-
Ix>ndon Istanbul Moskva Ncw York Bab'
36.900.-45.000.-69.900.-o 7.000-73.900.-
in vse druge destinacije po vsem svetu po najugodnejših cenah! MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE ali kredit TOM+0%!
PRODAMO BIVALNI KONTEJNER S PRIZIDKOM V ČATEŠKIH TOPLICAH.
Možnost do 6 ležišč, vsa notranja oprema. Cena 1.200.000 SIT. Tel.: 831-35-29, int. 119, od 7. do 14. ure.
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15,Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9"-12h
ZAHVALA
V 68. letu Življenja nas jc zapustil dragi oCc, stari ata, brat, stric, svak in tast
JAKOB ZAJC
iz Kamnika
Iskreno sc zahvaljujemo vsem Sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in svece, nam pa izrekli sožalje. Hvala g Župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinkc, trobentaču za zaigrano Tišino, g. McrCunu in govorniku iz podjetja Svilanit za poslovilne besede. Posebna zahvala našim sodelavkam iz Marketa Smarca in Rakovnik ter osnovne šole 27. julij Kamnik. HVALA
Žalujoči: sin Roman in hči Silva z družinama, hči Brigita s sinom Denisom ter drugo sorodstvo
Kamnik, Ljubljana, Store, I^ško, avgust 2000
ZAHVALA
V 80. letu življenja nas je zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica
ANGELCA KMETIC
Grošeljnova mama iz Podgorja
Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem m vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili prelepo cvetje, svečke in za svete mase. nam pa izrekli SOŽatja Zahvaljujemo se tudi dr. Dušanu Starem za izredno skrbno zdravniško pomoč in g. župniku za opravljen
pogrebni obred.• Žalujoči: hčerki Slavka in Štefka z družinama ter pravnuki Matevž, Anže, Petra, Aleš in Jaka
September 2000
RADOMLJE
d. d.
Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili Z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga ndredili privlačnega tudi za
številna druga tržišča.
Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev:
- delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri,
- delavca s končano poklicno šolo kovinarske smeri,
- tudi nekvalificirane delavce s končano osnovno šolo.
Dobrodošli tudi pripravniki!
Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, ali po telefonu 01/724 09 30.
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 6 440
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- SEMENSKA PŠENICA
- MOKA tip 500, SLADKOR    UGODNE CENE
JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA MOŠT
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene za krmila so tovarniške.
Krompir-beli, jedilni cvetnik za ozimnico in drobni krompir prodam. Štele Janez, Podboršt 19, Komenda, tel.:841-507.
Instruiram matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Tel.:738-157,041/322-571.
Hišo v Suhadolah, 300 m2, nedokončano, parcela 480 m2, prodamo za 285.000 DEM. Tel.: 142 55 20 ali 041/637-066.
™«ion: «:KBK»£I:>
RTV - HiFi
SERVIS
popravilo računalnikov
KVARK do o.. Ljubljanska c. 2 1 e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica)
S414
Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 B. DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom&sam.si http://www.sam.si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A. STAHOVICA TEL: 01/83-27-030. 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st@sam.si
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
>■ KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATONIN OSTALE >• HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >■ APNO, CEMENT, MALTIT
> FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >• SCHIEDEL DIMNIKE
>• ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO
*> ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA
>> OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST
>■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO
>■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA
NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VE Z A VTOD V IG A LOM
IZKORISTITE AKCIJSKE CENE DEMIT IN JUBIZOL FASAD, STREŠNIKA TONDACH BOBROVEC, BRAMAC,
LEPILA MALTEX, PURITENA ter ugodne cene za ostale gradbene materiale v septembru!
