\ Msvt. Ml rtsl m nista i'iiajn in WUi f Mari- I ru brf pr*ilj:'.nU na ,lom nfta '.»to H«..' - k. a pol lf-1 ■ . . 4 „ — ,, j» Mttl Ifta . I .. '0 .. l'o poitl f . rti Ma 10 rl. . k. /i pol let* B .. ,, I i tetrt let I I ,, M „ fHllIHl* I* »lIMllHfi ■ Di '■!■ i ■ • i trgu (Doni' plati) kil, »t. 17«. Št. 89. V Mariboru 31. Julija 18G9. /..' nav.ilito >ir«.topi.t. n ki re (U£uj* kr., ndi-iir i kut ..... * lilka ikra! 4 kr. č« *a u-k. SI t.t *..... p>S' »i,k- m placu P" proat.irn. Za »»»k ti-^k j« r.|»/,t kolek Utrni,p.),) s„| lupm naj ar 1'lag.if.iljg f ran kujejo. To«3i\J 11. Slovenski rojaki! Ni še preteklo leto in dan, ko ste se na naše in naših narodnihiSlovenci ne bi smeli združiti v eno politično celoto, in da nnj Slovenci prijateljev povabilo na tisoče in tisočo zbrali na slavni tabor v Žavcu, da kakor do zdaj tudi v prihodnjo na lastni zemlji žive pod tujo nadvlado. >te se posvetovali in sklepali o tem, kako bi moglo osiromašeno in v vedno-tih zaostalo slovensko ljudstvo svoje nepovoljno stanje zboljšati si in vredno , vrsto stopiti k drugim avstrijskim narodom. 16.000 Slovencev vseh sta- Prebivalci savinske doline in reljskeka okrožja, dragi roj;.ki. ki ste pri volitvah, pri taborjih in v vsakdanjem življenji tuko umiki in čvjsti stali okrog narodno slovenske zastave — izgled in poooa svojim rojakom — alco i osti in stanov Vas je kakor .z enega grla v Zavco izreklo, da si morete J n0četo zapustiti svojega slavnega mesta in poklica; ako nočete da b| t jci •>olj*o prihodnost le potem pndob.ti, ako sa Vam dude .ste pravice, ktere , Vašem imenu sklepali o Vaiih narodnih pravicah, ako nočete sami zatav /.daj v našem cesarstvu už.va samo nemšk. in mtgjarski narod. Ravno tukojjjti in preklicati tirjatev, ktere ste lansko leto na Žavskem taboru tako na v-soglasno ste potrdili, da se more to le zgoditi, nko se zedini.no vsi Slo-J dušeno izrekali; ako nočete preklicati pooblastil, ktera sto d„Ii svojim „;,■ venci v eno celoto. i rodnim deželnim poslancem, ki se s tolikim požrtuvan em in na vso moć no- Vaši glasovi, ki so se (i. septembra lanskega leta mogočno razlegali!KaIljlljl) zn Vaše in naše pravice, za Vašo in nuio srećo; ako vsesa tega po prelepi Savinski dol.m, niso ostal, glas • upijočega v puščavi. 85.000 n(„.ete, - in vemo da tega nočeto in no morete hoteti - pridite v Vaših rojakov iz vseh krajev razkosane slovensko domovine Vam je med'nedelj0 8> avgusta ob pol enajsti uri zjutraj v hrastovi eoz-tera nn 7 taborih ponudilo svojo bratovsko roko in Vara zastavilo besedo In jft poleg Celja. Pndite vsi, ki se Se spominjate veličustHega tabora iav-roko, glavo in srce. da ne odnehamo, predno ne dosežemo vsega, kar smo;s|{(.gH< pl„llte vsi< kterim je mar za 6a>t iloven8kegtt ,„„.,„, m |1(,šU.nJil( ppi. /a potrebno spoznali. dito in brez strahu izrečite : Sklepi ž a v s k e g a t h b o r a s o š e d e n o s Narodni nasprotniki, zlasti narodni odpadniki so sipo gledali na slovenski narod, ki se je začel zbujati iz tisočletnega spanja in tirjati svoje človečansko pravice. Našo narodno branitelje, ki so se po zborih in časnikih potezali za blagor in srečo slovenskega naroda, so črnili: našo tabore so zaničevali, našim taborskim sklepom so se posniehovali. Vendar to vso se našim nasprotnikom ni bilo dovolj ; saj s takim ravnanjem vendar niso mogli taborskih sklepov ovreči, nc nasšo pravične tirjatve utajiti. — Nekteri možje, ki so so žalibog zopet in zopet skazali kot najhujše sovražnike slovenskega ljudstva, sklenili so napravljati n o roške tabore na slovenskih tleh in si od toga obetali, da bodo slovensko ljudstvo ločili od njogovih voditeljev, do kterih jo imelo in še ima toliko opravičeno zaupanje. V teh besedah je izrečen namen in pomen tako imenovanega „ustav-nega zbora'' v Slovenski Bistrici. Nemci in njih noneinški privrženci, ki so bili ta zbor sklicali, so so sicer prepričali, da se slovensko ljudstvo njihovega pomenkovanja ni hotelo udeležiti, vendar so sklenili na 8. dan avgusta sklicati enak shod tudi v Cel j o. Takrat pa so segli naši narodni nasprotniki še nekoliko daljo. Sklicali so v tako imenovani hrastovi gozdič (Eclien-waldl) pri ( olji o či t o n s h o d (t a b o r) p o d milim nebo ni. Kakor Vam je znano, bo hotel ta zbor v Vašom ime n u sklepati o Vaših najsvetejših zndevah, zlasti bo hotel izreči, da se na toliko kosov razdeljeni naši n o o m a h 1 j ivi sklepil Živela S 1 o v o n i j a! Na imenovanem kraji Vas bomo čakali ne le mi podpisani, ampak še drugi prijatelji in zagovorniki slovenskega ljudstva. Pričakujemo Vas tem bolj in tem več, da svetu pokažemo, kako so čutimo složne in edine s svojimi poslanci in zagovorniki. Tu hočemo izpričati, d« se ne borujemo ZH dnin namen, nego za to, da so vresniči vzvišena beseda našega presvitlega cesarja: „Avstrija naj bo velika domovina, ki hoče z enako pravico, /. enako ljubeznijo objemati in gojiti koristi in posebnosti vseli svojih narodov, naj že govore ta ali oni jezik!" Nemci napravijo na ta dan za-so šo drugih veselic in gostij. Teh so toliko časa ne moremo udeleževati, dokler nam no pritegnejo, da je naše prizadevanje pravično. Udeležimo so s a in o o <: i t n ega s h o d a l Pri vsem pa ostanimo resni, mirni, trezni pa odločni; no žalimo nikogar, pa se tudi ne pustimo od nikogar žaliti: tako so bo tudi nas nasprotnik prepričal, da slovensko ljudstvo ne sovraži nobenega naroda, da pa hoče samo določevati o svoji zdajnosti in prihodnosti. K;.kor vselej, naj nam velja zlasti 8. avgusta modri prigovor: Ne stori, pa tudi ne trpi krivice! Živeli Slovenci! Živela Slovenija! Na slovenskem Stirskem konec julija meseca 1809. .lanoz Lipold) posestnik, župan v Mozirji, deželni in državni poslanec. Jo/a Lipold, pos. odb. okrnjn. zastopa v Ghornem Orada, Jane/. Stular. po«., prvi obč, svetov, v Mozirji, And. Cesar, pos., obč. odbornik v Mozirji. Franc Hofbauer, pos., obč. odbornik v Mozirji. .Tur Koleno, pos,, drugi olič. svet. v Mozirji. Jan. Konečuik, pO«, obč. odbor. V Mosirjl, Tone G'ličor, poa., obč. odb. v Mozirji. Ant. Žuža, pos., župan v Žavcu, obe. odlt. vel. Pirešcc. Ant. bager, pos.. prvi olič. svetov., Avg. Senica, dru«i obč. svetov, v Žavcu. Jož. Žigon, posestn., olič. odb. v Žavcu. .lak. Janič, posestn. in trg. v Zavru. Vinc. Janič, posest., občin, svetov, v Žavcu. Jan. Cotl, posestn., občin, svetov, v Ootovlah pri Žavcu. tono Žuža, Joža ltecher, Ant. Sager, posetniki v Žnvcu. Drag. Žuža, pos., obč. odbornik v Petrovčab. Jan. Hatuenbililer občin, odlior. vel. Piresce in v Žavcu. Fr. Hoblek, Veliki |K»s.!sin.. obč. odbor. vol. Pirešce in v Žavcn. Fr. Peška, obč. tajnik v Žavcu. Fmst Sirca, pos., trgovec v Žavcu. Jal;. Kos, posest, v Žavcu. Jak .1. ovil I.. |.......1 in župan, Vinko 1'ralnik posestn., Fr. Ćehan, posestn. v vel. Pirešci. Janez Golauiek, posestn., župan, Jože Koreni, Jožo Poteko, posestn., obč. svetov., .loze Piivšek, Tom, Suler, Lovro Cilji tj«i>U, Jaka Golaviek, Aut. Pintar, JožeGolovšek,, lur Goznikar in Mart. Poteko, posestn. in obč. odborniki v Grižab, Jan Jošek, Jan. Pišek, Jak. Dušak, Jak. Basle, Jak Ciljeniak, Jar. Piki, Jer.Novak, Vloiz Podlelnik, Toni. Kačnik, Jan. Germadnik, Mart, Germudnik, Jan. Poteko, Jožo /upane, Franc Svet, Miklavž Guzaj in Fran, Dolinar, kmoljfl \ Grižah Ivan Žuža. rudarski lastnik, dež. poslanec, Jaka Janežič, lastnik tvornice v Grižah. Janez Vivod, kmet v Poliču, Miha Kostajniek, posestn., okr. odbornik v Grižah. And. GorsVk, posestn, župan, Ivan Usen, Mat. Trglav, Fr Staraj, Jože Planinšek posest, v Petrovčab. Jože Muteo, Andi Grabnar, Cvetko Žager, postu, in občinski ivetov, v Petrovčab, Jože Ciljetiiek, Jote Pdvb, Hrimož. Frece, posestn. v Drešinji vasi. Mat. Zupane. Jernej Zager, Val. Piki, Franc Zager, Jur ltotar,- Iv. Robida, .Miha llololiur. Ivan Kovne, Mat js Krajiek, Jožu Mredovnik, Ivan Lcnoviek, Franc Pazarine, Jur Krlmr, Matija Kezuik, Jak. Kramer, Jože Svet, Dav. d Uitiiikoni in okrajni zastopnik. Miklauž Ripil, ran.....ilnik, Matiju Kaučič, trnove, obč. svetov., Jože Zdolšek, posestnik, obč. svetov., Jur Mastnnk, posestnik, obč. Bvetov, V St. Jurju. Jaiaz Hren, posest, v Hruaovcu, obč, »vetov. M. Jeuiinek, posestnik v Verhu, obč. svetov. Janez Knkovič, posest, pri St. Jurju, obč. odbornik. Jaka Žveglar, posest, na liifniku, obč. odbornik. Janez Golob, posest, v Novivssi, obč. odbornik. Franc« Slomšek, posest, v Brozji nad Slomom, obč. odbornik. Mihu Sivka, posest, na Grobelem, obč, odhorn. Matija Ilegala, posest, pri St. Jurju, obč. odborn. J. Obrez«, posi t. v Kru-ševcu, obč. odborn. Martin Osot, posest, v Hruiovou, obč. odboru. Jakop licdl.-r, posest, pri St. Rosaliji, obč. odhorn. Martin Malekovič, učitelj, Matij« Doberidk, obč. uradnik, MaHin Šinuk, kovač in posest, pri St. Jurju. Josef Grabler, trgovec, iupau nfl Potikvi, odbornik okrajnega zastopa v Šnmrji. Gašper Senioa, p(.....t., obč, svet., France Podgoršek, posest., obč. odboru, na Ponkvi. Andr. Elsbaoher, trgovec, Janez Orožen, posest., Urban Žnidar.šič, zdravnik, obč. odborn. v Laškim trgu, Martin Lapornik, veliki posest, v St. Lenartu naLaškem. Jernej Hrani, posest, v Jagočeh pri Laškem.- Bartl. Knčie, posest, župan, pri St. Krištofu pri Laškem. Jane« Petek, posest, odborn. občine si. Kriilofs pri baškeni. Jauez Drobnič, posest, v Laškem trgu. Markus Kuees, posest, v Lokomneni pri Laškem. Jožef Leskošek, posest, v Leskovon. Miba Bizjak, posest., obč., svetov., Anton '■rabič, mlinar, posest, obč. odborn. v Tebarjab. Leop. Sventner, trgovec, župan, odborn. okrajnega zastopa, France Sentak, posest., obe. odbora., odborn. okrajnega zastopa, Jožel Mttti, posest, obč. odborn., Jauez Vinter, posest., župan pri St. J u rji pod taborom, okrajni odbornik, Luka Gradišnik, posest., zdravnik in obč. odborn., Gašper Šorn, pose t., lup«« ' Grajski vasi okrajni odhorn. na Vranjskein. Martin Krp-ovc, posest, občin, odborn. pri St. Jurju pod Taborom. Anton Grušovnik, pnseM., obč. svetov, v Doberni. Matija Poiun, iupan, J. Jamnik, jiosest., obč. svotov. pri Novi cerkvi. Štrlnn Poseunik, grajsenk, trgovec, Jos. Toplak hiini posest., Mor. Ripsl, h'ranco Kapus. trgovci v Celji. f rane Skazi, veliki Pos, predsedn. okrajnega'zastopa v Šmarji. Dr. Jože Vošujak, dež. poslancev Slov. Bistrici. Lovro Slepišnik, mlinar v gor. Loznici. Dom. Čolnik, veliki posest, na Derviinji. F. Divjak. Posest, v Frauhajmu. Dr. Fenl. Domiukuš. odvetnik. Fr. Bapoc, koncipijent, Lrug. Kooeli, koncipijont, Jože Jurčič, pisatelj, Dr. Mat Prelog, dež. posluuec m vrednik .,^lo\ Gospodarja", Anton Tomšič, vreduik ..Slov. Naroda" v Mariboru Dopisi. iS LJubljane. 29. julija [Iz.. dnp.J Izmed pokopnih bratovščin. 0 kterih smo že govorili, ima samo Marijna 19.000 gld. imetka. V nedeljo (26. dan t. m.) ie sklenila, da se razdružiti more samo tedaj, ako v občnem zboru dve tretjini vseh družabnikov pritrdita. Kakor za trdno slišimo, državni pravdnik v Ljubljani je Janjške kmete sklenil tožiti zaradi ugrabljene zastave (f.hneiiraub). Tepeža m bilo toliko, da hi se iz njega dalu izmotati velikanska tožba, torej treba, ugrabljeno zastavo, ktero je Dornikvbegu sam odvrgel, na pomoč poklicati. Dijaka Resmana, kterega so iz gimnasije odslovili, vrgli so profesorji tudi pri ustni zrelostni izkušnji, kakor čujemo. Te dni je bilo tudi v n rmalki pri sv. Jakobu izpraševanje, pri kte-rem je v 2 razredu mostni župan dr. Suppan tako lepo govoril, da so se uekteti učenčki debelo gledali, nekteri naposled celo smijali, — ker gn niso razumeli, kajti njegov dolgi, krepki ogovor je bil v nemškem jezici, kterega razen kacih treh ni razumel noben učenec. To ko se pri nas sejo tista kultura, iz ktere potem rasto koprive janjških in velšk.h dogodeb. Ako hočete mladino res učiti in jej srca blažiti, govorite jej tako, da bode vedela, kaj pripovedujete, sicer je vse vaše delo zastonj! Od Zidanega mosta 28. julija. [Isv. dop.J Slišali smo. da se pe-Ijnjo 8. avgusta ljubljanski turnarji skoz na* kraj na celjski „verf,ssungstng\ Te baze ljudje, ki imajo trak okoli okroglega klobuka s želodenj mi koncu, kterim jo vse lepo, kar je nemškega, naj ne mislijo, da smo željni jih videti. Vaša era, turnarji, na Slovenskem jo minola , vi ste le še narodu na ogled postavljeno znamenje tujega vladohlepja na Kranjskem Ne dajajte povoda k vznemirjenji, kakoršno je zbudilo vaše obnašanje med kranjskim ljudstvom. Senca nedolžno zavoljo vas umorjenega kmeta Rodeta hodi tudi m--d batni. V tukajšnji okolici, na bregovih Save, nesrečne reke, ki mora biti po sili meja med ljudmi tistega naroda, so vse Že pripravlja za shod. Vsakdo misli, da je treba celjski koteriji z obraza v obraz povedati, da v našem kraji nemškutarstvu že klenka. Od Vojnika 29. jul [Izv. dop.J — Kn smo zaslišali, da nameravajo celjski Nemci, kterih pn še toliko ni, kakor Kristusovih jogrov, in Ljudje nekega posebnega plemena, kteremu se pa ni mesto v narodopisji določeno in kterim mi neruškutarji ali neinčoui pravimo, napraviti tabor, tako inieno-vnn „verfassungstagu in se tam ra govarjati o tem. kaj bi bilo nam Slovencem dobro in kaj slabo, začudili smo se njihovi predrznosti, da si upajo na naših tleh snovati shode, nas na nje Ščuvati, nam postave predpisovati. Kedaj smo mi na gornjo Štajarsko hodili rogovilit, ved.ši da tam nimamo pravice? Na sklepe naših taborov prisegamo, m mškutaiji pa še do zdaj niso taki gospod ,e, da bi nam postave dajali ali pa nas pbdučevali. će bi jim hoteli verjeti, zgodila bi se nam ravno laka. kakor lesici, ktero je jež prosd. da naj bi mu samo toliko prepustila ležišče, da bi se nekoliko odpočil. Ko se pa jež na ležišči nekoliko raztegne, postavi svoje igle po konci, ter reče: le pojdi, si boš že drugo ležišče preskrbela.— Naša zemlja je lepa in rodovitna vso se dobiva v njej, kar je človeku potrebnega; mi smo jo obdelovali, lepšali do zdaj, in nećemo, div bi postali nemčoui gospodje v njej. Zato jo tieba, da na shodu v Celji. kjer hočejo naši nasprotniki kratiti nam naše nnravne in po postnvi zagotovljene pravico . tudi mi povzdignemo svoj gla9 zoper tako napihnenost in jim v obraz povemo, da odpadniki od našega roda pri nas ne gleštajo prijateljev. Prišlo nas bode na tisoče iz naše okolice, prišli bomo vsi, ki vemo, da Slovencem še ni prisijala zora zlatih časov pod komando Nemcev in m inškutarjov. ktero bi mi po svoji marljivosti, delavnosti, zvestobi nepremakljivi do države in cesarja zaslužili. Osmega avgusta bomo pokazali Bvetu, da smo zrel narod, ki ne sprejema poduka od tistih, ki nam ga dati no morejo in tudi dobrot no od tistih, ki pomena besedo „pravica" poznati nočejo. Iz Celja, 28. julija. [Izv. dop.J Bila je strašna bomba v Vašem raz-gliisilu Zavita, da se Slovenci tudi celjskega zbora udebže. Tega si naši nasprotniki niso mislili, da bi Slovenci v svoji opoziciji tudi tako zrmjdljivj bili, da bi v zadnjem trenutku, ko so akcije nemškega tabora že toliko črez pari stale, nemškutarjem tako nevsmiljeno vse veselje porušili. Zdaj vidijo, da so tabori na tujem ne delajo tako lahko, in da je njihovo draženje tudi miroljubnemu štajerskemu Slovencu preveč, kteri je Nemce v svoji domovini dolgo in dobro trpel, jim pravic v obilnem merilu na svojo škodo privoščil, ali ako s tem niso zadovoljni, mora Slovencu tudi enkrat nebeška potrpežljivost zginiti, nko se nemškutar brezobzirno šopiri in razprostira, kakor pajkova mreža, ktera v kratkem celo poslopja pognusi, dokler ga gospodinja v kot ne zavrne. Tako tudi mi |im zdaj svetujemo: nemški tabori na nemško deželo! Njihov sklep v „ustavnein" društvu ni bil na tabor, na liudski shod, nego uu zborovanje samo enakomislečih, torej samo konstitUcijonab cev. G. dr. M. je predlagal, da bi se naredil ljudski shoh, ali meeting. kakor jih Slovani nnpiavljnjo, da bi ljudstvo govorilo, in tedaj tudi sklep' imeli pomen ljudskih sklepov . ali enoglasno je bil njegov predlog zavržen in sklenilo se je, da so bodo vabili samo enakomisleči, in profesor F„ od kterega je bil sprejet predlog, se jesam po mestu hvalil: jaz sem ga (dr. M.) enoglasno posekal, kakor Herkules zmaja (ich babe ihti niedergemeiert, wie Herkules den drachen!. Ali zdaj so vendar vabila na oglih prilepljena, psi kterih so vsi brez iznimka povabljeni. Couvert že jo za pol goldinarja bolj po ceni, kakor v Slov. Bistrici. Tako tudi neki dopisnik od tukaj v graško „Tagespošto" piše: „1,-tako naprej, zopet je prednja straža Nemčije globokeje v slovensko zemljo urinenu". Mi jih samo ni osodo avstrijsko armado v bitki 59. leta spominjamo, ko se je vsak dan čitalo : naši idejo sploh dalje naprej v laško zemlio, Giuhiv že stoji pred vrati skrajnega pijemouteškega mesta Alesan-drije, zdaj se vidi, da Lahi hočejo lu Avstrijanci ostati, in no ubogati govorov nekih prenapetnežev". Kar bo na enkrat Lahi, v kterih se je naroden duh vzbudil, zdramijo in zakličejo ,.do tod, in ne dalje!" In uboga voj- skft je morala nazaj teči po — Solforino. Tako mi odgovarjamo „Tages-poštnim" ustavoljubnežem s sedežem v Celji: „nn preveč globoko, no zdramite leva, tukaj še slovenski duh v krepkem slovenskem rodu živi." Tedaj kehrt euch. dokler je še čas! in ne dražite slovenskega naroda več, ko ste ga toliko stoletij dražili. Vsaka kaplja krvi, ktera se zdaj po slovenskih žduh razliva, bode ostala slovenska, slovenski duh jo bode krepčal, slovenski narod pa stal, kakor skala proti vsakemu viharju. Nemškemu pretenju, la bodo so prednje straže Nemčije zmirora dalje menda do Adrije rivale, moramo ob pravem času jez postaviti, da se nam nenadoma nebi pogoji našega bitja in razvitka podvezah ; temu potopu se mora nepodrljiva meja napraviti, ktero bode znači! slovenski jezik krepkega slovenskega naroda.—Ali je tabor - njegovim programom v „Tagrspošti" menda tista hvalisana sprava, o kteri se je v slov. Bistrici toliko govorilo? To je nesrama zapeljivosti Kaj jo v sedanjih razmerah mogoč kakšen razvitek in napredek Slovencev, kteri se morajo sploh za svojo eksisteucijo boriti, ko se vse nasprotne moči napenjajo na to. vse kar je slovenskega, sistematično zmotiti, m pustobiti. Zdaj ko nas sosedni narodi stiskavnjo, ko malo pravična nam vlada, ko deželni zbor, kteri tudi naše interese zastopa, črez vsako slovensko pravično zahtevanje s zaničevanjem na dnevni red preide, uradništvo pod škitom sedamo, nam v vsem sovražno sisteme vse ovire dela, ko soldateska maha s krepko rolco po vsakem narodnem gibanju, ko šole, ona ognjišča, ktera bi našo generacijo k dobru naroda in domovine odgoje vati morale, vso sile napinjajo, da bi vse, kar je slovenskega s klico vred iztrgale; zdaj je že čas, da pomislimo, kaj je storiti pri takem rogovilonju nasprotno stranke. Tu nam ne o9tano drugi odgovor: vdeležiti so tabora, kterega nasprotna stranka na slovenski zemlji naprnvljn, da bode njen glas našnl tudi glasen odmev od naše strani. Na našem ljudstvu pa jo zdaj, da pride mnogobrojno, in da pove nemškutarjem očitno v obraz, kaj da je njegovo zahtevanje, in da posvedoči, ka narodno gibanje na slov. Štajerju ni od posameznih vodij narejeno, nego da je v resnici zadeva vsega naroda. Vsakega Slovenca mora tedaj zavest, buditi, da le za njegove svete pravice gre. ktere so nam že toliko stoletij zadržane, In zdaj ko valovi opozicije visoko kipijo, je prava doba. da si svoje pravice rešimo. Vsakega Slovenca mora ponos voditi, da slovenske moje nikdar drugi glas ne prekorači, kakor slovenski. Ne zamudite tedaj, in ostanite krepki in pogumni do zadnjega trenotka, tako bomo mi brez pomoči vlade, in nepravičnega deželnega zbora sami se z nemškutarji pogajali! — Ena zmaga jo že na naši strani, da uradniki odpadejo, ker jim je po novem zaukazu predsedništva viš. dežela* Sod m je prepovedano vsakega političnega zborovanja fce udeležiti. Čudno pa se nam zdi, kako tla ju ta ostra — in pravična šiba samo uradniko nn deželi doletela, ker v mestnih od njo uradniki nič ne vedo, ali je mendu zmikaz tukaj, kjer bi ga naj bolje trebalo, ad nota šel? To bodo si monda tudi naši profesorji k srcu vzeli, ali zadnji ministerski ukaz samo za narodne velja, nemški pa še sploh sloboduo „das deutsehe iied" pojejo, in znana tukajšnja korifeja (?) v konstitutiionalnem društvu govori: Nemško do Adrije! Škoda, da ga je nemška (?) mati VVenzel krstila. Dvojna mera se vidi tudi pri vabilih na tabor. Dobro šo so spominjamo, da je odbor nekega slovenskega tabora pred namestništkim dovoljenjem povabila prilepiti dal in v preiskavo prišel — tukaj že en teden vabila na vseh oglih visijo, in — odbor še zdaj nema na svojo vlogo od 17 t. m. od namestniie odgovora — zna biti. da pride 9. avgusta, da iz različnih vzrokov ni dovoljen. Izpod Učke 26. julija. [Izv. dop.J — Baš prav govori pisatelj „su-oijalističuega vprašanja," da je nejurističuo, neopravdano in protinaravno, da se razni elementi v eno ter isto silijo, da se imperativno več malih občin \ eno veliko šiloma zlaga in gnjeti . . . To, Bogu bodi položeno, težko čutimo Istrči. Lanski deželni zbor jo odločil, da se imajo velike županije šiloma ustrojiti, a še zdaj jih napravili niso, ker ljudstvo je skoraj vso proti temu nasilnemu postopanju, posebno zato, ker so se za županijska sedeža odločila večidela najneprimerneja mesta. Iskali menda niso središči občini, ampak mesta, kjer itn jansko-libornlna stranka šteje kacega privorženca, če bi bilo ludi najskiajnije selo občine, kar se jo v več županijah pripetilo Kjer tega faktora niso našli, mogočno so izrekli, da tamni inteligentno osobe. Pozabili so pa najbrže na pojem župana, ki bi ne imel biti ogleduh birokratom, temveč občinski oče, kteremu je blagostanje njegove občino najprva skrb. Z.i to jo pa tudi dober pošten in razumen kmet, če bi prav pisati ne ume], saj mora v veliki županiji iako plačanega tajnika imeli ; najmanje mu je pa potreba, da v čisto slovanski županiji ume čečkati italjansko, psovati slovansko ime, cerkev in njene služabnike. Sploh ima Avstrija s svojo notranjo politiko popolno nesrečo; vsa ustava, kakor se nam zdaj kaže, je puhlo lepo zvoneče ime brez stvari (titulus sine re). Zakaj so nam vendar deželni zbori? Da od naroda izbrani možje, kot branitelji naroda od dežele odvračajo nevarnosti, ki jej prete od zgoraj, od desne ali leve strani, da skrbi' /.a blagostanje deželi , da želje Svojih volileov zboru predlagajo, zagovarjajo in odločene v dotičnih oblikah izroča vladi. — Toraj so nam za varstvo tudi proti isti vladi, da ona ne odloči kaj pogubeljnegu za nas. Nikakor pa niso zato, da serviiistično vzaki migljaj visoke vlade z globokim poklonom svrše, če jo prav proti željam volilcev. In vendar jo to pri nekterih zborih občna razvada — uz.višali so se poslanci na deželno prestoljo z ustmi polnimi svobode dajo n. ušečne zakone, ki se imajo šiloma vršiti. V ustavni drŽavi mislim ustavni zbor ni gospadar dežele, ampak od naroda izbran, od naroda plačan zbor, da narodove želje izrazuje, dakle tolmač narodov; ako hoće postave dajati . pitati mor jo poslanci svoje volilco in po njihovih željah govoriti in glasovati, pa nikakor no po Ustni domišliji, ako se ne ujema s željami volilcev — ali pa odstopiti. Pa zato se no brigajo visoki gospodje misleči : mi smo mi, ostali pa molčile ! Eden naših podancev, ki bi so posebno rad grel na solncti ljudske privrženosti, je pred lanskim zborom o zadevi zdrušenja občin šo hodil okolo volilcev svojih, no, ne du bi spoznal želje volilcev temveč nd captandam . Prašal je občinske može kaj misle o združenji občin, in kolvelik. a literarni enoti na jugu s srbskim jezikom ravno nasproten upliv -t njihovo občino ne kaže nikakor ,,rav. da žele ostati I Društvo je torej postalo , ker Srbi po dolgem pregovarjanji vendar n,s„ pristopili, hrvaško-slovensko. Štelo je izprva obilo udov, ki so redno pribajaB shodom. A izostali so najprej Dalmatinci, kakor so mi dejali n-ktcri, zavoljo pretiranega hrvatizma nekterih Hrvatov, potem nekteri Hrvatje in Slovenci, in zadnje leto je pri navadnih shodih navadno število bilo k večerna petnajst glav. Slovenci vide hiranje društva in č-ite potrebo druitvrnrfa življenja, ustanovili so „Sloveuijo" zraven „Juga", in k »hodom „Slovenije" sešlo se je vselej veliko število. Od kod ta prikazen? Slede* pisatelja omenjenih člankov, ki je prvi tako odkrito spregovoril in nam idejo na bojišč« postavil, in prepričani, da je tako za konec no spoznanje resnice pričel duhovno boritev, ne strašimo se pripoznati, da je hiranju društva „Juga" krivo medsnbno nezaupanjo in neodkritosrčnost. Dokler so se govorile navadne fraze o vzajemnosti, ni bilo senco nesporazumljenja. A s tako megleno hrano se tudi tU ni dalo dolgo živeti. Vprašanje, kej ima nam biti vzajemnost, je pokazalo različne misli, in sicer ono, da se imamo vsi poprijeti hrvaško-srbskega jezika, in ono, da nam je treba učiti se ruščine kot prihodnjega vseslovanskega jezika za višo literaiuro. To nasprotje so je čutilo ko težko breme, in o tem si ni upal govoriti nikdo resno, in če je vendar kdo kaj omenil, molčali so oni, ki so bili nasprotnega mnenja in — izostali. Odtodi ono hiranje društva. Lahko si torej mislite, kako veselo smo pozdravili t vašem listu glas. ki je pretrgal ono neprijetno molčanje, in stvar samo porinil tako naprej, da se je očitna diskusija ogniti ne more. Će bi gosp. J. K., ki je v „Zukunft." pisal proti pisatelju onih člankov, nemara menil, da se ima tudi to vtakniti v politično otročnico (politische kinderstube), da sem omenil hiranje društva, ki se je ustanovilo ravno radi dosege vzajemnosti: slobodno mul Nam se ne zdi ta prikazen važna — a vsaj karakteristična. benevolentiam mu odgovori, na za njinovo oocino ne Kaze nncaKor prav sami, inogočoo zaviše svoje brke in odgovori, da to ni nič, — združiti se morajo. Ker to hoče boga vedi Ido. Siromašni kmetje, ki so posebno v Istriji najposlužneji sluge vsacega pisarja, če bi bil tudi samo birič ponižno poobesijo svoje glave, da so zadovoljni s tem, kar je visoki gospod rekel, da mora biti, vendar izrečejo svojo ponižno željo, da naj bo vsaj županov sedež na središči županije. Vis. gospod jim to zatrdo obljubi, in oni mu verujo, ker jim je po volitvi za poslanca lastnoročno pismo poslal, „da če po mogućnosti raditi, da so Vam olakša in poboljša Vaše stanj-!- N"0 ko v zboru ta županija na vrsto pride, predlagal je poročevalec županov sedež v najskranjem gradu, ker drugje nikjer ni „intclligente persone." Naš visoki gospod branitelj pa je mirno sedel in tiho molčal, - in tako mnogo županij v Istri. — Pride dan volitve srenjskih mož. Volitva je bila v najskrajnejera gradu, kamor so imoli nekoji volilci štiri ure hoda, a so niso prestrašili pota, temveč večina se je složila, da bodo volili može iz svojo srede. Okrajni glavar je tri dni predsedoval volitvi in ni zapazil nikakoršne nepravilnosti, zmiraj upajoč, da najdalji volilci no bodo prišli, pa bodo možje iz njemu priljubljenega grada imeli večino glasov. Ali visoki g. uradnik se je zmotil, njegovi varvanci so šli raje kapus sadit, mesto v sosedovo hišo oddajat svoj glas, dalni volilci so pa prišli 9koraj do moža in predobili so. To se ve, visok, gospodu ni bilo všeč, zato iskal in našel jo nepravilnost. Namestnike srenjskih mož volili so v vsakem oddelku samo tri mesto štiri. — Zakaj pa okrajni glavar, ki je tri dni volitvi predsedoval, ni poznal zakona??! — Ali volilci še to pripovedujejo , da so prvi dan na svojih lističih imeli zapisane 4 namestnike ali visoki predsedujoči gospod je zapovedal voliti samo tri ! — ! — Zdaj 29/7 bo druga volitva. Kmetje godrnjajo in posebno onega visokega gospoda dolže, da je vsega kriv. — Verovali smo mu, a mu nečemo v drugo ..... Is Trata. 29. julija, [izv. dop.] — Empfangsbestattigung. Ueber eine metale (?) und eino halsbinde, welche von seitc des k. k. postencomman-danten zu Prosecco abgenommen wurde. Prosecco am 25. Juli 1869. Lorber m. p. Fiihrer, Ta „empfangsbestatigung" je dobil preteklo nedeljo nek doliroznan slovenski rodoljub iz Trsta, ki se je predrznil stopiti s sve tinjo od pivškega tabora in zavratnikom, na kterera so bile videti rudeče, bele in modro barve, pred vodijo proseških žandarjev. Ta čuden trabant so je hotel s silo polastiti svetinje in zavratnika, ko pa po dolgem prepiru previdi, da vse žuganjo s „špac i ranjeni v luknjo" nič ne pomaga, se je vse-del, ter v \isoki svoji modrosti napisal spredaj omenjeni dokument v čisti (?) nemški pisavi. — Prašajo vodijo, od kodi dobiva ukaze za tako neopravičeno napade, pokaže brž skrivni dopis od ljubeznjivega g. Moringa, v kterom žandarjem naroča, naj zabranjujejo nositi v tržaški okolici svetinje od vižmarskega tabora — ali imajo tudi enak ukaz glede svetinj .s podobo Oaribaldija, ktere nosijo tržaški Lahoni, nam ni znano; — razen tega Mdringovega ukaza pa šo pokaže drugega mngistrat-uega, s kl orim je mislil opravičiti konfiskacijo zavratnika. Naj bolj zanimljivo pri tem pa ostane, da zavrntnik ni bil slovenski, ker na njem so barve v takem redu, da so zdaj dotičo bela rudečo, zdaj bela modre. Magistratni ukaz dalje kaže, naj so v okolici uniči vse, kar je slovensko, naj se posebno pnzi na klice: „Živijo Slovenci" in „Ne vdajmo se I* ter proti takim hudodelnikom ostro postopa! Ako more v denašnji preliberalni eri človek kaj tacega doživeti, ne zna, ali bi so jezil, ali smejal. S svojimi samosilnimi ukazi misli najbrže mestni magistrat spraviti okolico z mestom, ali pa dobi iz te moke kruh, je teško verjetno. —- V okolici je že stara narodna navada, da ima v poletnih mesecih vsaka vas enkrat semenj, t. j. narodni ples pod milim nebom. Pri tej priči si plesiščo okusno olepšajo z različnimi zastavami, med kterimi tudi slovensko ne manjkajo. Ravno v nedeljo bil jo tak narodni ples v Prošeku, ko pa zagledajo žan-darmiin nalašč zarad to narodne veselice iz mesta posiani pelicaji slovensko za8tnvd. bo ukazali, naj so odpravi takoj. Zastavo tujih narodov šopirile so se torej na plesišči, slovenska pa so jo morala umakniti, ker to želeli gosp. Hermet & Comp. — Le potrpežljivosti naših vrlih slovenskih okoličanov gre hvala, da v Prošeku ta dan ni prišlo do žalostnih dogodeb Is Dunaja 29. jul. [Izv. dop.J Vaši članki „Slovenci in slovanska vzajemnost" zbudili so tudi tu pozornost. Reči smem, da smo Slovenci, či-taje ono članke, Oddehnili se, ko da bi nam kdo odvzel veliko breuld s prš. Dovolite, da vam to trditev nekoliko pojasnim. Tukajšnje Slovence, menim se ve da mladino na visokih šolah. Naprej pa so zavarujem , da sicer pritegnem nekoliko onim, ki so proti prejšnji navadi svoji jeli ali govoriti proti slovenski mladini, ali pa čisto molčali o nji, da namreč mladina nima odlo čevati: a prepričati se nisem mogel, da bi smeli ujene misli ignorirati. Ravno narobo kaže zgodovina, da je mladina povsodi navduševala se za ideje, ki so se spolnilo, čeravno no tako urno, kakor je mlado navdušenje želelo. Gotovo važna je mladina tu, kader govorimo o kaki stvari, ki se ne more vresničfi preko noči. Zakaj tako idejo ima vsaj pozneje vresničevati tudi sedanja mladina, ko bo po čisto naravni poti stopila na mesto „starih8. Delo tako, ki ostnno gotovo šo sedajnji mladini, jo tudi dosega vzajemnosti naše, naj si jo mislimo tako ali tako. Zanimalo hr» torej vsaj gosp. pisatelja onih člankov kratko pojasnenje, kako se kaže tu ona ideja vzajemnosti, tu, kjer dohajamo v doliko vsi elementi jugoslovanstva: Bulgari, Srbi, Hrvatje in Slovenci, in tako sami po sebi moramo vsaj nekoliko soditi, na kaka tla pada zrno one vzajemnosti. Hrvatje in Slovenci so pred tremi leti tu ustanovljali jugoslovansko društvo, a pristopili uiso ni Bulgari ni Srbi. Bulgarov je sploh malo tu, večina bulgarskih študentov obiskuje ruske visoke šole, in ti gore sicer z& svobodo domovine svojo, in za politično vzajemno podpiranje, a o "nem srbsko-hrvaškem literarnem jeziku no govore. Tudi v njihovih časnikih, kar jih tu brati moremo, ne nahajamo ničesa enakega. Smemo man »neniti, da sosedstvo rusko, ena vera, živa dotika, ki jo ima skoro vsa mte-ja bulgarska z ruskim narodom, da bo vse to na njihov jezik lmelc Politicni razgled. Delegacijo zdaj delajo v odborih. Beust je magjarski delegaciji o zunanji politiki ravno tak račun dal, kakor nemški. Cehi jako odločno in pogumno odgovarjajo vladnim glasovom. „Pokrok" prinaša članek, v kterem pravi, da, če računijo nemški možje na krvavi upor v Češki, po kterem bi Čehe z bajonetom vrgli, je opomniti, da je bil tak krvav upor med Čehi že dvakrat. Čehi so taćas pali, a ne pio-pali. Denes pa, če hote nasprotniki češki narod tako daleč piignati, morajo vedeti, da jo ta narod močneji in vzbujeniji nego jo kedaj bil. — Isto tako pravi „Politik:" „Ako se na višem mestu ne upa, drugače opozicijo zmagati kakor z orožjem, torej le udrito!" r čehi pri volitvah v kupčijsko zbornico Pelzcnsko niso zmagali. Ker se je od strani Nemcev mnogo krivico in nepostavnosti godilo pred volitvami, posebno pri nabiranji volilnih listov, volilna komisija volitev ni potrdila. Tako bodo menda še enkrat volili. Prusovski časniki so zelo hudujejo nad Beusta, ki jn v delegacijah djal, da se s Prusko sprijazniti ni bilo mogočo. Pravijo, da ni nič znano, da bi bil Beust kedaj bližal se Prusom. iz Rima klerikalni listi pišejo, daje Napoleon po svojem poslancu papežu obljubil, da bodo francoski vojaki za varstvo papeža tako dolgo ostali v Rimu, dokler bodo papež hotel in za potrebno spoznal. — Napoleonu pa ni nič verjeti. On jo bil tudi Maksimilijanu obljubil, da bodo francoski vojaki tako dolgo v Meksiki, dokler ho potrebno zdelo se Maksimilijanu. K ljubu temu pa jih je prej odtegnil in Maksimilijan je smrt storil. Ruski cesar bo popotoval v Krim. Tam se snide z romanskim knjezom. Ta shod bi utegnil vpljiv imeti na politiko Romanije, ki je Brati-anovo stranko vrgši, začela plavati nekaj preveč po magjarskih plavutih. NaŠpanjskem si 9tranka don Karlosa ne more opolnoči Več njenih upornih čet je bilo tepenih in odvrgle so orožje. Razne stvari. ^(Ljubljanski in celjski nemški turnarji) hočejo kakor se v celjski okolici govori, taboriščo obstopiti in nobenega Slovenca ne pustiti vanj, t. j. kdor karto ne bi imel. Upamo, da so ta novica no bo potrdila. To bi bil pač čuden očiten shod,kamor bi vsak ne smel priti brez vse karte. Posebno 1 ubljuu-ski turnaji, ki so toliko nesreče nakopali kranjskim bratom, tu kmetom niso priljubljeni. Odsvetujemo jim torej resno, da ne prejemi jejo takega posla. Mi bomovse storili, da bo posvetovanje in sklep na tem slovenskem taborji v Celji v miru dovršen. Potlej pa naj tunarji sami odgovornost, prevzetno, če bodo s tacim branenjem sami dražili slovensko ljudstvo. Kakor smo rekli, upamo, da bodo „verfassuiigstreuerji" vse enake sklepe na tanko preudarili, in če so to sklonili, hitro preklicali * (Pobijati, ,b ek am p f en !*) Nemškutarji v Celji so tudi na svoj program postavili, da se bodo pomenkovali in sklepali, kako bi se dalo narodno prizadevanje „bekamplen." Ta beseda je kmete v celjski okolici in po vsej savinski dolini zelo razdražila »Kaj! — pravijo, kakor nam iz celjske okolice kmet piše — „hokampfrn" hočejo naše prizadevanje, da se nam narodna stara pravica da? Mi smo na taboru v Žavcu mirno in po postavi prosili za svoje pravice, pa nismo nikomur nič Bbekfi,mpfens obetali. Take besede so za nas Slovence, ki smo slovenske poslance volili, razžaljive," * (Na časnikarskem shodu) dunajskem jo bilo, kakor novine poročajo, vso vladno; gospodarji so bili judje in plačani ljudje. Samo na eni mizi so tiho sedeli nekteri pošteni možje, časnikarji avstrijske opozicije, in 80 med sabo in tiho napitnico pili -— kakor dunajski „Neues W. Tagbl." poroča — tistim vrlim kolegom , ki so zdaj za svoje prepričanje v ječah aprti. Tem žurnalistom tudi mi srčni: živeli! zakličemo. (V Celje pride Dežman), glasoviti general ljubljanskih in kranjskih neniškutarjev in bode govoril. Sawuci so radovedni, kakšen je ta mož, ki je v zadnjem času v svojem „Tagldattu" tako strahovito po slovenskih kranjskih kmetih mahal, po obrazu; in pravijo- naj pride vidt-t, da smo tudi pri nas prave slovensko krvi. Imel bo eno blamažo već. Celjski nemškutarji upajo , da jih bo Dežman, ki malo slovenski zna, sramotnega izida rtŠil, pa se motijo. Tudi baje na vse viže ugibljejo, kuko bi Slovencev ne pustili k taboru in pravijo, da nimajo pravice rker niso „verfassungs-treu." Slovenci v savinski dolini in vsi oni, ki bodo prišli od druzih krajev, bodo znali udeležiti se tam, kjer se o njih in njihovih željah hoće govoriti — in bodo govorili tudi sami vsem overam nasproti. * (Nobenega Slovenca!) To je geslo, to je pravilo nemšku-rarjev, kader gre tista opravila in službe oddajati, kteri skrbe za blagor in napredek slovenskega naroda. Kader govore k nam in z nami, tacaš imajo medene besede, o svobodi, enakosti, liberalnosti itd. Kader bi se imelo v delu pokazati, tačas se nemškutarstvo \ pravi podobi pokaže. Za južno Štajersko so za šolske inšpektorje nasvetovani skoro samo zagrizneni nemškutarji. Iz gotovega vira vemo, da je bil iz prva nasvetovan eden tukajšnib profesorjev, ki jo dober Slovenec. A nemškutarji, kteri imajo oblast, so na tisti nasvetovalui list najprvo postavili vprašaj —?— potem so ga pa cisto izbrisali. On jo izobražen, skušen mož, to potrjujejo vsi njegovi tovariši, sin slovenskega naroda in pozna njegove potrebe. A vidi se, da se mu v greh šteje, ker no tfobi v nemškutarski rog, ker je tudi zvest in pravi sin svojega naroda. — Dozdaj ti nadzorniki ljudskih šol niso potrjeni. Če bodo taki potrjeni, kakor čujemo, pričakovati sme vlada živega protesta od slovenskih Štajercev. * (Deželni odbor kranjski) je v poslednji seji sklenil, da se županijam. ki so že pasji davek upeljale ali ga upeljati hočejo, podajo vodila, po kterih se v pravem redu more pobirati ta davek ; temu poduku pa so bojo dodali tudi predpisi c. k. ministerstva, po kterih se odvrue ali zatare steklina. -- Račun družbe kmetijske, kako se je obrnil dosihmal denar c. kr. ministerstva kmetijstva, je deželni odbor vzel v pregled — Na vprašanje c. kr. deželne vlade: ali so deželni odbor hoče udeležiti komisijskih razgovorov o prenaredbi deželnega žebčarstva in kobilstva, se je odgovorilo, da. — Vlogo cestnega odbora Kamniškega in množili županij v ta namen, da bi se soseskina cesta od Radomelj čez Homec noter do Kamniško-Trzinske katonske ceste uvrstila med konkurenčno ceste, je deželni odbor po §. 16 dotične postave izročil c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj pove, ali od njene in vojaške strani ni nobenega zadržka proti temu uvrštenju. Ako ga ni, bo deželni odbor to uvrstitev nasvetoval dež. zboru. — Na vprašam« vladino: iz koliko udov naj bi obstala deželna komisija za prenaredbo grunt nega davka, to jo ali iz 6. ali 10 raznn c. kr. deželnega glavarja, izmeti kterih polovico voli c. kr. finančno ministerstvo (in sicer vsaj polovico teh udov iz vrsto gruntnih posestnikov), polovico pa deželni zbor? je deželo odbor govoril, naj jih bode 10, in sicer zato, ker je stvar zelo važna in čem več glasov so sliši, tem bolje je, in drugič tudi zato, ker krau ska dežela, ki je majhna, ne bode imela podkomisij. „Nov." * (Ravnopravnost). I/. Vidina so v „Zkft1" piše: '23. julija )■ prišel v davkarijo kmet in je uradnika ogovoril slovenski, da bi rad davel plačal. Uradnik se zadere nad njim: „reden sie deutsch, ich kanu nich vvindiseh." — Skoro v vsacem listu imamo priliko prinašati take pričice in v nebo kričeče krivice. Pa no zapisujemo jih samo zato , da se zgodovini ohranijo ter da so zapisane. Naše poslance opominjamo, da jih zbeio v rešto in tako v dejanskih laktih vladi povedo, kako svobodo imamo. Dil nebo Hi list mogel reči: nobena uradnija mi ni znana itd. V o j.ikon, 1: r a n j s k . ni;, ki se bili v zadnji vojaki ranjeni in in so invalidi postali, ali če teh ni, za njihove vdove in otroke, ali čij tudi tatih ni, za uboge dnslulens vojake iS bode 18. dan avgusta, to je, na dan godu cesarjevega 12 daril podelilo po 39 gold. 90 kr Ta denar je p., mdošnjah nabralo društvo dohrotljivih gospa. Prošnje se imajo zadnji čas do 12 avgusta izn.čiti c. kr. deželni vladi v Ljubljani. — So v«- da vsak krajcar je dober, ki ga dobi siromak- ali da se šo od Ucega ubozrgu, zberaćeucga denarja mora kuporiski davek odrajtovati in da se vsacemu siromaku tak( darilo od 50 gld. prikajša na 39 gold. 60 kr., to je vendar prečudno.„Nov. • * (P o r o t n i k i) za letošnje leto (36) so bili postavno izžrebani \ Pragi. Dve trejini je Čehov. Po tem tacem se češkim listom od zdaj dalje ni bati tako ostrega preganjaja, kakor je vladalo dozdaj pod „neodvisnimifa sodniki. — Porotniki v Celji , kterim bo spadala sodba o mogočih grehih „Slov. Naroda1-, še niso izžrebani. V celoti pa čujemo, da si natančno vseh ne poznamo, da jih je mnogo nad polovico narodnih. * (Iz I p a v e) se piše v „Nov." da so uradniki, ki sicer nimajo navado brez dobrega plačila iz davkovskega denarja potovati, pridno hodili od vasi do vasi in nabirali volilne liste za kraujsko kupčijsko zbornico. " (Stari n os t i), večidel star kufren denar, se pogostoma nahaja na Ptujskem polji ob Hajdinski strani. Naš poročevalec je našel kupren denar cesarja Klavdija, ter numizmatike vpraša, ali ni pomenljivo, da obrazi na denarjih gledajo vsi na desno . samo Klavdij in oba Napoleona na levo stran. — * (Umrl) je slavni ceski učenjak in domoljub dr. Jan. Purkvne. Na višku svoje učenosti, česti iu slave on ni pozabil, da je vsacemu človeku treba delati za domovino in svoj narod. Njegov spomin se bode zato ohranil, dokler bo češki narod živel. Star je bil 82 let. Dolgo je živel, mnogo ie delal. Pa ni dočakal, da bi bil njegov ljubljeni narod, česko-slovanski zmagal Umrl je pa s prepričanjem, da se ga bode spominjal hvaležen narod, ki bode kmalu zmagal. * (Nasprotniki Slovanov) so, kakor smo /e večkrat dokazali, iiovsod enako -- krivični. To se potrjuje zopet iz Slovaškega. Namestil umrlega slovaškega škofa, ki je bil prijatelj svojega naroda Štefana Mojzesa. — magjar.sko ministerstvo hoče Slovakom za škofa postaviti nekega Magjara VaEyon-a. DiinnJNkii huvi.it od :tO. Julija. bmotni drž. dolg v bankovcih G8 il. 05 kr. Kroditne akcijo 819 fl. 70ki. 5°>„ metalike i obreftti v maji in nov. —fl.— London lz4 fl. 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru 7'2 (1. 00 kr. Srebro 121 fl. 50 kr. lanu -drž. posojilo 114 H. 5(1 kr. Cekini fl fl ftO kr. Akcije narod, banko 758 H, — kr. dokončavši vseučilišče, želi priti kani v mesto ;\\\ na deželo za domačega u«5eiiil*». Napis prosi pod sledečim napisom : A. V. Rujanski, mndrnsluvrc na vseučilišči v (jrndcn. Samo ntelsioliteo &BLm&* še, I dokler se namreč zaloga popolnoma ne izprazni, razprodaja se blago, iz konkursne mast- kupčijske hiše E & P. na Diinaji — kolikor tega blaga še imamo. Prodojcmo 25 procentov ceneje, kakor je blago v brili I veljalo, in sicer na drobno kakor na debelo. Oena po otibitili 25% stoječa in riepiemenlj i va ; Chiflfon, Ttillcforte, Katarel Mollinos, vata I............. 14 kr. in vise. Tkanina, vatnt...... 15 _ b robcev iz pravega platna ... 90 kr. W BIJ—L, L Trobela plalna, ;<3 vatlov..... 5 fl. In više „ 3G, 40 in 50 vatlov holamlijsko.......... H >.«'nsk«v perilo 1 gld 10. kr. iu više. M4.oi'«4 ti. pleteni in lepo izdelani, spodnja obleka; perila '/.« iu« /. vsake baze. Tiskar Uduard luuili-