V trgovinah Va\ pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
V SAMU NISI NIKOLI S A M! Internet: WWW. SAM. SI
»NA KVADRAT«
IZ
TRGOVIN;,
nafjup
Kamni* Šutna 48, tel.: 839 70 81
KEKSI
PIKHIK
KOESTLIN (J1ȧ) I
459
90
SIT
NAPOLITANKE
KOESTLIN (2X500 g)
<Gs> ' 499 št
POULT
PETIT BEURRE
z maslom, 175 g
NAPOLITANKE
PODRAVKA - vsi okusi
200 g
l90
1095
(vsaj (D kosi)
A'O CAKES
(ala IAFFA), 130 g
I
:90
115 si
(vsaj Q) kosi)
RAHLI POLNJENI /g\
ROGUIČI g/
GUSPARO, vsi okusi
1
33990
SIT
rilNB0X
CORK f LAK5S ^ ^39990
SIT
SLANI KREKER
TELE SNACK
(ala TUC) 130 g
I
89
90
SIT
CIPS
Franck
SIR EDAMEC
(MB) 1kg
KAVA MINAS
(TR0PIC) mleta, 100 g 699°s.r
(vsaj (3) kosi)
28
Združeni
NAPREDEK
KOČNA
TABOR
/a
VELE
prijeten nakup
imske kolekcije obla
KNJIGARNA in PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK
TEL: 01/831-73-21
TOKOPIRNI PAPIR <TUGODNO|r
MATERIALI
ZA LIKOVNO
USTVARJANJE
Ugodno
v Blagovnici Metalka Kamnik
pralni stroj Gorenje WA 1141
zmogljivost 5 kg, 1100 obr./min„ 12 programov možnost uveljavljanja    Wđk đkđkđk olajšave pri dohodnini    J *j j ^^^r^P%*
stroj Etectrokn EDE 403H
dvostransko obračanje, sušenje s pdovično zrrK^jivosrjo, vpihavanje AJk Jkjkjk hladnega zraka J J J"1
art. 3U 80 , leva/desna postavitev
barve: bela, rjava, •      kWm AAA
oker.zetena 'J V jO 00.
m
potopne upalio LIV Postojna
» naprej
METALKA TRGOVINA
BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Komr*. Suina 37, m. 01/831 15 55
Modna hiša Kamnik
Medvedova 1 a, Kamnik, te
Blagovnica Vele Domžale
Mestni trg 1, Domžale, tel.: 7218 100
Na lokaciji gradnje: Usnjarska 6, Kamnik Telefon: 01/ 831 75 23 Vsak dan:od 9. do 17. ure
V soboto: zaprto
Možnost preprojektiranja. Velika izbira materialov. Ugodni plačilni pogoji.
Stanovanja od 33rrf dalje. Poslovni pr. od 22nf dalje.
V samem centru mesta.
Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja.
BALOH
I H I f I K A 1 I 0 H 11 C U F 11 D f S I 5 I D 0  M 2  t l E
tekstilne obloge
PEGUFL0R
vinilne obloge
Gerflor
laminatne obloge
orientalske preproge
Pridružite se naši ekipi v Salonu talnih oblog in preprog Baloh - IC Trzin kot:
PRODAJALEC
(II. stopnja oatmzbt)
in
Ojy/*?**f€*ffO» (t:stopnjaizi)lwazl>ej
Imate pateg zahtevane stopnje izobrazite
tigrnske, ekonomski' oli tehnične srnen. še pasivno znanje angleščine, vozniški izpit H kategorije, delovne izkušnje (lahko začetnik oz. pripravnik), znate Mati na računalniku (IVmdrnvs. MS Office), ste komunikativni. vas veseli Jelo i kupci, se iehte strokovno izpopolnjevati, ste unjeni m stali
do 36 laf
Imate vse zgoraj naštelo, telite pa še
delovno razmerje za določen čas (12 mesecev) s tnmesečnim poskusnim delom, možnost delovnega razmerju za nedoločen čas, dinamično m ustvarjalno delo. stimulativno plačilo, motnost strokovnega razvota?
Ste odgovinili z tla?
I i ste oseba, ki jo tičemo' Vašo ponudbo, z dvkuzih o izpolnjevanju pogojev, pričakujemo v H dneh po objavi na naslov Bšlah Domžale, tlo.o..
Kajuliovu 14, 1230 Domžale.
O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem
zbiranju prijav.
■Mah
AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a,
TRGOVINA tel-061/72-42-™7 lKbUVlM faks: 061/719-475
prodajalna izdelkov QOVGT\JG
POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE
estra ponudba, ovi modeli in najugodnejše cene:
BARVNIH IV
HLADILNO-ZAMRZOVALNIH APARATOV ŠTEDILNIKOV
IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE BARVNIH TV!
Brezplačna dostava in možnost nakupa na več obrokov
PR*'^L°ŽSUPAPA«AT0V
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure