aprila Cena Din 1.- i. Din ton popoldne, tmemM nedelje In praznike. — Ineeratl do SO petit o 100 vrst Din 2-50. od 100 do 300 vrst a Din S.—, već ji tnserati petit . Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—* Rokopisi se ne vračajo. ■1 :a ^ i INBIVO IN tJPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva nnca it. 5 Telefon St. 8122, 8123, 8124, 8125 in 8128* PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg it- 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190, NOVO MESTO. Ljubljanska c, teL SL 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101« wm « Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st- 10.351« ZA POTRESOM ŠE KOLERA Strašne podrobnosti — Nalezljive bolezni > položaju v potresnem ozemlju v Nicaragui se naglo širijo - Pojavila se je tudi kolera 45.000 ljudi brez strehe »wyork» 4. aprila. Žalostno, p režal os tn o veliko noč obhajajo letos prebivalci cvetočega trgovskega mesta Managua v državi Nicaragua. Njihovi domovi so v razvalinah* na mestu prejšnjega blagostanja pa se je pojavilo najhujše pomanjkanje. 45.000 ljudi je brez strehe in biva na prostem. Vojaštvo, ki je prihitelo na pomoč, je zgradilo v bližini prejšnjega mesta, ki je samo še kup razvalin, ogromno šatori-£če, v katerem so začasno nastanili okrog 20.000 žensk in otrok. Mesto samo nudi sliko najhujšega razdejanja. Lahko bi se reklo, da so se izpolnile svetopisemske besede o Jeruzalemu.- kamen ni ostal na kamenu. Koliko ljudi je našlo pri tej potresni katastrofi smrt, se še vedno ni dalo ugotoviti. Doslej so izkopali izpod razvalin že nad 1000 trupel in jih pokopali v skupnem grobu. Ameriški listi opisujejo pretresljive podrobnosti o tem pogrebu. Obupane žene in matere so iskale med kupom razmesarjenih trupel svoje može in otroke, otroci starše, sorodnike, svojce. Le redkim se je posrečilo, da so po obleki spoznali svoje ljudi. Koliko je prav za prav žrtev, se bo dalo zelo težko ugotoviti, ker nikdar ne bo mogoče razkopati ogromnega kupa razvalin, ki bo tako ostal grob neštetih žrtev. Se hujše kakor vse to pa so posledice, ki se pojavljajo. Zavladalo je hudo pomanjkanje živil, ker so uničene vse zaloge, a dovoz je zaradi razdejanj, ki jih je povzročil potres, mogoč samo z letali. Potres je uničil tudi vodovod, tako da je nesrečno prebivalstvo skoro brez vode. Le tu pa tam je kaka mlaka in ljudje popijejo vse, kar je tekoče. Zato so se pojavile razne nalezljive bolezni, zlasti legar ki najhujša izmed vseh bolezni kolera. Oblasti so izdale sicer stroge ukrepe, toda spričo ^pomanjkanja zdravil in bede, v kateri žive begunci, se bolezni vedno bolj širijo. Oblasti zato razmišljajo o tem, ali ne bi kazalo vso okolico razdejanega mesta popolnoma evakuirati in preseliti be- gunce drugam, kjer bo preskrba z živili in zdravili lažje mogoča. V mestu še vedno divjajo požari, ki inlčujejo še to, kar je preostalo. Hrib. ki leži tik nad mestom, se je razpočil na dvoje. Odprtina služi sedaj za skupni grob. Doslej so pokopali na tem mestu že tisoč trupel. Potresni sunki se še vedno nadaljujejo, kar zelo ovira reševale^ akcijo, ker se preostalo zidov-je vedno znova ruši. Zveza med potresnim ozemljem in zaledjem je mogoča samo s pomočjo letal. Zaradi tega reševalna akcija le počasi napreduje. Na potu so večji vojaški oddelki s potrebnim sanitetnim materijalom. Ker predstavlja Managua važno trgovsko središče, razmišlja vlada o tem, ali bi se izplačalo mesto na novo zgraditi. V strokovnjaških krogih so mnenja, da se bodo potresi na tem ozemlju sicer še ponavljali, da pa bi se z modernimi gradbenim načinom mogle zgraditi dovolj trdne zgradbe, ki bi jim potres ne mogel škodovati. Spremembe pri policijski upravi v Ljubljani LJubljana, 4. aprtla. AA. Za upravnika policije v Ljubljani je imenovan dosedanji predstojnik policije v Mariboru g. Vekoslav Kersevan. Dosedanji upravnik policije v Ljubljani dr. Alojz Guštin je postavljen za banskega inšpektorja. Za vodjo predstojništva mestne policije v Mariboru je imenovan Ivo Zet-kovič, uradnik policijske direkcije v Zagrebu. Policijski upravnik dr. Alojzij Guštin Policijski upravnik v Ljubljani dr. Alojzij Chištin je bil rojen 19. junija 1878 v Trstu. V Trstu je maturiral, pravne študije je pa dokončal v Gradcu, kjer je tudi promoviral za doktorja prava leta 1908. Prvo njegova službovanje je bilo pri finančni direkciji v Trstu, kjer je bil komceptmi uradnik, in si-eer v letih 1902—1903. V juliju 1903 je bil konoeptm praktikant pri policijski direkciji v Trstu, v letih 1905—1906 pa vodja policijskega komisarijata v Miljah pri Trstu. Leta 1911. je prevzel vodstvo policijske uprave v Zadru, kjer je ostal do prevrata, ko ga je Narodna vlada za Slovenijo poverila z vodstvom pohoijske direkcije v Ljubljani. Od le*a 1918. do danes, torej v najtežjih časih, je bil dr. Guštin šef ljubljanske policijsko direkcije, oziroma uprave m si je kot tak zaradi svoje konciltfantnosti napram podrejenemu uradništvu, vestnosti v odgovorni službi in znanju kot upravni ter kriminalni uradnik pridobil splošne simpatije. Dr. Guštin je za Časa avstrijskih persekucij v Zadru med svetovno vojno marsikaterega Jugoslo-vena rešil pred avstrijsko justico. Na novem službenem mestu želimo gosp. upravniku najlepših uspehov. Novi policijski upravnik Vekoslav Keršovao Novi policijski upravnik g. Vekoslav Keršovan se je rodil 9. junija 1878 v TTStu, kjer je tudi maturiral, nato pa se je posvetil pravnim študijam in položil državne izpite v Gradcu odnosno v Trstu kjer je takoj nato stopil v policijsko službo pri tržaški policijski direkciji Že tam si je pridobil sloves odličnega kriminal1 sta. V Trstu je služboval do prevrata, na kar je kot nacijonalno zaveden Jugoslovea takoj odrinil v Ljubljano in se stavil na razpoloženje Narodni vladu Aktivno je sodeloval pri plebiscitu na Koroškem, zavrnil madžarski napad na Prekmurje In nato prevzel vodstvo policijskega komisarijata, sedaj predstojništva mestne policije, v Mariboru, kjer je bil vedno najbolj eksponiran tako v nacijonainem kakor v službenem pogledu. Vesten in strog v službi, obziren in razumen šef podrejenim, konciljanten in postrežljiv napram strankam, si je g. Ker-šovan kmalu pridobil naklonjenost an spoštovanje svojih podrejenih in nadrejenih in in priljubljenost v javnosti. Zaradi njego-viih sposobnosti so ga često klicali tudB drugam in kot najodličnejaši kriminalist je mnogo sodeloval tudi pri sestavi zako- nov tar aastopal na*© Šttfmm na raanfh mednarodnih kongresih. Ob prennstitvf v Ljubljano ara izrekamo najprisrčnejšo dobrodošlico ter mu želimo na novem mestu mnogo uspeha in samovoljnosti. Konec političnih pustolovščin v Avstriji Klavemi zaključek heimwehrovsfcega pokreta — Starhemberg prepuščen usodi, Stetdle degradirati v Seiplovega prfganjača Dtmai, 4. aprila. Kakor nemški, pre- | usodi pozabljerrja. Tako se zaključuje v avstrijskem javnem življemu doba politični« špekulantov ki kričačev, ki so s svojim cirkuškim nastopom resno ogrožali red in mir v notranjosti, ter ugled in kredit Avstrije v svetu. fcivlja tudi avstrijski fašizem težko notranjo krizo. Prišlo je v zadnji dobi jx>novno do tako ostre ločitve duhov, da smatrajo poznavalci razmer avstrijski heimwehrovski pokret skoraj že za likvidiran. PregTnpacija tirolskih heim-wehrovskfli organizacij bo bržkone od-čilna za nadaljno usodo tega nacionaK-sUono-šovinistJčnega pokreta. Prelom med Steidtorn in StaThembergom je definftiven in bivša zaveznika sta sedaj najhujša nasprotnika. Prelat dr. Selpl je ta položaj spretno izkoristil in si za-sigu-ral odločilni vpliv v še preostalih heimwehrovskih organizacijah, ki danes dejansko predstavljajo le še privesek krščansko-socialne stranke, nesposoben za samostojno akcijo in odvisen od milosti strankinih diktatorjev. Do-čim se je Steidle s svojimi pristaši tako popolnoma podredil dr. Seiplu, koketira knez Starhemberg s Hitlerjem. Spričo težkoč, ki jih ima Hitler s svo-jhni organizacijami, seveda nima časa, niti volje -reševati svojega malega, dunajskega zaveznika, ki je tako brez sredstev im podpore, prepuščen nemili Nesoglasja v bolgarski vlad Sofija, 4. aprila. Na včerajšnji seji Sobranja sta se pripetila dva značilna incidenta, ki najbolje dokazujeta; kakšno nesoglasje obstoja med člani vlade. Pri razpravi o proračunu ministrstva za promet je nastal zaradi vprašanja plač višjih uradnikov železniške direkcije med ministri Molovim, Stainovim in Danilovim konflikt. Minister Danilov je demonstrativno odšel iz zbornice. Do sličnega incidenta zaradi enakega vprašanja Je došlo tudi med ministrom Danilovim in Pirnikovim. Velike poplave v južrf Franciji Pariz, 4. aprila AA. V vsej južni Franciji so nastale zaradi neurja velike poplave. Reka Oigue je prestopila bregove. Železniški promet je na več krajih pretrgan. V Rambouilletu se Je podrla hiša, vendar nesreča ni zahtevala smrtnih žrtev. I Nemško-rumunska trgovinska pogodba Bukarešta, 4. aprila. Mmistrsfoi predsed* mk Mironescu m nemški odpravnik poslov poslanički svetnik dr. Kirchhoites sta iz* menjala ratifikacijske listine o nemško* rumimskom trgovinskem provizoriju, ki je bil sklenjen 18. junija 1930. Ta provizorij tvori pravno podlago za pogajanja, ki se vršijo sedaj na Dunaju, in ki imajo za cilj zaključek kononovel javnega trgovinskega dogovora med obema državama. Drzen rop v vlaku Praga, 4. aprila. V brzovlaiku Oradea* Bukarešta je bil izvmšen drzen roparski na* pad. Med vožnjo je bil napaden trgovec Raoinorvrič iz Oradea Mare. Roparji so rmu odrv-z©H večji denarni znesek ter draguljev v vrednosti 5 milijonov lejev. Roparji so svoj žrtev pred napadom kloroformirali. Izbruh vrele vode na newyorški cesti New Tork, 4. aprila. Dokaj nenavadna nesreča se je pripetila na najpromet-nejši ulici New Torka. Na 42. aveniji je v opoldanskih arah počila cev daljnovoda, parne kurjave. V dolžini več metrov je raztrgalo asfaltni tlak in vrela voda je brizgnila 20 m visoko. Mnogo pasantov, ki so bili v bližini, je dobilo smrtno; nevarne opekline. Dva sta v bolnici že umrla. Ljubljana v pričakovanju praznikov Živahen promet na živilskem trgu — Velikonočna slika s ceste — Veliki dnevi naših trgovcev Ljubljana, 4. aprila. Lfubtiana Je vedno v kakšnem znamenju, toda vselej v drugačnem. Namreč je vseeno nekoliko razlike med pustnim in velikonočnim razpoloženjem, četudi ni velika. Nekateri celo trde, da je Ljubljana vedno enako dolgočasna, mi pa seveda še daleč nismo tako dolgočasni, da bj si drznili trditi kaj takega, skratka, nam je LJubljana vedno pri srcu. Toreš zadnje dni je Ljubljana v znamenju vstajenja. Tudi Ljubljana se namreč začne ob veliKi noči buditi in jo vsekakor zanimivo. Marsikaj se v mestu izpremeni pred veliko nočjo, v resnici lahko govorimo o velikonočnem razpoloženju, kar moramo naglasiti, sicer bi kdo mislil, da govorimo zaradi dolgega časa, ne pa zaradi velike noči same. Stvari, ki vstvarja promet spreletavajo čudni, nenavadni krči. ljudje so Še bolj raztreseni kot navadno, hodijo kot poosebljeni cik-eak. pijani so od samih velikih stvari«-— menda tistih, ki jih mučijo iz izložb ter tistih, kj jih ni v žepih. Sploh so trgovine te dni Bekakšni magneti, ki vlačijo liudi s tro- toarja na trotoar, da so jfh vedno potne ceste, še bolj kot navadno. Ni treba pa misliti, da LjuMjančani le skačejo čez ceste iz kakšnih sprotnih nagibov, temveč je videti tudi mnogo ljudi z zavojčki, kar tudi mnogo pomeni. Naši trgovci doživljajo zdaj tudi svoje velike dnu Večje kot mi, seveda, mi skrbi fn majhno veselje, trgovci pa najbrž nasprotno, če zadevo presodimo z netrgov-skega stališča. Po trgovinah je naravnost strahovita gneča, trgovina cvete, a ne le po naši zaslugi, temveč predvsem po trgovce vski. Trgovci so kot sam zlodej, kdor jim pride v roke, ga več ne izpuste brez »odpustkov^. Postrežljivi, vljudni in sladki so, skratka, pohvaliti jrh moramo. Omeniti je treba, da je največja gneča pri modisrkah. Pomlad je tu m kdo jo bolj Čuti, kot naš presladki in prenežni — takorekoč — cvetni, pomladni spol? Da, klobuki, to je aktualnost aktualnega, alfa m ornega neštetih skritih pa tudi očitrnh zakonskih dram ali tragikomedij. Toda tega mi laiki ne moremo razumeti, kot ni mogel razumeti neki deželan, »zakaj je toliko strašil v izložbah, ko ni notri- ne prosa, ne koruze-. Potem je pa spregledal tudi on, ko so se mu oči nekoliko privadile mestnemu blesku. Spreg'cdal Je, razumeti pa seveda ni mogel, naših dam namreč. Tudi naši' pefai imajo veliko — peko. Sploh je ta teden vse veliko, ker je veliki. Ljubljančani čislajo rudi precej potice in s^cer domači izderek, pečejo pa peki. Nekateri tudi speko v domačem pečnjaku, v štedilniku, vendar je vsepovsod po cestah potno ljudi z »modeli* aR »modli*. Sploh lahko rečemo, da Ljubljančani ob praznikih ne bodo stradali. Kaj bodo sfcer počeT!, Je težko posedati vnaorej, vsaj povsem točno. Odvisno je tudi od vremena. I>a, vreme, to je tudi eno največjih vprašanj v Ljubljani zadnje dni. Nekaka tradicija je. da o ve-Bki noči vse beži iz Ljubljane. Ljubljančani svojemu rodnemu slavnemu gnezdu od-reko vso ljubezen in zvestobo. Pa tudi tega ne smemo gralati, saj zaradi m%ove nezvestobe nihče drugi ne trpi kot Ljubljana sama, odnosno » Dalmatinci«, dm-god pa seveda Ljubljančane rudi radi sprejemajo, odnosno njihove mošniičke. Na kolodvoru še doslej ni bi3o •dezerteri ev«, s noči sta strašila s smučkami- le dva cela smučarja. Vreme, vreme... Bomo videli: morda nam bo tudi nebo naklonilo piruhe. Izplačevanje Izseljenskih vlog Beograd, 4. aprila. A A. Državna komfsf* jea za izplačevanje izseljeniških vlog sporo« ča: Mmogi vlagalci, ki so predložili prijavo za izplačilo svojih vlog, so predložili ne« pravilne in nepopolne dokumente glede svojega državljanstva in izseljeništva. Kar se tiče državljanstva, mora komisija pre* jefci ali dokazilo občine ali potrdilo konzoi* lata kraljevine Jugoslavije ali potni list, ki so ga izdale naše oblasti. Kot dokaz za i^r* seljeniŠtvo, da je dotičnik bival zunaj me* ja, da si služi denar, bodisi z duhovnim ali ročnim delom v času, ko je nalagal vsote, sprejema komisija ali potrdilo občine ali konzulata ali dokazilo izseljeniškega komi* sarijata v Zagrebu. Nasledniki vlagalcev morajo predložiti rudi sodno potrdilo ona* sledstvu. Sklad za rodbine ponesrecnfh mornarjev Beograd, 4. aprila A A. Na predlog- primorske banovine je minister za notranje zadeve dovolil, da se ustanovi sklad za podpiranje rodbin ponesrečenih mornarjev. Sklad se bo imenoval 3>Daxa«. Minister pravde je danes izdal tozadevni pravilnik. Požar v beograjskem kopališču Beograd, 4. aprila. Znano beograjsko poletno kopališče >Zdravlje< na levi strani Save je popolnoma pogorelo. Požar je bržkone nastal zaradi nepazljivosti nekega čuvaja. Kopališke naprave, ki so bile na majhnem otoku, so bile od Save poplavljene in so pogorele do vodne površine. Železniški oonust za kongres agronomov Beograd, 4. aprila. Ministrstvo za promet je dovolilo posetnikom giavne skupščine udruženja jugoslovenskih agronomov, ki bo 22., 23. m 24. tm. v Beogradu in Zagrebu za 75 odstotkov znižano vožnjo na Kakšen bo glavni tivolski drevored Najlepša perspektiva v Liubliani — Plečnikov aačrt Ljubljana, 4. aprila, Glavni drevored Tivolskega parka so te lani morali posekati, ker so kostanji dozoreli in so bili nevarni, da ae sami po-dero. Nesmiselno bi bilo pa tudi, če bi jih bili varovali, ker je od starega drevoreda stala le še ena vrsta kostanjev, v drugi vrsti aleje so bil pa zasajeni že sami mladi, polovico manjši kostanji, če bi bili stare podrli in nasadili mlade, potem bi bila zadeva z drevoredom taka, kakor je storija o jari kači in steklem polžu. Vodno bi bila namreč ena stran dreves mnogo mlajša in nižja od druge, tako da bi končno ne kazalo drugega, kakor podreti tudi vrsto mladih kostanjev, ki so jih sedaj presadili na druge kraje, in zasaditi popolnoma nov drevored. Razen tega je pa Tivoli rabil močno široko os, ki jo je kategorično zahtevala os nove Aleksandrove ceste. Posrečilo se je potegniti od glavnih vrat gradu Podturna pa do Prešernove ulice po sredi Aleksandrove ceste črto, tako da imamo od pošte direkten pogled na grad in smo s tem dobili perspektivo, ki postane gotovo najlepša v ▼sej Ljubljani. 2e dober teden delajo drevored po norem načrtu mojstra Plečnika, ki se je pravkar vrnil iz Prage, kjer je samo letos uredil tri ogromne parke. Ker občinstvo nenavadno zanimajo in me seveda — kakor vedno — prelivajo tudi solze za trhlimi kostanji, objavljamo danes načrt novega drevoreda, ki ga je tudi napravil mojster Plečnik. Novi drevored se prične že na Bleiwei-sovi cesti in je od nje ločen po 1 m širokem pločniku, tam pa, kjer je sedaj Trubarjev park in na drugi strani drevoreda, bo pa zasajen veličasten gaj iz 50 piramidalnih topol, pravih naših gosposkih jagnjedi, med njimi pa postavljenih polno klopi. Pogled na ta gaj z Aleksandrove ceste, Še bolj pa od gradu, bo očaral vsakega. Mogočen tempelj na visokih zelenih stebrih, obok nad njimi pa nebo. Na početku gaja bo pa ostal Trubarjev spomenik med temnimi smrekami kakor sedaj. Ves gaj bo ločen od ostalega Trubarjevega parka, kjer bo stala nova pravoslavna cerkev. In tudi na drugi strani z živo mejo, ki se bo vlekla tudi na obeh straneh železniške proge. Na desni strani ob pričetku Lattermanovega drevoreda, ki še vedno ni dobil svojega pravega imena >Drevored ljubljanskega meridijana«, bo stalo poslopje s čuvajnico, trafi&oin najmodernejšimi stranišči. Pred iično hišico zasade dvoje vitkih topo L * Kakor stebrišče pred grškim svetiščem tvorijo onstran železnice tudi vbod v glavni drevored gosposke topole v dveh vrstah tako, da stoji na vsaki strani po 10 dre- ▼ea, ki se vitko pno do 30 m »visoko. Vsa širina tega gaja piramidalnih topol znaša 50 m, širina drevoreda samega pa 20 m. Ta cesta je prekinjena le pred prehodom in za prehodom na vsaki strani s po dvema topoloma, ki pa zaradi svoje vitkosti prav nič ne bodo ovirale razgleda na grad, ker bodo ta drevesa delala le vtis v troje kr.il razdeljenih vrat. Vse cestišče 300 m dolgega drevoreda je obrobljeno z 1 m širokim robnikom iz kvađratičnđh betonskih plošč, ob njem pa stoje na vsaki strani v razmahih .po 20 m lične moderne lesene klopi na betonskih ploščah. Med vsakim parom klopi na sredi ceste bo ,,pa stal samo 3 m visok močan kandelaber z močno lučjo, ki bo razsvetljevala bohotne krone dreves od spodaj. Kandelabri so tako nizki, da ne bodo ovirali pogleda na grad in park pred njim. ki bo tudi preurejen, kadar bodo zbrana sredstva tudi za to pre-potrebno regulacijo. Popolnoma nov bo pa nasad ob drevoredu. Po vzorih klasičnih vrtnih arhitek-tov, ki so ustvarili svetovno znane stare parke v Angliji in Nemčiji, bo zasajen tudi ta drevored, in tako so zasajeni tudi najslavnejši moderni parici ameriških in tuđi evropskih velemest. Okus modernega človeka namreč le težko prenaša monoto ni jo dolgih vrsta dreves le ene sorte, ker se je zopet oprijel starega slikovitega načina drevesnih skupin, ki so pa seveda v vrstah Skupine se seveda ne bodo tiščale druga druge, pač bo pa Iz drevoreda najlepši razgled na ostale nasade, ki bodo tudi tekom tet izpremenjeni Ostanejo pa seveda druge aleje divjih kostanjev. Namesto dosedanjih divjih kostanjev, ki smo se jih že zelo naveličali, zasade v drevoredu platane, lipe. domače kostanje (ne divje!), javorje, tulipanovce ali ltrio-dendrone t. j. tista krasna drevesa s tulipanom podobnim oranino-belo-zelenim cvetjem, kakršno drevo nam je znano z vrta pri Zeschkovi vili na Bleiweisovi cesti, v aleji se bo nadalje košatilo nekaj hrastov in tudi inozemskih dreves, zasajena bo pa tudi domača bukev in okrog teh dominantnih visokih kron se bo stiskalo, nižje drevje, kakor breze, prekrasno z rdečimi jagodami okrašene jerebike, nadalje razno okrasno grmičje in vrtnice, tako da nasad vse leto nikdar ne bo brez cvetja, pod tem grmič jem bo pa nasajenih polno najlepših trajnih cvetlic Breze in drugo drevje obr drevoredu, ki še stoji, seveda tudi ostane. . ... Pogled na drevored torej ne bo raztrgan, temveč še enotnejši kakor na dosedanjo monotono alejo, saj bo v vsakem svojem delu drugačen in slikovit, vendar pa v celoti popolna monumentalna enota Duh moderne šole tudi pri nas Kratko pojasnilo k poročilu o predavanju rektorja Bfin* gerja o moderni Soli LJubljana, 4. aprila. Glede na naše poročilo v 73. štev, v članku »Zadnji dan tečaja o moderni šoli«, kjer je omenjeno, da so se od vseh strani oglašali, da je ta metoda izvrstna in moderna, kar pa ni točno, smo prejeli iz učiteljskih vrst naslednje pojasnilo: Res je, da se je oglasil takoj začetkoma g. Zmago Bregant, šol, uprav, v Blanci in povedal, da je to lep primer stare šole. On ni bil edini, ki je to spoznal, ker je boj za novo Solo že star in znan še Iz predvojnih časov, ko so v Nemčiji tudi še iskali pota, se je spremljala ta njihova borba tudi pri nas. Da je naše učiteljstvo vedno stremelo za napredkom in se poglabljalo v vsa stremljenja za napredek šolstva, je jasno razvidno že iz starejših letnikov »Popotnika« iz raznih knjižic, bodisi iz privatnih, šolskih in srezkih, iz poročil pedagoških krožkov in iz poročil učiteljskih zborovanj. Za prvi razred imamo tudi abecednik, ki je že uveden na mnogih šolah, ki je sestavljen popolnoma v smislu nove šole. Spisal ga je š. n. g. Zmago Bregant. Neznano tudi ni, da so naši poborniki moderne dole potovali v Nemčijo in na Dunaj, da se seznanijo z novo šolo in to povečini na lastne stroške. Mnogo tovarišev in tovarišic je imelo že nešteto predavanj in praktičnih nastopov. Naša Slovenska šolska matica se bori že dolgo za ta pokret. Zadnji letniki so pisani popolnoma v tem smislu. Temu pokretu so utirali pot počitniški izobraževalni tečaji UJU. V Mariboru deluje že dolga leta uspešno Pedagoška centrala pod vodstvom dr. Zge-ča, ki stremi za dvig našega šolstva in ima krasno knjižnico, v kateri so zastopana vsa važnejša novejša in nova pedagoška dela raznih narodov. Bilo bi dobro, da bi tudi časopisi seznanili narod s tihim delom te za nas tako važne ustanove. Naš prosvetni oddelek si je svest svoje naloge in je odredil, da so v vseh srezih poizkusili razredi v smislu delovne šole. že ob svojem nastopu je naš prosvetni šef jasno označil to pot. Ko je izšla Bregant ova knjiga, je morala zadnja šola kritično raz-motri vati svoje stališče napram njej itd. To je le konstatacija! Ne mislim zmanjšati s tem vrednosti tega pedagoškega tečaja, hočem le braniti našo čast. Ta pedagoški tečaj je bil neprecenljive vrednosti za vse, ker nas je združil v isti ideji in v istem stremljenju v tolikem številu v Času, ko je večina zaposlena z ljudskim štetjem. Veliki večini je radi finančnega stanja onemogočeno potovati v Nemčijo ali v kako drugo državo in si tam ogledati ustroj modernega šolstva. Sedaj je vse spremljalo vse govornike z zanimanjem in videlo s sorazmerno majhnimi stroški stanje šolstva v Nemčiji. Zato smo prav hvaležni prosvetnemu ministrstvu in UJU, da sta nam nudila to priliko. Od srca hvaležni smo pa tudi vsem gg. predavateljem, ki so nam v borih treh dneh nudili izredno veliko in se potrudili, da so podali snov res mojstrsko. Želimo le, da bi imeli tako priliko vsako leto vsai enkrat. Peki in cene kvasa Ali je govoril veleindustriialec g. Vladimir Arko resnico ? Ljubljana, 4. aprila. V št 7l >SIov. Naroda« z dne 30. marca t L je g. veleindustrijalec Arko izjavil, da prekine z nami vsako nadaljno polemiko, ker smatra, da so naše trditve glede količine kruha iz 100 kg moke neresnične. Za pra vilnost svojih trditev se je skliceval na >Schweizerischer Backer- und Konditor-Zeitung« od letos št. 33, str. 6., kjer je bajo rečeno, da se dobi iz 100 kg moke 137.5 do 145.7 ksr kruha- Mi smo že v svojem odgovoru javnosti pojasnili, da trditve g. Arka ne morejo držati, ter smo obljubili, da bomo takoj po prejemu že naročene številke '.zon omenjenega časopisa javnosti sporočili, če Je postavil g. Arko svoje trditve v dobri ali slabi veri. Ugotavljamo, da je g. Arko vedoma govoril neresnico, ko se je skliceval na št. 33 časopisa »Scbweizerischer Backer- und Kon-ditor Zeitung« in to iz sledečih razlogov: i. Št 33 tega časopisa do danes sploh ni iz- Glavni drevored v Tivoliju Na sredi železnica s prehodom, na levi gaj topol s Trubarjevim spomenikom, na desni vhod in pričetek glavnega drevoreda. Debele pike pomenijo topole, pravokotniki med njimi klopi, po sredi so kandelabri s cvetjem, na desni spodaj Jakopičev paviljon, krogi značijo drevesa in grmičje, niz kvadratov robnik, niz malih krogov pa živo mejo. Na levem robu DIeiwe3sova cesta, desno se nadaljuje drevored. šla, ker je to tednik in je dne 27. m*rca t I, izšla šele št 13. 2. Tudi št 13 na 6 strani tega časopisa niso niti z besedico omenjene količine kruha iz 100 kg moke. 3. Ker pa je vendarle pomota pri vsakem človeku mogoča, smo št 13 omenjenega tednika točno pročitali, vendar ugotavljamo, da se količine 137.5—145.7 kg kruha ia 100 kg moke nikjer ne navajajo. Kako je prišel g. Arko do v svojem odgovoru navadenih številk na naivnost javnosti, ko se je skliceval na inozemski časopis v upanju, da bodo smatrali Čitatelji vsako njegovo besedo za čisto in golo resnico. Kot najboljši odgovor pekovskim organizacijam in sploh konzumentom pa smaTra kvasni kartel, ako se z njih norčuje. Mesti, da bi odkrito priznal ogromne dobičke iti pomagal z znižanjem cen kvasu zmanjšati gospodarsko krizo, je takoj, ko je zvedel o povišanju davka na poslovni promet, zvišal cene kvasu na kg za 20 p., Četudi znaša zvišanje tega davka na kg 18 para. Torej se dobiček kvasni h tovarn zopet poveča za 2 p. na kg ali pri letni produkciji 320 vag. za 64.000 Dim Takemu samolastnemn početju kvasnih tovarn mora biti enkrat konec ter poživljamo merodajne faktorje, da stopijo na prsi? J kvasnim tovarnam in jih prisilijo, da znižajo ceno kvasu na Din 20 za kg. Ce se pa kvasne tovarne ne bi uklonile tej zahtevi, pa naj pristojna ministrstva izdajo Združe- | nim pekovskim zadrugam koncesijo za napravo lastne izdelovalnice in jamčimo, da bo tekom 8 tednov cena kvasu padla na Din 20 in da bomo dobavljah* kvas celo v boljši kvaliteti od današnjega kvasa. Da bo kvaliteta prvovrstna in da ne bo cena prekašala 20 Din za kg, nudimo najobsežnejša jamstva- Posebno opozarjamo na ta predlog ministra vojske in mornarice, ki ima letno ogromno efektivno škodo, ker mora kvas kupovati po oderuški ceni. Kvasni kartel s svojimi cenami zlorablja zaščito državne oblasti, vsled tega naj se mu ta zščita odvzame, Pekovske zadruge v Ljubljani. Celju, Mariboru, Ptuju in IV-l:ar?k: savez t Zagrebu. Op. ur. Podpisane zadruge so nam predložile št 13 tednika Schweiz. Backer- u. Konditor-Zeitung in smo ugotovili, da so gorenje navedbe resnične. Valentin Kata je v: Starec Sabakin Starec Sabakin si je s prstom obrisal rdeči, raozoljasti vrat, zlobno poškilil v solnčno nebo, igrajoče se pred oknom z vsemi mogočimi barvami ter zamr-mral: — Pasje glave! Kako je vse izprijeno! Prav nobenih nravnih pojmov nimajo več! Sami nepridipravi! Z eno besedo, sovjetska oblast. Da, da. Sabakin je živel sam v svoji sobi in se povečini sukal okoli motnega, umazanega samovarja, ki je odvratno odražal ščetinasto glavo, debeli nos, vijoličasta ušesa, suha lica in majhne, zlobne oči, globoko vdrte pod ozkim nagubanim čelom. — Tfej vara vsem? — je nadaljeval Sabakin in izpil šesti kozarec čaja. — Pljujem na vas! Da bi vrag vzel... Za steno se je pri sosedih rabfakov-cih (slušatelji delavske fakultete) zaslišal" monoton glas: — Finančna politika so vsi načini, s katerimi država pridobiva in razdeljuje sredstva... Pavki so denarni in naturalni. - Denarne davke lahko razdelimo na tri sku .,. Sabakin je s krtačo potrkal na steno in zarohnel: — Pro-o-sim, prenehajte s šundrom! Ovirate me pri delu. Nepridipravi! ^- Izpite imamo jutri. Oprostite. Razdelimo na tri skupine: na posredne, neposredne in na carine. Posredni so tisti, ki... — Pa naj kdo reče, da niso nepridipravi! je vzdihnil Sabakin. — Kaj hočeš? Nepridiprav je nepridiprav. Z eno besedo, komsomol (komunistična zveza, mladine) !... Prsti jim morda mole iz čevljev, pa bi bili radi učenjaki. Davki so trojni. Česa se te pasje glave vsega ne uče. Paglavci. Ne morem več poslušati. Starec Sabakin je s treskom odprl okno in pomolil glavo skozenj. Po ulici je šel odred pionirjev (komunistični skavti). Debeljakovič v rdeči ovratnici je izredno resno in taktoma udarjal po velikem bobnu. — Prosim, prepričajte ee, — je namignil Sabakin ves rumen od jeze kandelabru. Prosim, prepričajte sef BofeftAlfrt Kako vajn je kaj všeč? Pošten Človek še delati ne more Splošno tišino motijo Izprijcnci, odpusti jim o Gospod! Tfej! Sabakin je debelo pljunil na ulico. — Vi, državljan, malo pazi ji veje! Ravno na aktovko ste mi ga spustili. — Čemu pa hodite z aktovko pod okni? — se je suho odrezal Sabakin. — Kaj mislite s tem reči, >čemu hodite«? Ulica je vendar zato tu, da po njej greš v službo. — V službo? _ je pomežiknil Sabakin strupeno. _ Poznamo vaše sovjetske službe-mlužbe. Sama korupcija vas je. Pošten človek pa še iz svoje lastne sobe ne more pljuniti, ne da bi se kdo ob to obregnil! Nepridiprav! — Pazite, prosim! In brez žalitev! Kot predstavnik sovjetskega urada ... — Stražnik! . . . — Glej, glej! Prav hvaležen sem vam. Kar stražnik naj razsodi, kdo izmed naju je nepridiprav. Ko je podpisal protokol in pismeno izjavo, da ne bo zapustil stanovanja, se je Sabakin vrnil domov. ~ Prava reč! Kar pišejo naj protokole! Starca Sabakina s protokolom ne boš prestrašil! Starec Sabakin bo raz* kril vse vaše lumparije! Starec Sabakin pljuje na vas! . . . Sabakin se je zamislil. —m Da, povsem so se izpridili. Kamor pogledaš — sama pobalinstva. Vzemimo na primer radio. Kdo je kdaj videl, da bi v prosvetljeni državi postavljali na streho antene? Pomislite, prosim. Napenjajo in napno žice, potem pa doma s slušalko poslušajo vsa-kojake neumnosti. In to naj ne bodo nepridipravi? Sabakin si je nadel sivo čepico z gumbom in važno zlezel na podstrešje. — Pokazal vam bom antene, _ je mrmral, ko je po vseh štirih lezel po strehi. — Nu, kje je pa moj žepni np-žiček? Enkrat zamahnem, po bo gotovo. Čemu naj bodo antene? Kje je le videti kaj takega, da bi na dimnik na-peljavali žico? Ali je dimnik mar zato tu? Pobalinstvo! Poštena ptica še sesti nima kam. Ko je prerezal osem anten, se je Sabakin v polni zavesti storjene dolžnosti spustil na dvorišče in zamišljeno sedel na klop ... — Tfej, vam vsem, — je zamrmral kar tako iz navade, da bi vas! . Mahoma pa so se Sabakinpve oči ustavile na stenskem časniku, pribitem na desko zraven, vrat.' — Pomislite, prosim. ~ je zasikal Sabakin skozi zobe. — stenski časnik so si omislili Sodrga! Da lahko vsak pasji sin žali poštene ljudi. Nu, mar <8e#exfitca Koledar. Danes; Sobota 4. aprila 1931, katoličani: Velika sobota, pravoslavni: 22. marca, Dušica. Jutri: 5. aprila 1931, katoličani: Velika noč, pravoslavni: 23. marca, Dabižtv. Prireditve ▼ nedeljo. Drama: Pri belem konjičku. Opera: ob 15. Dijak prosjak, ob 20. Snegurka. Kino Matica: Fra Daavolo (Tino Pat-tiera). Kino Ideal: Harold Lloyd — junak nad junaki. Kino Ljubljanski dvor: Cabalero. Nogometni turnir na igrišču Hirije: Ilirija - Maribor, Primorje - Sturm. Prireditve na velikonočni ponedeljek. Drama: ob 15. Trije vaški svetniki, ob 20, Življenje je lepo. Opera: Luiza. Kino Matica: Fra Diavolo (Tino Pat-tiera). Kino Ideal: Harold L3oyd — junak nad junaki Kino Ljubljanski dvor: Cabalero. Nogometni turnir na igrišču Ilirije: Primorje : Maribor, Ilirija : Sturm. Dežurne lekarne. Sobota In nedelja: Rahovec, Kongresni trs, Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. S:ika. Ponedeljek: SuSniik, Marijin trs, Kur al t, Go-sposvetska cesta. Kozmetika v Indiji Angleško-indijska konferenca za okroglo mizo, ki se je vršila lani jeseni v Londonu, je vzbudila pri mnogih željo izvedeti kaj o Indiji in njenih prebivalcih, o starih običajih indijskega naroda. Morda bi mogel jaz povedati o tem kaj iz lastnih izkušenj, pravi Sirdar Ikbal Ali Sliah. ki se je mudil med angleško-indijsko konferenco v Dondonu. Nekega dne sem prispel v neko naselbino v Kiberi, ko so bal imeli svatbo. Prinesli so nevesti poročna darila in ogledal sem si male škatlice, ki jih je vzel ženin s seboj in jih skrbno hranil vso pot iz Pešavara. Sam jih je hotel izročiti nevesti po poroki, mene je pa zanimalo, kaj je v njih. Povedali so mi, da so v njih kozmetični pripomočki. Radovednost me je gnala, da sem si škatlice od blizu ogledal. Ena je imela obliko žare in v nji je bila neka čudna črna zmes, baje za barvanje obrvi in trepalnic, kakor so mi pojasnile ženske. Potem so mi pokazali srebrno škatlico v obliki srca, v kateri je bil rjav prašek, ki je postal v vodi rudeč in je bil določen za barvanje ustnic. Imel jc to čudno lastnost, da se je držal na ustnicah in na licih tudi po umivanju in da je zelo prijetno dišal. V tretji škatlici je bil prijetno dišeč puder in prašek za nohte. Ta prašek se namoči v mleku in čez noč se namaže-jo z njim nohti, ki imajo drugi dan lepo rožnato barvo in sc lepo leskečejo. Barva drži več tednov in nobeno umivanje ji ne škoduje To priča, koliko važnost polagajo indijske ženo na kozmetiko in kako izborna kozmetična sredstva imajo. Najzanimivejše so priprave za poroko v Perziji, kjer začne mati sinčku že v 9. ali 10. letu prigovarjati, naj se dobro pripravi, da dobi primerno nevesto. Cim se rodi v rodbini hčerka, jo ta ali ona teta takoj zaobljubi dečku približno enake starosti. Ko je staro dekle ali fant 20 let, pripravi ženinova mati za dekleta darilo, z zlatom tkano blago, par nogavic in dijamantni prstan. Vse to pošlje nevestini materi. Če mati in hči obdržita z zlatom tkano blago in dijamantni prstan, je to znak, da sta pristali na zaroko. Potem odidejo ženinovi in nevestini roditelji k svečeniku in ga vprašajo, kateri dan bi bil za poroko njihovih otrok najprimernejši. Svečenik vpraša zvezde in ko je določen dan poroke, povabijo roditelji na svatbo sorodnike in znance. Svatba traja tri dni in je združena z neštetimi obredi. Pristopajte k Vodnikovi dražbi niso pobalini? Splošno pobalinstvo! Stene kvarijo. Tfej! Sabakin je odšel na smetišče, izbral največjo podgano in jo skrbno spustil v leseni nabiralnik z napisom: — Prosimo, vrzite v ta nabiralnik material za stenski časnik. — Bodite tako ljubeznivi in vzemite tale materialček! Za vaš pobalinski časnik ne more biti nič pripravnejše-ga. Hi-hi! Potem se je Sabakin počasi vrnil v stanovanje in se zaprl v stranišče. Štiri ure je sedel na stranišču in čital >Življenje svetnikov«:. — Državljan Sabakin, — so se zaslišali za vrati proseči glasovi, — saj niste sami v stanovanju! In tudi ne gre, da bi tri ure sedeli na stranišču. Odprite! — Dobro, — je mrmral Sabakin, — kar počakajte! Saj ne gori! . . . — Pritožimo se hišnemu odboru. Odprite! Sicer pa je to tudi nevljudno .. . — Prosim, ne trkajte! Kaj? Ni vljudno? A vdirati v zasedeno stranišče, to je po vašem vljudno? Pliuicm na vas in na vaš hišni odbor! Nepridipravi! ... 10 let plodonosnega novinarskega dela Ljubljana, 4. aprila. ' Končno si prišel na vrsto tudi Ti, dra» jfi Stanko. Tiho in skrivaj amo Te uvrstili med jubilante in menda nam ne boš za* meril, saj smo storli to iz čistega, pleme* nitega nagiba, V sredo si praznoval lOlet* nico svojega napornega in odgovornega dela kot glavni urednik listov konzorcija »Jutra«. Praznovanja seveda ni bik», ker ne utegneš in pa ker Ti je pri srcu vse prej, kakor lastna oseba. Kdor bo pisal zgodovino slovenskega novinarstva, bo moral pomočiti pero globo* ko in začeti pri Stanku Vi ran tu eno naj* važnejših in najlepših poglavij. Ozreti se bo moral nazaj v tiste čase, ko je bik> no* vinarstvo med Slovenci skoraj še v povo* jih, ko žila moderneg' poročevalskega or* ganizrma pri nas sploh še ni utripala. Vpra* sati se bo moral po pionirjih našega pre* senetljivo naglega napredka na tem važ« nem kulturnem polju in tu bo našel med prvimi našega preskromnega slavljenca, čc ga lahko tako imenujemo. In ko bo preti* stal debelo knjigo njegovega dela, se bo začudeno vprašal, kje je ostalo njegovo ime. Da, imena tega tihega, povsod priču* jačega in skoraj nikjer vidnega orača na« še novinarske ledine ne bo mogel najti. Kamorkoli poseže drugam, bo našel moio* go imen in malo dela, pri našem Stanku se mu bo pa pero ustavilo in če bo njego* va roka pravična, bo to ime sama zapisala in podčrtala. Našem Stanicu, smo dejali. Da, če lahko imenujemo slovenski in sploh Jugoslaven* s ki novinarji koga naš, velja to v polni meri za moža, ki vodi enega največjih no* vinarskih aparatov ▼ naši državi tako spretno, da mu mora vsak nepristranski sodnik prisoditi izredne sposobnosti, da o občudovanja vredni uvidevnosti, taktno« sti in kolegijalnosti niti ne govorimo. Tempo novinarskega dela neusmiljeno gloda živce m zato smo novinarji nervozni ljudje. Zato je vodilno mesto v novinar* skem poklicu tem težje. Kdor nožna na eni strani vso odgovornost, napore ki težave novinarskega dela, na drugi pa notranji ustroj tako velikega m kompliciranega apa* rata, kakor je podjetje konzorcija »Jutra«-, mora pač priznati, da so pleča našega slav* Ijenca hudo, skoraj prehudo obremenjena. Toda njega to silno breme nikoli ne upog* ne. Nosi ga z občudovanja vredno lahkoto in požrtvovalnostjo. Stanko Virant ni toliko šef spojim pod« rejenim, kolikor dober svetovalec in uvi* deven kolega. Dobri duh bi ga lahko na* zvali, tisti dobri duh, ki zna čudovito spretno izgladiti vsa osebna nasproten a in najti vedno pravo pot iz zagate, v kateri bi marsikdo na njegovem mestu izgubil glavo. On je pa nikoli ne izgubi, vedno zadene pravo, še tako zamotana, kočij iva ali delikatna zadeva ga ne spravi iz ravno* težja. Narava mu je dala poleg zlatega srca in značaja še redek temperament, ki je posebno v naših časih neprecenljiv. Naš slavljenec se menda sploh ne zna razburiti, kaj šele razjeziti. A to je za vodilno me* sto v novinarskem poklicu dragoceno jam* stvo uspeha. Predaleč bi zašli, če bi hoteli le površ* no omeniti Virantovo delo v teh 10 letih, kateremu se pridruži še plodonosno novi* narsko delovanje iz prejšnjih časov. Sicer moramo pa itak postaviti piko, drugače bo joj. Ko je bil Pepe iz uredništva še živ, je bil nekoč v hudi zadregi, kako bi našega Stanka titulira!, kajti v uredništvo so pri* haijala in še prihajajo pisma z naslovi »ge* neraini urednik«, urednviški general«, »glavni urednik glavnih urednikov« itd. No, če pa pogledamo na našo sliko, ne bo tež« ko dobiti pravega naziva. Uredniški kirurg bi mu lahko rekli, kajti noben kirurg men* da ne zna tako sijajno operirati ki celiti ran, kakor on. Kaj pa pomeni naša slika v resnici, ne smemo povedati, ker je to s sedmima pečati zapečatena uredniška taj* nost. Tebi pa, dragi Stanko, kličemo vsi po* klicni kolegi iz dna duše: Še na mnoga leta! Pred premiero opere „Snegnrke" Nova opera je ena najlepših, kar jih je bilo na Ljubljana, 4. aprila Prazniki so tu; mnogi delajo nacrte, kako in kje bi praznovali, skrbi jih, kako bi čimbolj, takorekoč — raoijonalno in ekonomično izrabili skopo odmerjen čas (da se izrazimo trgovsko), da bi se pozneje ne ke-saE... Ker bi najbrž mnogi pozabili pri svojih načrtih in skrbeh na gledališče ter celo prezrli, da bo operno gledališče praznovalo vstajenje s premiero bisera slovanskih oper — že zaradi tega moramo spregovoriti o tem pomembnem dogodku in seveda v prvi vrsti zaradi opere same, da bo občinstvo vedelo vsaj nekoliko ceniti delo naših zakulisnih delavcev. No, kaj nam torej pripravljajo? Opera je doma tam daleč na slovanskem stvoru, kjer je tudi naša pradomovina. >Snegurka< ali >Snežinka< se ji pravi >hc6»rka doda Mraza in kraljice Vesnec, skladatelj je pa sloviti Kus Rimski-Korsa-kov. Opero seveda najbolj poznajo gospodje pri našem gledališču, ki so jo študirali dolge mesece, oživljali in vživljali, da nam jo podare za veliko noč. Zato se pomenimo z njimi. Najprej naj nam pove dirigent Neffat svoje mnenje o operi, njeni glasbi in petja. Na prvi pogled je g. Neffat veselega zadovoljnega obraza, kot je človek, ki je dobro opravil svoje delo, pravtako g. Uljant-ščev, gledališki slikar, Čarodej, ki zna pričarati na odru toliko čudovitega in lepega za oči. To je dobro znamenje. — G. Neffat, prosim torej, povejte, kakšna je ta opera, vi jo gotovo najbolj poznate! Naše občinstvo je namreč vseeno radovedno pred premiero, četudi pozneje za predstavo ne kaže posebne radovednosti. In g. Neffat pripoveduje s pravim dirigentskim ognjem ter ljubeznijo do te krasne epere: — Kot znano, je opero komponiral Rim-ski-Korsakov in sicer L 1880/81. V tej d^bi je bil profesor petrograjskega kouservato-rija. Ob šolski h počitnicah 1. 1880 je bil na letovišču v Stelevu ob jezeru Vrevo. Pokrajina je tam zelo romantična, skoraj povsem pravljična po svojih krasnih nenavadnih naravnih motivih, gozdovih, jezeru in naselbine same s prebivalci, ki so še ohranili izredno mnogo s ta posloven ski h običajev, kult staroslovenskega poganstva, narodno nošo itd. Rimski-Korsakov se je popolnoma oživel ter poglobil v to okolje in prisluhnil v pred tisočletno davnino starih Slovenov, k! je tako daljna, da jo že prepletajo pravljice, to je — naša mitologija, pristno slovanska, cista. To okolje se je kar samo vlivalo v opero, ki jo je skladatelj pričel komponirati aa teh počitnicah 1. julija 1. 1880 ter jo že končal 12. avgusta. Delo je bilo torej gotovo v pičlih šestih tednih. 26. marca je » bila povsem gotova orkestralna partitura. Prva uprizoritev je bila 29. 1- 1882 v Carski operi v Petrogradu ter je imela izreden uspeh. Opera je prirejena po istoimenski drami manega dramaturga Ostrovskega. Ostrovski je porabil za svojo dramo motive iz pripovedk Afanasijeva; to so narodne pripovedke, staro ruska folklora, narodno bajeslovje. V teh pravljicah nastopajo naravne sile kot simboli, poosebljene, pravtako tudi bogovi, duhovi, letni časi, pust, kres itd. Zato je omenjeno okolje povsem ustrezalo zamisli opere, njeni pravljičnosti, barvitosti in slogu. — Ker ste se tako vživeli v zamisel opere, jo gotovo najbolje poznate; pa povejte se, prosim, kaj o delu samem. Muzike sicer ni treba razlagati podrobneje, ljudi namreč zanimajo le zelo enostavna vprašanja — enostavno, ali je lepa glasba in petje, kako ugaja človeku >kar tako«, če posluša opero kot popoln laik, a z nepokvarjenim čustvom in čutom. — Kot rečeno, delo prepleta vse poli o pravljičnih motivov, tako svojstvenih, da je to povsem nenavadna, samostojna opera. Skozi in skozi se pa sklada z vsebino baš s svojimi pravljičnimi motivi. Uporabljeni so krasno naravni motivi. Ko nastopa n- pr. ded Mraz slišite, kako poka drevje, ko prihaja kraljica Vesna, pa buči v orkestru pravi pomladni vihar, nato pa zažvrgole ptički, pozdravljajoč Vesno itd. Tako je tudi izrabljena ideja gozdnega Favna in še nešteto drugih motivov. Partitura je ena najbolj uspelih. Instrumentacija je briljantna, novake vloge so krasno pisane, zbori pravtako uspeli, posebno v staroslovenskih ruskih načinih, to so pravi stari kultni korali. Veličastne, polne svojstvenega čara so takozvane himne, zlasti himna carju Berendeju in bogu solnca Jarilu. Skladatelj se je posluževal narodnih pesmi, koralov, vneseni so pravi poganski verski obredi, običaji itd. »Sae^nr-kac je absolatno pristna ruske operne dele, nobene drugo ji ▼ tem pogleda ni enake. V nji so vsi motivi enotni, staromski ali sta-roslovenski, to je tipična ruska opera, do zadnjega detajla. — In je izvedba težka? — V tehničnem pogledu, da. Zahteva veliko detajlov in dinamike ter zlasti v orkestru in solističnem aparatu zelo podrobno izdelanih drobcev. Vendar je pa Korsakov vedno jasen, vedno ga je lahko razumeti ter slediti zamisli. — Torej kaže, da se boste dobro postavili pri uprizoritvi?! — Tega ne trdim, besedo ima občinstvo. To zapišite, hi upamo, da bo oporo razumelo, kar jo glavno. Posebnost je, ki zasluži pozornost, lahko smo je veseli. — Ali ste kaj črtali? — Prav za prav ne, lahko se reče, da je Ravnatelj opere M. Polič delo celotno, ker smo črtali samo, kar avtor dovoljuje. Med tem razgovorom je od časa to in ono pojasnil g, Uljaniščev, scenograf Kajti on je Rus ter pozna opero kot bi bila njegova. Poln vneme ter pristne ruske dobrodušnosti. Preprosto, prisrčno kramlja in s takšno ljubeznijo do stvari in ruskih motivov, da se človek naleze vzhičenosti, ne da bi vedel, kdaj. In takoj smo prepričan!, ne da bi kaj vprašali, da nam ne bo nihče drugi mogel pričarati ruske pravličnosti v sceni na oder, če je ne bo on. Dirigent Neffat — Da. to, kar nam opera prikazuje, se je v resnici godilo davno tedaj, ko je še živel car Berendej, razen pravljic samih po sebi. Torej, takrat, ko smo še bili stari Slo-veni, je živel car Berendej, ki pa ni bil car v tistem pomenu besede, kot nedostopen mog očni k ter vzvišeno bitje, nego pravi očka svojega ljudstva, car, kot jih opisujejo pravljice in takšnega nam opera tudi prikaže, veste, to je tako ljubko naravno, Četudi pravljično! — Res, dela je pa bilo mnogo! Pomislite, opera ima prolog in 4 dejanja, kulise se vsakokrat menjajo, okoli 7o kosov kulis-Opera se pa dogaja po času od pusta do kresa. Prolog nam prikazuje sežiganje pusta in obredni ples pustnih šem v gozdu za vasjo carja Berendeja. Tej ceremoniji prisostvujejo tudi mnoge druge simbolične osebe. Porodi se >Snegurka< (snežinka), hčerka Mraza in Vesne, ki jo slednja pustita carju Berendeju. Pozneje v Berendejevi vasi, ki jo prikazuje 1. dejanje, začne ljubavni roman med Snegurko in bojarjem Mezgirjem. Nato se pa pride k carju Berendeju potožit bo-jarjeva prejšnja ljubica in car mora razsojati tudi ljubavne zadevščine. Snegurka bi rada vroče ljubila, ali kaj, ko je pač Snegurka, mrzlega srca. Zato prosi Vesno, naj ji da vroče srce. Vesna jo usliši. Tretje dejanje se godi v prepovedanem ali svetem gozdu v kresni noči. Tedaj Vesna izpolni Snegurkino prošnjo — kajti v severni Rusiji sneg kopni Šele koncem junija... Tedaj torej Snegurka skopni in shlapi. — Moja navada je, da hočem ustreči avtorju, režiserju in dirigentu. Jaz ne diktiram, diktira snov sama, zamisel, ideja, seveda tudi >budžet<. Tokrat uporabljani severni ruski stil, ornamente severnih guber-nij. Napraviti smo morali okoli 100 novih kostumov, da, prav pravite, dela ni bilo malo, delamo mesec dni, do nedelje bomo še umeli dovolj. Da, kaj bi vam pravil, budžet jo naša višja sila, saj veste luko nam gre v tem pogledu vedno preklicano trda. Zato so pač moramo ravnati po njem- Toda občinstvo tega najbrže ne razume. Od nas se vedno zahteva mnogo — toda iz nič res ne znamo ustvarjati. Pri kostumih. Če jih je sto, res ni majhna reč, smo krpali kar se je da- lo. Prt enem malo ostane, po osi sa drugega, pa so končno vseeno vsi skupaj. Tisto pa že, vse je pristno rusko, narodne nose, ornamenti... O, da, naj pridejo pogledat, veseli jih bomo... Nato smo so poslovi K. Pri režiserju R. Primožiču Generalka je trajala od 10. do 14.30, za ob 15. sva os po domenila, da se sostsneva. To bi bal res lep epilog — tortura, na konca koncev skušenj, vaj in vsega hudega izmučenemu režiserju še izpraševati vest, sem si mislil. Takšni razgovori gotovo niso razvedrilo, ne odpočitek — toda treba je, in če je treba, moraš biti magari rabelj. Samo toliko sem počakal, da je g. Primožič poobedoval ter legel. In me je vseeno sprejel. — Samo igrati seveda ni tako težko, režija in vloga, to pa res zahteva precej od človeka. Naloga modernega režiserja ni lahka. Režiser mora vso stvar oživeti, presodili, zato se mora vživeti v vse detajle do slednjega« Nekdaj so bili ljudje v gledališču z vsem sadovoljni, vse jwn je bilo nenavadno, lepo in dobro, zadovoljili so jih mirnejši efekti. Zdaj je pa ▼ tem pogledu povsem drugače, ljudje zahtevajo mnogo od vsake stvari, živahnost, pestrost in barvitost. Zaradi tega je zdaj režiserjeva naloga neprimerno težja kot je bila včasih. Stremim za tem, da živi na odru vse, se udeležuje igre ter je uklenjeno v enoten ritem. Nihče ne sme mirovati, tudi zbor mora igrati, ne le peti. Zato ni dejanje nikdar dolgočasno, četudi je sujet dolgočasen. Prišel sem v Ljubljano z najlepšimi nm* in z veliko ljubeznijo do dela. Toda sčasoma mora postati človek i sam nekoliko ma-lodušen. Vidite, tako je, vsi se trudimo, deloma kolikor 9e da največ, a igralec izgubi ambicijo, če se njegovo delo skoraj povsem ignorira, če nima zaslorabe pri občinstvu, ne moralne podpore pri nikomur, Če se gledališče smatra xa slabo, ako to zasluži ali ne... Zato so naši igralci premalo ambicijozni, izgubljajo veselje do dela, postajajo malodušni. Zelo težko je delati v takšnem okolju ... Potrebno bi bilo vsaj malo zaupanja in spoštovanja do gledališča. Toda ljudje so, kakor nd jim kdo sogeriraU, da je gledališče kratkomak) za nič. Nihče pa ne ve, zakaj |o slabo ter ne dokaže. In ni čuda, da vlada takšno mnenje o gledališču, saj igralci nimajo nobenega zagovornika, kot rečeno, trgati jih ne sme vsak, uprizoritvam, premi-jeram se pa posveča tako malo pozornosti, da ljudje mnogokrat ne vedo niti zs nje-Če bi se nam vsaj nekaj priznalo, ps bi bili tudi mi za 50^ boljši. Kar se kritike tiče, nisem bil nikdar zoper, brez kritika si igralca umetnika ne morem misliti. Toda kritika mora biti poštena. Ne sme ignorirati igralčevih hib, a pravtako tudi ne vrlin. Če igralec zasluži priznanje, ga mora tudi dobiti. Zato se mi ne zdi nikakor pošteno, če iščejo na igralcu vse mogoče hibe, takorekoč z lvčjo pri belem dnevu, kadar b; mu pa morali priznati, kar mu gre, pa lepo vse za-molčijo. To boli. In je na kvar pevčevi ambiciji in tudi splošnoeti. Povedati pa je še treba, da nasi ljudje navadno nimajo pravega pojma o kvalitfti uprizoritev oper- Ne vedo, da so celo mnoga tbja velemestna gledališča slabša od našega. Povem vam, da bi naš ansambl z repertoarjem cele vrste slovanskih oper, kot so n. pr. Knez Igor, Švanda dudak. Prodana nevesta itd. — nastopil na dunajskem gledališču, v Budimpešti ali kjerkoli brez straku. Poznam imenitne gospode, ki so bili tud: tega mnenja, da je naša, odnosno zagrebška opera slaba, ko so pa posetili operne predstave v nekaterih svetovnih gledališčih, so šele spoznali, kaj se jim nudi doma. Zato bi bilo dobro, če bi se ljudje prepričali drugod o kvaliteti naše opere. Priznat? moramo, da je tudi pri nas precej slabih predstav, da, mnogo jih je, nekaj jih je pa vendar tudi prav dobrih in tega občinstvo seveda ne ve. >Snegurkac je pa sploh opera, ki mora ugajati, če ne bo, potem pa moramo narediti križ čez našo publiko. Zasedba se mi zdi dobro izbrana- >Sne-gurkoc sem postavil 1. 1028 na oder v Budimpešti, zato lahko rečem, da bo predstava v mnogih pogledih še boljša, kot je bila v Budimpešti, četudi sem imel tam nad 70-članski zbor. Naša uprizoritev bo pa tudi gotovo prekašala zagrebško. V zagrebški operi sem igral 1. 1922 tudi Mezgirja kot zdaj. Toliko samozavesten pa vseeno smem biti, saj sem že 19 let pri gledališču. Ga. Gjurgjenac-Gavella, ki igra glavno vlogo, je rutirana pevka, ki ji lahko popolnoma zaupamo. Pri generalki sem se pa tudi prepričal, da je naš Neffat izvrsten dečko, spre-videl sem, da ga lahko štejemo med naše najboljši dirigente. Saj ste lahko sami videli s kakšno sigurnostjo je izvedel vse delo do konca, brez vsake nervoznosti, kar tudi mnogo pomeni. Ko sva končal razgovor, se je g. Primožič | odpravil zopet k — vajam... kakor plašče, bluze, obleko, moško in domsko perilo. Veliko izbiro nogavic priporoča po nizkih Ign.žargi, Ljubljana Sv. Petra cesta S is U Iz gledališke pisarne DRAMA. Za velikonočne praznike bodo v ljubljanski drami tri predstave in sicer na VeKko nedeljo zvečer komedija »Pri belem konjičku« ob 30. Na Veliki ponedeljek pa dve predstavi m sicer popoldne ob 15. »Trije vaiki svetniki«, zvečer ob 20. pa pr* vič v letošnji sezoni francoska komedija »Življenje je lepo*/. OPERA. Velikonočni repertoar naše opere. Na Velko nedeljo popoldne ob 15. se poje klasična opera »Dijak prosjak« v običajni zasedbi. Zvečer ob 20. bo premijera velike ruske opere »Snegurka«, ki jo je vglasbil pripadnik ruske moderne šole. nesmrtni Riimskd*Korzakov. Opera Snegurka je eno največjih ruskin opernih del, ki je stalno na reeprtoarju, v Rusiji pa tudi v vsej ostali Evropi, katero si je popolnoma osvo-j Ha,. Naša premijera je v vsakem oziru. ta* ko ▼ umetniškem kakor v scenskem izvrstno pripravljena, zasedba odlična, vučena* cija in kostumi pa popolnoma novi po na* črtih Uljaniščeva. Pri pultu kapelnik Nef* fa-t, režija Primožičeva. V ponedeljek z\-ečer ob 20. so po* noW ena najlepših francoskih oper »Luiza« z gospo Gjungjenac ter gg. Gosričem in Primožičem v glavnih vlogah. Opero dirigira ravnatelj Polič. Jakob Furlan 70 letnik Ljubljana. 4. aprila. (Rodil se Je 6. aprila 1861 v Kanjemdo-In nad Idrijo. Oimnaziijo in učiteljišče je obiskovaJ v Liuhfljani, kjer je maturira! leta 1881. Nastavljen je bil takoj v Ljubljani, kjer je služil 44 3et in sicer 39 let na I. in 5 flet na \1, mestni deski šoli kot uora-viteflj. V teh tetin je vzgajal dve generaciji. Bij je izvrsten, vesten, sicer stro«, a skrajno pravičen učitelj. Poučeval pa ni samo na imenovanih šolah, temveč de svetovne vojne tudi na obrtni nadaljevalni šoli, na višji dekliški šoti, na dekliškem liceju in na ženski obrtni šoli. Njegovi šte-vSlni učenci so danes povsod v najboljih skržibah, nekateri in sicer starejši tudi že z jubilantom v rvokoiu. Nekateri učenci odličri. u a** v«, it/v*rnarji, visoki oficir^ duhovniki, premožni obrtniki itd. Jtrbilan« tove zasluge so pa dobile tudi največje priznanje. Ljubljanska občina ga je imenovala svojim meščanom, Nj. Vel. krat«! pa niu je podelil red sv. Save V. vrste. Naš slavljenec je začel v Ljubljani služibovan", ko je tola vsa oblast se v nemških in nemškutarskih rokah, a on je stal vedno neustrašeno v prvih vrstah narodnih delavcev. Bil je v vseh odborih slovenskih učiteljskih društev. Tako je bil prvi tajnik dične »Zveze slovenskih učiteljskih društev«, prvi tajnik oživhjenega »Deželnega slovenskega učiteljskega društva nad 30 let, prvi tajnik »Ljubljanskega učiteljskega društva« nad 20 let predsednik »Učiteljskega konvikta«. Slavljenec je mnogo te-Jovadil in je velik prijatelj narave, v katero rad zahaja, zato je ostal čil in zdrav. Odličnega šolnika šteje »Slovenski Narod« med svoje najstarejše naročnike, sai je naročen na naš list skoraj že pol stoletja. Premnogim njegovim učencem, prijateljem in znancem se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi preživel naš slavljenec jesen svojega plodonosnega življenja v miru in zadovoljstvu. {pristni kroidl Uran dospel danes t Se priporoča te&tapracija Slon Iz Celja —c Dežurao lekarniško službo v Ceijn bo imela od danes dalje do vključno petka lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. —c Izgubljeno In najdeno. Pred dnevi je bila izgubljena med vožnjo od Laškega do Celja stranska avtomobilska svetilka, ki na5 jo pošten najditelj odda v celjski podružnici »Jutra« proti primerni nagradi — Posestnik Jože Nadvišnik iz Šmartna ob Dreti je igubil 31. marca zvečer v mestu, najbrže v Prešernovi ulici, črno usnjato lastnico, v kateri je imel 9 bankovcev po 100 Din. — V Gregorčiče-vj uJod je bil 30 marca najden svilen moste ©vratni šal, ki ga dobi lastnik na tukajšnji mestni policiji. RazBka. «— Človek ne sme verjeti vsega, kar sliši. — To je res, res je pa tudi, da lahko vse pripoveduje naprej. $ Na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 3., 5., 7. in 9. ari Premiera grandiozne filmske opere Fra Dlovolo V glavni vlogi poje najslavnejši sodobnih tenoristov naš rojak EINO PATTIERA Poleg tega najnovejši zvočni tednik in ša- loigra z »Mickv« miško. Predprodaja vstopnic danes in v nedeljo od od 11. do 13. ure. Elitni kino Matica Dnevne vesti Vesele velikonočne praznike že-hno vsem cenjenim naročnikom, fnserentom In čitateljem »Slovenskega Naroda«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA — GG. poverjenikom, elanom in prijateljem Vodnikove družbe! Vodnikova družba je zaključila s svojim občnim zborom dne 81. marca 1931. prvo petietje svojega delovanja. V tej kratki dobi je zbrala po svojih marljivih in agilnih poverjenikih pod svojo rastavo mogočno armado 20.052 članov. Za leto 1931. ima družba naslednji književni program: 1. Vodnikova pratika, bogato ilustrirana (slike v bakrotisku) bo prinesla aktualne Članke, ki bodo zanimali vsakega. 2. J. Matičič: >Moč zemlje«. Povest je zajeta iz kmečkega življenja našega tužnega Kp-rotana ter popisuje, kakšen je bil Korotm pred vojno, med vojno, ob plebiscitu. Ta povest je izpoved naše bolesti, polna nepozabnih dogodkov iz življenja naših koroških ljudi. 3. Dr. J. Orožen: Knjiga o Poljski: podobno kot letošnji dr. Pavla Breznika >Nebotičniki<. 4. Še ena leposlovna. Družbin odbor bo izbral od predloženih rokopisov najboljšega. Velikonočni prazniki so tu, prazniki pimhov in pisanic. Dajemo jih svojim prijateljem in znancem. Ne pozabimo ob praznikih vstajenja naše dične Vodnikove družbe. Položimo mal dar 20— Din kot velikonočni piruh za Vodnikovo družbo. Podpirajte vsi poverjenike pri njihovem delu, pridobivajte znance in prijatelje za našo knjigo! Letošnji književni dar naj vam bo v spodbudo! Na deio za Vodnikovo družb«, med velikonočnimi prazniki! Vsem gg. poverjenikom, starim in novim članom želi Vodnikova družba veselo alelujo. — Razpisana služba banovinskega cestarja. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju sreskega cestneua odbora v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: na banovinski cesti Ormož - Kamenščak - Gornja Radgona - Cmu-rek za progo od km 5.00 do km 11-834. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razmerjih d*-ž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo bili mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnja je vložiti najkasneje do 23. t. m. pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. — Turistični odsek pri trgovski komo-Ti v Beogradu. Na zadnji plenarni seji bograjske komore se je razvila daljša debata o važnosti turizma za narodno gospodarstvo in je bil sprejet predlog, da se tudi s strani zbornice pokrene akcija na najširši osnovi za napredek turizma, tako v Srbiji kakor po vsej kraljevini. Uprava komore bo proučila možnost, da se pri komori ustanovi poseben odsek, ki se bo ba-vil samo s pospeševanjem tujskega prometa. — Sezona na Jadranu se pričenja. — Čeprav tudi na morju ni prave pomladi, vendar prihajajo gostje v večjem številu, razen tega pa prihajajo skoraj dnevno večje skupine. Iz Orebiča javljajo, da je tja prišlo že nad 100 gostov. — Kolektivna propaganda Jadrana po novinah. Kakor je sklenila lanska konferenca Jadranske hotelirske zveze, se mora vršiti letošnja propaganda za Jadran »po časopisih kolektivno za vse hotele in poedine kraje samo s posredovanjem zveze. Kakor piše glasilo zveze »Hotelir«, je naletela ta misel na neke težkoče, vendar ne bo pa obnesla. — Aretacija vinskega trgovca. V Velikem Bečkereku so zaprli Josipa Parko\T-ca, znanega veletrgovca z vinom zaradi lažnjivega bankerota. Novembra 1929 je namreč od okrožnega sodišča zahteval, naj ee otvori konkurz njegovega imetja. Sodišče je prošnji res ugodilo. Pred kratkim je pa odbor upnikov naznanil Parkovca, da je pred konkurzom kupil od Praške banke v Beogradu za 631.000 Din Špirita na up, nato pa špirit prodal, a denarja ni nikjer. Po zaslišanju so Parkovca aretirali. Zanimivo je bilo vedeti, čemu je ■vinski trgovec rabil toliko špirita. — Centralni zavod za pasteriziranje mleka v Beogradu. 30 mlekarskih zadrug iz Srema in Banata, ki že obstoje, in 30 zadrug, ki jih ustanove v Srbiji, se združijo v zvezo, ki bi mogla dnevno dobaviti 60.000 litrov mleka, to je 40.000 litrov več, kakor ga sedaj Beograd potroši. Ostanek 40.000 litrov bi se predelal v razne mlečne proizvode in upanje je, da bi jih lahko eksportirali na Dansko. Mleko, ki se bo prodajalo v Beogradu, bo sprejemal centralni higijenski zavod v Beogradu, ostanek pa razne sirarne. Centralni zavod v Beogradu bi mleko dobavljal prodajalcem, ki bi ga prodajali v hermetično zaprtih steklenicah. Zadrugam, ki nimajo dosti kapitala, bo preskrbljen potreben kredit od Agrarne priv. banke. Na konferenci med zastopniki beograjske občine in ministrstva za poljedelstvo je bil načrt odobren, tako da bo tudi Beograd v kratkem dobil dobro mleko. — Koncert gospe Lovšetove v Mariboru. 10. aprila se vrši v veliki dvorani »Kazina« v Mariboru koncert Pavle Lovšetove in hčenke Majde. — Kaj je s predorom od Planine do Vrhnike za novo elektrarno? To vprašanje je zopet oživelo. Kakor se čuje, so angleški finančniki pripravljeni nuditi skoraj polo* vico potrebnega kapitala. Želeti je, da se ta prilika ne zamudi. Brezposelni bi dobili delo in zaslužek, prijazna Vrhnika pa mo* derno elektrarno, ki bi bi«Ia za njo vsekako velikega gospodarskega pomena. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. marca le bilo v dravski banovini 9 primerov tifuznih bolezni, 46 škrlatinke, 84 ošpic, 88 davice, 21 sena, 2 dušljivega kašlja in 3 nalezljivega vnetja možganov in 1 krčevite odrevenelosti. če hočeš za praznike dobra in poceni vino piti, moraš h „FAJMOŠTRU" — tam za vodo priti! — Medvode. Vreme ie ugodno, zato gre dobro gradnja nove ceste, ki se od sedame ceste odcepj pred vasjo, gre mimo Bohince ve hiše ter zavije na desno stran proti reki Sori. Na levem bregu pa je cesta v grobem dograjena. Deli železne konstrukcije za most že leže v bližini desnega obrežja Sedanji leseni most ni več kos svoji nalogi, težki vozovi skoraj ne smejo čez in prav večja povodenj ga lahko odnese Savi v naročje. Medvode imajo lepo lego, zdrav planinski zrak in so kakor ustvarjene za letovišče, ker je kopanje v topiti Sori tako prijetno, v Savi pa pripravno za dobre plavalce. Naj bi se zganilj naši "odločilni možje za povzdigo tujskega prometa, s katerim bi se nam odprli novi viri dohodkov — JugosJovensfeo fotografsko razstavo priredi beograjski fotoklub od 5. do 25. septembra v novem poslopju vseučilišča. Razstava bo razdeljena na znanstveno, uporabno in umetniško sekcijo. Razstave se lahko udeleži vsak fotoamater, ki naj pošljejo svoje slike do 15. avgusta. Na-tantančnejše podatke pa daje sekretarijat fotokluba v Beogradu, palača akademije nauka IV, nadstropje. — Aeronavtična razstava v Zagrebu. V Zagrebu bo letos posebno zanimiva velika razstava letalstva, ki se je udeleže tovarne letal iz Anglije, Nemčije, Češkoslovaške, Poljske in Avstrije, naša vojna avija-tlka in tudi naša domača avijatična industrija. Osnovani so že razni odbor ki v njih ne sodelujejo samo vojaški in civilni strokovnjaki, temveč tudi razni ugledni prijatelji Aerokluba. Odbori se dele na razne sekcije, sodelujejo pa tudi ugledni umetniki, da bo razstava tudi v dekorativnem oziru na višku. Iz naše države bodo razen vojnega oddelka, ki bo v njem razstavljenih okrog 15 aeroplanov, z drugam matera jalom zastopane tudi naše domače tovarne im domači konstrukterji inž. St. Bloudek iz Ljubljane, inž. Fizir, inž. Midu-tinovič in inž. Zučenko. V oddelku državnega aerokluba bodo razstavljena letala beograjske, ljubljanske, sarajevske in zagrebške sekcije. Sodelovalo bo pa tudi društvo rezervnih avijatikov, ki se udeleži tudi velikega avijaričnega kongresa. — Vreme. VTemenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 15.2, v Zagrebu 12.8, v Ljubljani 118, v Mariboru 10.8, v Splitu 10.2. Davi je kazail barometer v Ljubljani 759.4, temperatura je znašala 6 stopinj. — Iz strahu pred možem izvršila samo« mor. V Kovinu se je te dni zastrupila z raz* stopino s.nde Marij: i Pus-kaševa. Vzrok sa* momora je bil strah pred možem. P uska š je bil namreč velik nasilnež in je bil Šele nedavno izpuščen iz zapora. Bil je zelo lju* bosu m en na ženo in jo je neprestano mučil, češ, da ga je vrala, ko je bil v zaporu. Pred dnevi jo je doma obesil, vendar so ji sosedje rešili življenje. Vsa obupana se je naslednjega dne žena zastrupila. Orpžniki so moža cietirali. — Zagonetna usoda 15Ietne deklice. 3. januarja je brez sledu fzginila 151etna hčer« ka tesarja Sulzbachenjii iz Bačke Palanke Katica, ki je bila izredno lepo dekle. Še iste* ga dne so našli ob obrežju Dunava v čolnu jopico nesrečne deklice. V jopici je bilo pisemce, glaseče ee: »Draga mati. Oprosti mi. Nisem mogla drugače. Tvoja Kari!« To je bilo vse. Vsaka sled za deklico je iz« ginila in tudi trupla nisp našli. Te dni je pa nastal v zadevi nenavaden preokret. Ob Dunavu so namreč našli popolnoma ohra* njeno obleko mlade Katice. Oblast* domnes vajo, da je deklica najbrž postala žrtev zločina in so uvedle preiskavo. — Umor odpuščenega kaznjenca. V ob* čini Sokokrvac pri Koprivnici so našli vče» raj strahovito razmesarjeno truplo ne* znanca. Oblasti so končno ugotovile, da gre za 451etnega Mihaela Obogaja, ki je bil baš te dni odpuščen iz lepoglavske krenil« niče. Nekdo je Obogaja ustrelil v glavo, nato mu je pa s sekiro prebil Jjpbando. Vzrok zlocma ni znan, domnevajo pa, da gre za osveto. — Brat ubii brata. V Beznici pri Djakovu sta ee na pustni torek sprla brati Josip in Rudolf M aver. Med prepirom je Rudolf Jo* sipu prisolil zaušnico, ta pa ic potegnil nož in sunil brata v prsa. Rudolf je bil takpj mrtev. Josip Maver se je včeraj zagovarjal pred osiješkim sodiščem, ki ga je obsodilo na 3 leta ječe. AFRIKA GOVORI Predstave jutri in na praznik ob 11. uri dopoldne v ELITNEM KINU MATICA Iz Ljubljane —lj Tragična smrt mladega trgovca. Včeraj ponoči je umrl tragične smrti 39-letni trgovec g. Emil Eisenstaettcr, rodom iz Murske Sobote. Okrog polnoči je bil s svojo soprogo Zdenko, hčerko tovarnarja g. Ko-kalja, v kavarni Union, nato sta pa odšla domov. Pred lokalom Radio-Ljubljana mu je nenadoma postalo slabo, v naslednjem hipu je bruhnil kri in se zgrudil. Prestrašena njegova soproga je tekla takoj nazaj v kavarno po pomoč, toda vse je bilo zaman. Nesrečni Eisenstaetter je izgubil toliko krvi, da je umrl. Pokojni je bil zastopnik subotiške tovarne bonbonov F. Ruft in se je hotel baš osamosvojiti. Njegova tragična smrt je zbudila splošno sočutje, zlasti pa vsi pomilujejo mlado njegovo soprogo, ki je bila šele štiri mesece poročena. Bodi mu lahka zemlja! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! —lj Telefonsko napeljavo na Tržaški cesti so včeraj demontirali. Zaradi tramvajskega elektrovoda se je morala tudi tu napeljava umakniti v zemljo. Telefonski kabel napeljava na desni. Brzojavne drogove so deloma izkopali, druge ki so stali v tlakovanem trotoarju ob tobačni tovarni, so pa odžagali pri tleh. —lj Organizacijsko gibanje poštnih nameščencev. Načelstvo in nadzorstvo Gospodarske zadruge poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev se je na prvi redni seji, dne 23. m. m. setavilo takole: za predsednika je bil izvoljen Vinko Slamič, za tajnika pa Joško Ferluga. V nadzorstvo so pa bili izvoljeni: Leopold Markelj za predsednika, Gregor Hribar za podpredsednika in Franc Jereb za tajnika. Bivšemu predsednika Karlu Čehu je poverilo načelstvo za letos posle gospodarja kuriva in vodstvo skladišča zadruge v Streliški ulici štev. 3t. —lj Celovška cesta od Zgornje ŠiSke je položen na levi strani ceste, dočim je bila do Št. Vida je bila temeljito popravljena lansko jesen. Zdaj je v popravilu nadaljni del te ceste iz št Vida proti Medvodam. Ob cesti leže kupi gramoza, ki ga delavci posipajo na cestišče, cestni valjar ga najprej potlači, nato posujejo cesto še s presejanim peskom. Škropilni voz zmoči pesek in gramoz, da se bolje sprimeta, nakar stopi cestni valjar zopet v akcijo. Vsak dan popravijo 50 m cestišča. Cesta je sicer posuta z debelim gramozom do Kranja in še naprej, toda cestni valjar ne bo do tja še tako kmalu pri rinil. Potreben bi bil še en valjar, da bi se delo podvojilo in pospešilo. —lj Ne merite pomarančnih lupin na tla-Ponovno smo že opozorili občinstvo, naj ne meče pomarančnih lupin na tla, ker je to nedostojno in nevarno človeku, 'Če na lupino stopi, izpodrsne in pade. Koliko nesreč so že zakrivile pomarančne lupine! —U Za olepšavo sveta pri Mestnem domu. Med zapadno stranjo Mestnega doma in hišami v Študentovski ulici je nekaj precej zopuščenega sveta Te dni so tja pripeljali več voz peska in prsti, da bodo napravili stezice hi gredice za cvetlice in rožne grmičke. Tako bo idildčnost tega tihega kotička na svoji mičnosti znatno pridobila. —1] Z ljubljanskega gradu zlasti še s stolpa je krasen razgled na vse štiri strani. Kakor velikanski venec obdajajo vso obširno ravnino večji in manjši hribčki ter slikovite Kamniške planine. Ze pred leti se ie govorilo, da se napravijo na stolpu orientacijske karte, na katerih bodo vsi znaimenitejši vidni objekti označeni z imeni, kar bi bilo vsekakor zanimivo in poučno za domačine in tujce, ki prihajajo na grad uživat prekrasno naravo. Želeti 'e v interesu domačega lobčinstva in tujcev, da se to napravi. —1 j Poročil se bo g. Brodar Fr. z g. Harrauer Marijo na velikonočni pone* deljek po slovesni službi božji ob 19. v starokatoliški kapelici v hotelu »Tivolic po stairokatoliškem obredu. Obilo sreče! —lj Starokatoliški župnik uradu je vsak dan od pol 14. do pol 15. razven ob sobo* tah, nedeljah m prazn ikih v Svetčevi uKci št. 8, pritličje. (Pod Rožnikom). —lj Gradasčica bo zopet tekla mimo 1 Prul v Ljubljanico. V četrtek so začeli po* stavljati na Grudnovem nabrežju leseno barako, kjer bo shranjeno orodje ki ga j bodo rabili pri gradnji za tvornice v Ljub« ljanici. Vozniki dovažajo stavbni les in po praznikih bodo pričeK z delom, da obrnejo tok Gra daščice mimo Prul v Ljubljanico. Z gradnjo zatvornir bo oživel Krakovski j nasip in Grudnovo nabrežje. Na obeh bre* I govih bo dokaj radovednežev. Na športnem prostora SK Ilirije oriredita SK Ilirija in ASK Primorje T velikonočni MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR Gostujeta: dolgoletni prvak Gradca SK STURM in mariborski prvak L SSK MARIBOR RAZPORED TEKEM: V nedeljo ob 15. MARIBOR : ILIRIJA ob 16.30 STURM : PRIMORJE V ponedeljek ob 15. MARIBOR : PRIMORJE ob 16.30 STURM : ILIRIJA Ob vsakem vremenu! —lj Slovenska staro s katoliška služba božja se vrsi na velikonočno nedeljo in po* nedeljek, kakor vse nadaljne nedelje m praznike do preklica ob 10. uri v mali dvo* rani hotela »Tivoli«, pritličje levo. Vsak je vabljen in dobrodošel. —lj Manjše zidave. Na Prulah je v delu avtomobilna garaža pri enonadstropni Pod* krajškovi vili. V Cerkveni ulici pa dovaža= jo opeko in pesek, da bo pekovski mojster Markič pritlično svoje poslopje hiš. št 19 dvignil v enonadstropno hišo. Z delom bo* do pričeli po velikonočnih praznikih. Po ljubljanskih ulicah je še veliko pohlevnih pritličnih hišic, ki niso v nobenem soglasju z enos ali večnadstropnimi sosednimi hi* sami. Zato je Markičev namen pohvalno omeniti. —!j Izprememba posesti. Dvonadstropno Mohoričevo hišo št. 13 v Rožni ulici je kupil Josip Petrie, poštni uradnik v p. Hiša ima lepo solnčno lego z odprtim razgledom na Sv. Jakoba trg. —lj Razpis službe gradbenega Inženjerja. Opozarjamo ponovno na razpis službe gradbenega inženjerja pri mestni občini ljubljanski, ki je bil objavljen v našem listu 27. marca, št. 69. —lj Vse posetnike koncerta gospe Pavle Lovšetove, ki se bo vršil v sredo, dne 8. t. m. v Filharmonični dvorani opozarjamo, da se bo dobilo v predprodaji tiskano bese* dilo vseh samospevov, kri jih izvajata na koncertu gospa Pavla Lovšetova in njena hčerka gdč. Majda Lovšetova. Vstopnice so po nekoliko znižanih cenah v predprodaji v Matični knjigarni. —lj Pevsko društvo Mokranjac iz Sik op» Ija pride v Ljubljano in bo koncertiralo pri nas dne 13. aprila t. 1. Vse podrobnosti javimo pravočasno. —lj Koncertna pianistka gdč. Dobri Hristova si je izbrala za svoj ljubljanski koncert skrbno izbrani program, na kate* rem bo igrala tudi eno točko svojega roja* ka, priznanega bolgarskega skladatelja Vladigerova. Vladigerov je priznan doma in v tujini in izmed bolgarskih komponri* stov srečavamo njegovo ime skoro največ* krat na koncertnih programih. Vstopinice v Matični knjigami. —lj Prometne ovire v našem mestu. V Wolfovi ulici ovira najbolj osebni in vo* zovni promet nekdanja Lasnikova sedanja I. C. Maverjeva hiša in v Gradišču Luck* mannova hiša. Ovira, ki jo dela Luckman* nova hiša, bo v bližnji bodočnosti odstra* njena, kar bo močno olajšalo izpeljavo viške tramvajske proge. Maverjevi hiši so pa tudi že šteti dnevi in se tudi v \Volfovi ulici olajša tako vorovni kakor tudi osebni promet. —lj Kuharski tečni za služkinje! V začetku aprila se otvori v prostorih šolske kuhinje (Prečna ulica št. 2) kuharski tečaj, ki se vrši dvakrat tedensko v popoldanskih urah od 15.—Ifi. Pouk je brezplačen. Povrnejo se le efektivni stroški. Vpisuje in pojasnila daje vodstvo šolske kuhinje vsak delavnik od 9.—12. istotam. 187-n Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nadi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. —lj Umrli so v Ljubljani od 28. marca do 3. aprila: Poglejen Marija, 72 let, zaseb-nica, Vidovdanska c 9; Potokar Neža, roj. Koš, 67 let, vd. polic. nad. stražnika, Prulo 6; Stepic Peter, 64 let, trgovec in posestnik, Tržna ul. 6; Forjan Frančiška, roj. Mehle, 86 let, zasebnica, Zvonarska uL 7; Zaje Ivan, 73 let, mesar in posestnik, Poljanska c. 75; Porenta Ivan, 67 let, posest, in kleparski mojster, Hradeckega vas; Zobec Ljudmila, roj. Fleš, 68 let, zasebnica, Dunajska e. 1; Piano Ane, 67 let, zasebnica, Vidovdarska c. 9; Wisiak Ivana, roj. Polajnar, 79 let, vd. uradn. sluge, Ilirska ul 29; Breskvar Marija, roj. Lenarčič, 64 let, žena posestnika, Svabičeva ul. 3; Ažman Ivan, 62 let, nad-ofic. mest nad. v p., Za Bežigradom; Hren Marija, 91 let, zasebnica, Gradaška al. 22; Mrne Marija, 65 let, delavka tob. tov. v pok., Mestni trg 9; .likanGe;. rj—eo očlMčez,3 Japljeva ul. 2; škrinjar Matija, 70 let, kurjač drž. žel. v. p., Mestni trg 9; Eisenstjidter Emil, 40 let, trg. potnik, Miklošičeva c. 7. V ljubljanski bolnici so umrli: Petavar Jakob, 60 let, stražnik strok- zavoda, Šmartln-ska c. 21; Žohar J., 1 dan, sin rudaja, Za-gorje-Toplice 36; Skarza Milena, 9 let, hči delavca, Moste; Kodeli Marija, 1 in pol meseca, hči delavca, Laze pri Boštanju; Zore Marija, 63 let, vdova posestnika, Št. Rupert; Zalar Mirko, 16 let, trg. vajenec, Dunajska c. 17; Kavčič Marija, 53 let, žena delavca, Vič; Cedilnik Elizabeta, 72 let, delavka tob. tov. v p„ Dunajska e. 9; Obradinovlč Zlatan, 18 mesecev, sin kapetana. Bolgarska uL 24: Kavšek J„ 1 dan. hči posestnika. Rdeči Kal; Bajram Idris, 16 let, prodajalec slaščic, Loke-Trbovlje; Hrome Janez, 66 let, obč. ubogi, P od gorica; Feldin Gašper, 65 let, dninar. Rudnik. —lj Organizacija diplomiranih tehnikov javlja vsem članom, da se vrši njen X, reil-ni občni zbor 12. aprila ob 9. uri v posebni dvorani hotela Miklič v Ljubljani. Odbor« _ i Ob vsakem vremena! —lj Hranilni in po>ojiini konzorcij v Ljubljani odda za 1. avgust t. 1. v svoji staV-bi v Gajevi ulici v Ljubljani, 12 trisobnih rodbinskih stanovanj z vsemi pritiklinaiiil in 10 samskih sob z vsemi pritiklinami. He-flektanti naj vlože svoje ponudbe z navedbo plačilazmožnosti, višine najemnine pri razpisovalcu, Aleksandrova cesta 5/1. do 15. aprila t. 1. lS3-n —lj Ciril Metodofe razglednice se dobe v trafikah, trgovinah in družb, pisani, Bo-thovnova ulica št. '2. Prav umestna za Vo-likonoč je razglednica >Velikonočna sobota v Trnovski cerkvi 1SS3<. Čestilci našega Prešerna sežite po njih J 1S6 n Plašči, kostumi, obleke iz tveeda, angl. voln. blaga etc. najnovejši modeli po ugodnih cenah. P. MAGDIČ LJUBLJANA Oglejte si in prepričajte se! —lj Avtomobilist podrl kolesarja. Pred hotelom >Slon< na Dunajski cesti se je pripetila snoci nenavadna nesreča. Okrog pol 20. je privozil po Dunajski cesti v smeri proti pošti kolesar, tik za njim je vozil pa osebni avto. Oba sta vozila pravilno po desni. Tik pred >Slonom< je avtomobilist dohitel kolesarja, avto je zagrabil kolo in v naslednjem hipu je kolesar zletel v loku pod drug avtomobil, ki je stal pred >Slono<.iK, doč-im je avtomobil, ki ga je podrl, zavozil poleg kolesarja. Prizor je bil naravnost grozen, ljudem, ki so ga opazovali, je zastala sapa. Vsi so bili prepričani, da leži kolesar zgnecen med obema avtomobiloma. Toda fant je imel srečo v nesreči. Ostal je popoLnoma nepoškodovan, dočim se je kolo razbilo. Avtomobilist, ki je zakrivil nesrečo, se je takoj opravičil in povrnil kolesarju vso škodo. .Dejal je, da ga je sicer videl pred seboj in je hotel v naslednjem hipu avtomobil ustaviti, noga mu je pa zdrknila z zavore in tako je zavozil v kolesarja. Nova ljudska igra Dramatska literatura naših podeželskih odrov je obogatela za novo izvirno ljudsko dramo s petjem v treh dejanjih »Rožmarin«, ki jo je napisal Vladimir Pfeifcr. S posvetilom >v večno počeščenje žrtev svetovne vojne — slovenski mladini pa v opombo ljubezni do rodne zemlje« je postavil avtor igro v naš podeželski milje in slika, kako se usoda maščuje nad vsemi tistimi, ki pozabijo na domovino, zamrze domači kraj in ljudi. 2ivo je prikazana tra- gika brhkega kmečkega dekleta, ki se 5» pustila premamiti od laskavih in lažnih obljub tujca, je pozabila na fanta — domačina, ki se bori v strelskih jarkih za domovino mačeho Avstrijo in postane njegova žena. V tujini jo doleti bridko razočaranje s polno nesoglasij v zakonskem življenju. Osirotela in jetična se vrne v domačo vas, da umre pod tujo streho, a vendar na domačih tleh. Slovenskega fanta Toneta je prikazal kot vojnega trpina, ki je prišel ob pamet, pa se mu na sveti večer ob povratku bivše ljubice za hip povrne spomin, da jo tako še enkrat pred njeno smrtjo spozna in okliče za svojo nevesto. Krepko je podan na-cijonalni moment, ki najde odraza v Tonetovem govoru umirajoči nevesti, ko pravi: >Dolgo sem te iskal, pa te nisem našel. S teboj pa sem našel novo domovino, lepšo od prejšnje, domovino bratstva, miru in ljubezni.« Snov je zajel avtor lz okolice Kranja. Zelo posrečeno je prikazal življenje na vasi in polno lepih običajev svetega večera v okoliških vaseh: tudi govorica je precej točno reproducirana, tako, da je delo izvirno. Za delo se zanima že več podeželskih odrov. Sokol v Mostah pa priredi krstno predstavo v aprilu, želimo, da bi si delo 3 to krstno predstavo kmalu utrlo pot na vse podeželske odre, ki bodo igro kot izvirno domačo gotovo z veseljem sprejeli v svoj repertoar. _r. Spominjajte se slepih! Stev. 7ft »SLOVENSKI NAROD<, đne 4. sprfla 1991 Stran 5. (Ost t Od rojstva do groba, noč in dan kujete v mislih verige, ste v srcih nabrušeni meti in v dušah pobeljeni grob. Jeziki-vrtnarji so rož nasaditi z lažjo jih skrbno zalivajo, da bujno cveto od rojstva do groba, a v srcih, a v dušah — trohnoba. In vsako pomlad se prevajate, na veliko noč, na praznik vstajenja ste živi mrliči brez src, brez duš .. • A mi? — Nam ni do velike noči, mi hočemo veliki dan, mi planemo iivi na plan, mi sol, mi vir življenja. Le imejte devetnajststo vstajenj in velikih noči brez življenja ... A mi? — Mi kujemo eno vstajenje, en veliki dan, en mogočni pohod v večno pomlad, v novo življenje. J. Zupančič. Cene: O Veliki noči se je Tone poboljšal Kušarjev Toni je doma v prijazni hiši sredi Dravelj. Zelo majlhen je še — tako majhen, da mora stopiti na icrtrno, če si hoče zavezati čevelj ki se mu je pri iletanju odvezal. Toni ima dve sestrici, Stano in Francko, in bratca Joška in jih ima zelo rad; ima strica, ki mu nagaja »stric, klobase cic!« m ga ima hudo rad; ima teto, ki ji nagaja »teta, petelinova peta!« in jo ima strašno rad; ima atka in mamico, ki jima nagaja, kadar in kjer more, in ju ima grozno rad — najrajši pa Toni skače in leta oikrog. Še rta veliko soboto, ko vsi otroci gledajo doma. kako mamica pripravlja dobrote za vel^onoone praznike, ni mogel Toni ostali doma, amoak jo je ubral s Kančevim Rokom na Katnno gorico. Podila in valila sta se po solnčniih bregovih, trgala trobentioe. peteliričke, kronice, velikonočnace, bogtkove srajčke W vijolice m oazafelfo «*. aiarba. mcmfre ranče, potice in Veliko noč. Tudi poil-dansko zvonenge sta preslišala. Šele, ko je zazvonilo k vstajenju, ki je pri nas v soboto zvečer, je Toni poskočil: »Rok, poldne zvoni! Tepen bom. Če ne bom opoldne doma! — Teciva!« Nekoliko se je že mrač?to, ko sta pritekla v vas. Doma je Toni samo toliko odprl vrata, da se je postrani zbasal v sobo, kjer so se igrali njegovi bratci. Če bi bil pa za časa prišel, bi bila komaj na stežaj odprta vrata dovolj široka zanj. Hitro se je pomešal med igrajoče se, tako da se m čisto nič poznalo, da je šete prišel. Mamica je še dodajala v trgovini in skoraj takoj po Tonijevem prihodu je vprašala: »Stana, ali Tonija še zmerom ni?« »O, .ie! Je že prišel!« »Uh! Koliko časa sem že doma! Saj sem b?I že zunaj dolgo časa!« je hitro povedal Toni. k! se je hafl da bo za Veliko noč dobiH klobase 'saj veste kak-šrae!). Mamica je bila pa krrtovo v trgovini preveč zaposlena in je samo vprašala: - - »Ko$fco si pa že lačen* s>otfepu£ & mestil s čutom bratstva do vseh ljudi. S tem bi se odrešil notranje ter si po* ložil pravilne življenjske osnove za sos žit je vsega človeštva. To je seveda sila težko, ker še ne moremo misliti na bližnjega toliko kot na same sebe . . . Toda tekmujmo s čistim altruizmom, s pravo rekordno vztrajnostjo z vojno tehniko! Naspro* tujmo sovraštva z ljubeznijo, egoizmu z altruizmom, vojnemu junaštvu z og* njem človečanstva, družabni lažnjivo: sti s preprosto prostodušnost jo in vsem krivicam našega časa z delom! Potem smemo upati, da bo člove: štvo kmalu doživelo svoje vstajenje! Vstanimo z duhom! dobila ženina. Toda teči s tako težko košaro na glavi ko ne vidiš kam postavljaš noge! Cestokrat se kakšna spodtakne in katastrofa je tu: dekle pade, košara tudi, potem se pa spusti v divji tek navadno tudi presmee, jajca, klobase... vse to pa še nt najhujše, hujše je, če je nesrečo videl kakšen fant — sramota je nepopisna in o nji govore v devetih farah. V soboto zvečer je navadno pri vseh cerkvah vstajenje. Alelujo zapoje duhovnik v Prlekiji prav tako kot drugje, kvečjemu morda tu in tam malo bolj korajžno, kajti pri popoldanskem obhodu po fari se pri blagoslovljanju marsikateremu tudi blagoslovi grlo. Vašcani si namreč štejejo v čast, če >gospodac vsaj napoje, če mu že ne morejo postreči s samimi velikonočnimi dobrotami. Pri procesijah imajo ta in tam tudi godbo — važnejše je pa prleško velikonočno streljanje, ki ga ne more nihče za- treti, ne duhovščina, ne orožništve. Vantov ne moti, če ne morejo kupiti smodnika ali pištol. Vse to si znajo narediti sami, smodnik znajo zmešati, pištole in možiiarje pa izdelujejo kovači. Posebno v eni fari se strelja o veLiki noči najmanj tako, kot včasih v turških vojnah. Torej župnik zapoje -alelujo prav korajžno, nato zagrmi do sto pištol ki več možnarjer tako, da se marsikomu skrči srce. Očividno je, da fantalini nagajajo; čim strožje so prepovedi, tem bolj grmi. Pištole in možnarje nosijo v žepih, za srajcami, v rokavih... Župnik je večkrat kategorično protestiral proti streljanju ter zagrozil, da ne bo vodil niti procesije, če se bo streljalo. Nekoč se je celo vrnil, ko je prestopil šele nekaj korakov čez cerkveni prag — od vseh strani mu je grmelo r*od noge. Drugič je pa bilo vse tiho, procesija se je lepo razvila, ko se je pa vračala, se je zbrala na ovinka gruča fantov, ki so spoštljivo in hladnokrvno stali ob strani. Prišel je župnik s monstranco. Fantje so se naenkrat razvili v lep špalir, župnik je moral mimo vsakega — in vsak je oddal časten stred njemu pod noge. Streli seveda niso ostri, toda poči pa le takšna pištola iz-prožena v tla kot bi treščilo... Ta vojna med župnikom in fanti še vedno traja, župnik ne poje na veliko nedeljo slovesne maše, v znak protesta, ter opravi le tiho, zato pa fantje tem bolj streljajo. Ne varči>-jejo ne s smodnikom, pa tudi ne s prsti. Vsaka velika noč zahteva nekaj prstov, če še ne kaj več. Poškodujejo se pa le nepre-vidneži, ki zažigajo možnarje kar z žve-plenkami in oni, kt streljajo iz predpotop-nih pribalnikov — prevelika korajža, kri vre in prleško vino je ognjevito, ki ga ob praznikih varčujejo še manj kot sicer. Po vstajenju v soboto zvečer, ko se stemni, zažgo >vuzemice< in baklje. >Vii-zemice< so v pravem pomenu besede kresovi, ki jih kurijo največkrat s smolnatimi, napol trhlimi štori, ki jih izkopljejo pozimi v gozdovih, kurijo pa tudi plevel od očiščenih gozdov, senožeti in njiv. Vuzemi-ce kurijo navadno na njivah, na vidnih Ljubljana, 4. aprila. Določili smo si velike dni, pričarali njih veličino; mnogo je teh dni in morda so vsi potrebni. Praznujemo. In včasih pripisujemo tem dnem posebne pomene ter jih izrabljamo v najrazličnejše svrhe in tako postanejo nekateri dnevi v resnici veliki, četudi Me popolnoma v duhu njih bistva. Morda so veliki dnevi v resnici po* frebni zato, da se človek vsaj nekolU ko prerodi, če ne v drugem, v njih nas mišljeni veličini in prigodnem patosu. Vsaj za hip se pozabi moreča vsakdan njost, človek stopi na nevtralno zrelU šce, raz katerega se lažje razgleda po življenju, če se že ne preda iluzorič* nemu blesku prazničnosti, ki ga lahko povsem zaslepi ter opijani. Vsekakor so pa potrebni veliki dnevi, da ustvarijo razpoloženje ne* vsakdanjosti v človeku, ki ga lahko tudi zbudi iz otopelosti; če so pa po* frebni še za večjo otopelost in raztre: senost, kot je vsakdanja, za uspavanje duha — ne trdimo. Verjetnejše je namreč, da človek teži bolj za uravno* vešenjem, mirom, kot pa za hrupnimi zabavami, če ga je utrudil hrup dela fer mu oklenil duha. Veliko noč praznujemo. Pomladni praznik je, praznovanje novega vsto* pa v življenje — solncu naproti. Ne bomo govorili, če je potreben praznik vstajenja. Naglasiti je namreč le tres ba, da je potrebno — vstajenje. Vsta* jenje človeštva, človeka. Naj bodo pomeni in nameni velike noči še tako vzvišeni, pomembnejšega ne more biti kot je klic, ki budi člove: ifvo k njegovemu vsestranskemu pod= vigu, gladi pot k velikemu našemu vstajenju. Ker že praznujemo veliko noč, naj bo to resničen praznik, živ, življenjsko svetel, velik dan, praznik zmagujoče: ga življenja ter vsega tistega, kar bi moialo biti v življenju najsvetejše: ljubezni, pravice, bratstva, plemeni* tosti . . . Vseobče se zdaj očituje vseobje* majoča sila življenja, klic zemlje, po* zdiav solncu, pesem najsilnejšega ho* tenja: živeti! Narava se preraja, oživ* Ija, vse je zopet v ki it ju, rasti, cvetju, vz.ton k solncu iz mrtve snovi — v življenje: snov se prenavlja, vse je objel silen val življenja. Za vse to je le ena beseda: vstajenje. Velika noč Je simbol. Vse bodo prekvasile nove življenj* Gke kali. Vse doživlja ter praznuje v mebi — vstajenje. A človek? Kakor, da je sam zase, v svojem »vetu. Kot bitje ki živi i duhovno, bi moral i duhovno doživljati. Tudi nje* gov duh bi se moral prerajati, se dvu gat i vedno višje k doznavanju in iz: Uvijanju. Pasivna sila ni sila in pasu ven duh ni duh, kajti življenje je ak* $zvnost in tudi večen — preporod. Kdaj napoči vstajenja dan člo* Teku? Današnji človek živi sredi solnca, 3e preveč svetlega solnca. Oči si je za: kril z gosto krinko. Toda solnce pro: dira skozi. Človek »jaz«, poedinec — današnji človek. Umira. Zakaj? Pomladi gredo ttimo njega, življenje — vse; on vidi le sebe, ne pozna nikogar, tudi sebe ne, ne more vstati. Leži strt. K sebi, v blato vlači vse, lačen je vsega, a ga v te tudi duši. Kaj pomaga temu člo: reka vstajenje boga, solnca ali česa-: koli, ko pa on sam ne vstane? Toda človek bo vstal — če bo vstas lo človeštvo. A prej bo moral človek človeštvo priznati, priznati življenje, priznati sočloveka, priznati človeško dostojanstvo in priznati slehernemu človeku pravico do življenja. Vstal bo človek »vsi«, človek brat. Morda so to utopije. Toda, ali se po: tem ne bojite »utopije«, da bo name: sto velike nedelje napočil naš veliki petek? Človeštvo je na poti najostud--nejse tragikomedije, da se samo po: konča s svojo vzvišeno kulturo . . . Vedno težje pričakujemo iznajdbe, s katero bi se dalo v bodoči vojni mas homa uničiti neomejeno število lju* di . . Današnje orožje, plini tanki, podmornice, letala še vedno ne odgo* i-arjajo duhu časa . . . To so pa fraze: življenje je obče: sivo vseh živih bitij, zava/ bi ne bilo tudi ljudi? Takšnih občestev ljudje ne poznamo. In kaj je n. pr člo^ečan* sivo? Zalo je pa seveda nlopii" mis* liti, da bi se vsi ljudje lahko združili v občestvu človečanstva; živel bi v brat: ski siotf* v sožitju, vsi zaradi oceefin« ca, poedinec za vse, za skupnost. In n-ti razorožitvenih ko'ifsrenc bi ne bilo . . . Pravite, da so to pra* lepe besede in da ni največji greh priti z njimi na dan, n. pr. o veliki noči, ko so itak aktualne moralne pridige, govorance :n pngodne fraze. In res ljudje radi govorimo v slo* vesnih tonih in vznesenih besedah, tega nikakor nočemo tajiti. Govoriti je treba, če hočemo napolniti prazno* to in smešnost vseh svojih dejanj in komedij — z bleskom, s pomopom, z besedami. Govorimo, da nam ni treba misliti; govorance so pa frazerstvo, da nam ni treba govoriti. Vedno in po* vsod si moramo lagati, ker si ne mo* remo priznati, da si lažemo. Največja tragika za človeštvo je, da je človek slab, časovno bitje, podvrženo vplU vom, nagonom, vtiskom, omami . . . A od kod ta slabost? Pravijo, da živimo že toliko tisoč in tisoč let, menda pol milijona nihče nam pa ne pove zakaj še se kljub temu niti ne poznamo. Človek hoče prej odkriti v vse mir ju zadnjo tajno kot v sebi naj: element ar ne jše življenjske zakone . . . Zato bi pa tudi najbrž nihče ne verjel da smo za to tako slabi, ker de* la plemenitost človeka močnega. Jas* no je, da v resnici plemenit, nesebičen človek mora biti res zelo močan. V plemenitosti, altruizmu je sila, ki edi* na lahko prerodi človeštvo! To se morda res mnogokrat govo* ri, a nikdar ni dovolj naglašati tega, kar ljudje najrajši pozabijo. Kot re* klamni lepaki bi morali povsod kričati napisi: Spoznaj samega sebe! Misli na sočloveka! Spoštuj človeka! Človek je več vreden kot denar! Samoljubje pomeni i tvoj pogin! Samo to hočemo povedati: člove* štvo še ni srečno, nego vedno bolj ne* srečno, četudi praznujemo že nad de* vetnajststo vstajenj po Kristu. Bilo bi pa lahko srečno, če bi se odrešilo — samo. In to se da doseči, še morda lažje kot izumiti nov morilni plin. — Kdaj je pa človek v resnici srečen? Takrat, ko je njegovo samoljubje povsem na: sičeno. To je na skoraj nemogoče in ljudje res niso srečni. Toda človek bi bil resnično srečen takrat, če bi se otresel svojega samo* ljubja, ki je vir vsega zla, ter ga nado* Prleška velika noč ali vozem Velikonočni prazniki so združeni v Prlekiji z mnogim! pristno ptie- škimi običaji Nudi se nam prelepa prilika, ker so baš prazniki, ko se ljudje radi zabavajo in kratkočasijo na vse mogoče načine, da spregovorimo, kako ljudje praznujejo veliko noč — ne v Ljubljani, ker to menda nikogar ne zanima, nego kje daleč, recimo, v deveti deželi, ali tam, kjer je bog mahnil 8 prazno vrečo. Ljudje namreč čislajo vedno bolj eksotično«t, zlasti inteligenca, ker je vedno bolj eksotična. Potovali pa ne bomo daleč, že zaradi tega ni priporočljivo, ker si lahko kar na lepem nakopljemo na vrat mednarodni konflikt, pa zakaj bi tudi, saj ni potrebno; v naši ožji domovini je za naše pojme dovolj eksotična dežela, n kateri se tako malo sliši in še tisto je res eksotično. Mnogi smatrajo celo, da je Prlelrija srednjeveška, kar se namreč tiče njene kultu mosti in podobne navlake velikega sveta. To je pa menda tudi dovolj, da se napotimo v Prle-kijo ter sd ogledamo velikonočne običaje ali narodne tradicije — razlogov je dovolj, četudi prezremo, da se s takim dejanjem vrši takorekoč i kulturna misija. Veliki teden se prične v Prlekiji prav tako po pratiki kot v bivši vesoljni Sloveniji ali v kranjski deželi. Kdaj se prav na prav prione veliki teden, ali v torek po cvetni nedelji, prej ali pozneje, tega ne bomo ugotavljali, ker tega ne ve povedati niti pratika. Začne se torej veliki teden enkrat po cvetni nedelji, kar je za Prleke še večji dogodek kot za Ljubljančane. To se pravi, da je kar naenkrat vse na glavi, ljudi se loti posebna vročica; vsaka hifia se mora temeljito očistiti do zadnjega kotička, pa ne samo hiše, temveč tudi hlevi, vsa gospodarska poslopja in ceio njive, senožeti, gozdovi — vse mora biti očiščene pred veliko nočjo. Hiše se prebelijo zunaj in znotraj — sramota bi bila za vsakega, če bi ne prebelil svoje bajte. To omenjamo mimogrede, zavedamo se, da to čiščenje ne spada med narodne običaje, treba je pa vseeno omeniti tudi to prleško velikonočno značilnost. Poleg tega je ie nešteto velikonočnih priprav; največ dela imajo seveda ženske. V Prtekiji je namreč še vedno razširjena ta >srednjeveska< navada, da ženske prav tako delajo kot moški, n. pr., mlatijo, kose, sekajo drva, orjejo itd., poleg tega, da kuhajo in opravljajo vsa gospodinjska dela. So pač povsem enakopravne z moškimi, pa tudi dovolj močne, da čuvajo to enakopravnost, če treba, tudi s pestmi, ki so prav tako trde in težke kot moške. Prle-čanke so namreč prave možače, znajo pa biti »sceno kljub temu tudi dovolj nežne in sladke. — Med velikonočne priprave moramo Šteti med drugim pečenje >presme-ea< (veiflBonocnega kolača); v Prlekiji e veliki noči ne pečejo potic, samo o božiču. Piesmec je nekoliko bolj bel kruh, pšeni-čen, botjši od vsakdanjega ornega, to je velik kolač, skoraj do enega metra v premeru. Kosijo ga z drugimi dobrotami k vetikono&teniu blagoslovu. Poleg tega gospodinje skuhajo za blagoslov po celega prašiča sahega (ne prekajenega) mesa, do IflO jajc, ki jih včasih tudi pobarvajo, nikdar pa ne rišejo nanje omamen tov, kar 8» sicer delali pred stoletjem, česar se še aekatafi stari ljudje spominjajo. — Lepi mm iiili se pe na košarah (ki so tako ve-flke kot ljubljanske, ki so jih te dni pro- trgn), v katerih nosijo k blago-7triagoal0v< ali >žegenc ženske kuhajo, cvro, peko, pe-itd. pred veliko nočjo tako, da se po prann vesele >vuzma<, ko je vseh teh konec Pa tudi moški imajo baklje«, prinašajo vino >e vrhove (hraki so postavljene na vrhu vi-hrfbov), belijo hiše, častijo hleva, pripravljajo pištole, možnarje itd. velikonočne ceremonije se prično Zjutraj gredo možje k ogen) t bnkovimi gobami (goba, ki zraste as bnkvi). Pti cerkvi je zažgan kres, ob katerem si možaki prižigajo gobe. Goba počasi tK, zalo* lahko prinese ogenj od cerkve domov več ur daleč. S to gobo doma zanetijo ogenj. Po ljudski veri je potem hiša obvarovana požara in strele. thi veliko soboto se ljudje ie postijo, aato gospodinje speko postno pogačo — »bajdmnke pogače* (ajdovske) — ki je pa dovoij mastna, tako, da se prav za prav nihče ne posti. Popoldne nosijo dekleta k blagoslova 5*eg*n< (zelo širok e), to je njih domena. V vaseh, ki so od cerkve daleč oddaljene, se blagosla vi janje vrši pri vaških kapelicah ali velikih križih (znamenja). Ko se duhoven bliža vasi, začno grmeti možnarji, da se vse trese. Dekleta pa hite od vseh strani s težkimi košarami na glavah. Vratove imajo močne kot bivoli, saj ne tehta taksen >žegenc nič manj, Če ne več kot 50 kg. Po ceremoniji hite dekleta domov, kar se da. Štafet ni tek, da si lepšega ne morete misliti. Katera Je prej doma, — več velja in bo še v tem letu >NiČ nisem laoen, mama, čisto nič! Samo majčkeno sem žejen. Dno porna-raTKx> 'bi rad,« je hftel Toni in stekel v trgovino — saj je vedel, da ne bo hudega. »Pomaranče se jedo jutri, zdajle naj ti pa Stana da kos štruklja, ker si gotovo lačen. Za žejo boš dobil kave, potlej pa spat. da boš lutrd spet lahko letal!« — Toni pa je postal že predrzen: »Štruklja že ne bom jedel; če mi ne daš pomaranče, grem pa kar spat!« »Dna hvala, če ga ješ, dve pa, če ga nočeš! Ga boš pa jutri glodal namestu potice! Mu pa samo kave daj. Stana, potem bo šel pa spat!« »Tudi kave nočem!« je trmoglavil Toni in se sam spravil spat. »Da bi vsaj umrl ponoči!« je želel žalost mamici. »In ko bi vsi jokali nri moji postelit. bi jim rekel* Čisto nabš* sem »mrl. da veste zato ker mi n tete dali nomaraiioe Pa tudi kave nočem *n strutlja ne bom jedefl, sem rajši rnnrf! Zdaj pa ima-te!« S solzami togote na liclih in s takimi mislimi v glavi je Toni kmalu zaspal, ker je ba sftno truojen... vrata v otroško spalnico in vstopila sla dva rnožička z belima bradama in rdečima kapicama. Prav taka sta bila, kakor je ipripovedoval stric, da so pod Kamno gorico. Prvi je držal v roki veliko kresnico in svetil z njo po sobi, drugi je pa nos3 za njim skodelico kave. »Kateri ie tisti, ki bi rad urmrrt, da bi mamici napravil žalost?« je vprašal prvi. »Tistiie tamle, ki mu od togote še sedaj kar lasje pokonci stoje.« ie drugi pokazal na Tonija. In že sta bila pri njem. Toni je hotel poklicati mamico, pa ni mogeil, ker mu je drugi možiček vlil kave v usta, ko je zazijal. Prvi je pa stekel nazaj v vežo in pripeljal s seboj še dva možička z nosilnico, kakor jih imajo vojaki. »Tegale naložita, ki noče kave in Štruklja m \r rad umrl. da bi bila na VgJNfcp noč mamica žah*>srtjna!« Komai *e spregovoril ie Toni že bil na rwsiimci. Hotel ie poklicati mamico in povedati neusmiljenim možiokom, da bo rad jedel vse, na ni mogel, ker mu je drugi možiček takoj vhl kave v usta, če jih je le nekoliko odprl. Toni je mislil, ker irna tako majhno skodelico, pa je z grozo opazil, da je sokdelica vedno polna in da gotovo ne bo mogel zavpiti. »Pojdimo!« je ukazal prvi in odšel z hičjo naprej. Za njim sta šla ona dva z nosilnico, ob nosi'lnici je pa Irlačal drugi možiček s kavo in jo pridno vlival Tonrtu v usta, kadar je hotel zavpiti. Pri temni razpoki pod Kamno gorico so se ustavili in prvi možiček je potegnil za pajčevino, ki je bila napeta v špranji. »Lo—kdo—te le—je—te?« je vprašal strašen glas v latovščini, katere se je bil Toni naučil od Roka in jo je torej dobro razumel. »Li—mi—te!« Je odgovoril prvi, na kar se je šnranja takoi razširila in so lahko vstopili. »Mgrn-a—mgrrra!« je obuono zagr-eral Toni skozi kavo. ko *e hote' nokli-»ati m^rrpcn da b: sni ffsSUa o ^arimem *remrtku Vedel ie da ne bo mogel ni*>če več do rcjeara. ko se špranja spet stisne, sam pa tudi ne bo mogel uiti. Po temnem hodniku so prišli do velike, strašno grde glave, ki je pofpolnoma »Bpirafa bobaklje<. Baklje so bolj komplicirane, kot viizemice, V zemljo zapičen kol, na katerem je zgoraj pritrjena lončena ali pločevinasta posoda; v teh posodah se kuri drobno sekan smolnat les. Baklje so nekoliko podobne starinskim poganskim žrtvenikom, katerih ostanki so nedvomno. Saj tudi pomenijo ti prleški velikonočni kresovi prav za prav isto, kar so pomenili starim Slo venom — povratak solnca, luči, praznovanje solnčnega praznika, zmage solnca, kar vedo povedati celo stare prleške ženice. Ti velikonočni kresovi se kurijo tri večere; v soboto, nedeljo in v ponedeljek Največ jih je v soboto zvečer. Kurijo jih pa tudi podnevi na veliko nedeljo ter streljajo zraven. Pri vuzemicab se zvečer zbira v prvi vrsti mladina. Pojo narodne pesmi, plešejo okoli ognja, skačejo čezenj — tudi dekleta. Marsikatera >puca< (punca) si pn tem osmodi >janjko< (krilo), pa kdo bi gledal na to1 Nekaterim postane ob ognju tudi tako vi oče, da se gredo hladit vstran pod preljube zvezde, ali se jim zazde druge vuzemice lepše ter se napotijo skozi noč k njim. •. Vse je ognjeno kot vuzemi- ce, živo kot solnca, velikonočno, pomladno, kri vstaja, vse vstaja in globoko v krvi se še vedno oglašajo staroslovenske življenjske strasti — praznika ognja in ljubezni, ko skrivnostno mežikajo v pomladne obči vuzemice ter se bleste v nevta-•jivem ognju — mlade oči ... He, življenje, to je naša aleluja! Velikonočno jutro ima tudi svoje radosti — >žegen<. Velika >k5rpa< je napolnjena tako: na dnu je hren, svinjsko pleče in drugi krasni kosi dobrega mesa, nato klobase, jajca in zopet meso, vse skupaj pa pokriva mlinsko kolo — >presmec<. Zjutraj postavijo košaro na mizo, načno »pres-mec< ter na režejo na krožnike cele gore mesa, klobas, hrena in jajc... Med zajutr-kom vsi molče, govore samo zobje, slovesno, počasi... Toda, menda se vam že cede sline... Ta ceremonija se ponovi tudi v ponedeljek zjutraj. Kosti in jajčne lupine ne smejo med smeti, nego v ogenj, tudi pes ali maček jih ne sme glodati. Na veliko noč polagajo tudi govedi zjutraj pri zaju-trku >presmecc (butare). Kako se pa na veliki ponedeljek zaliva >žegen< ter še ponovno blagoslavlja, ne spada več med strogo prleške velikonočne običaje, te stvari so Ljubljančanom najbrž še bolj znane kot Prlekom, četudi ne vedo, na kakšnih trtah je zorel njih >ljuto-merčan« ali idalmatinec*. Velika noč v Metliki pred 100 leti V starih časih Je bila veflka noč dan sreče tudi za siromake, le tiste, Id niso hnefl nove obleke, je bila dan nesreče Vedno se pritožujemo, kako naglo izginjajo stare navade, vendar nas pa pričujoča opis, ki ga je 1. 1839. objavil Janez Nep. Vipavec v ^Carnioliji«, preveri, da ta proces vendar ne gre tako naglo, saj se je ▼ 92. letih le malo izpremenilo. Res, da še ni dolgo tega, kar je stekla železnica skozi Belo Krajino, vendar se pa tam narod starih običajev izredno krepko drži in se jih je tam doli tudi toliko ohranilo, kakor le redko kje med nami, narodna noša pa ■ploh le v Beli Krajini še ni prišla *iz mode«. Iz članka vidimo, kako počasi teče čas med Belimi Kranjci, vendar je pa tudi tam doli tempo vsak dan hitrejši. Takole nekako je torej bilo pred pičlimi sto leti. Velikonočnih praznikov morda nikjer ne čakajo s takim hrepenenjem in s takimi pripravami kakor v Metliki in njeni okolici. Aspirant za najmanjšega hlapca gotovo v svoji oferti nikdar ne pozabi na pogoj: >0 veliki noči neomejena svoboda in nova obleka!« Huje kakor šiba deluje pri otrocih pretnja, da bodo o veliki noči morali imeti staro obleko. S čudovitim potrpljenjem prenaša siromak svojo težko nsodo in ne čuti svoje bede tako hudo, če ima le upanje v najmanjšo izpremembo svoje zunanjosti za veliko noč. Dan sreče — za one pa dan žalosti, ki nimajo nove obleke. Sifcota, odločilni dan za tisoč nad. Staro il Klado, dekleta in dečki, vse se kiti in pripravlja za težko pričakovano veliko nuf. Nedelje ne sme nikdo izrabiti za kakršenkoli opravek, nikdo ne pričakuje obiska, ker je na veliko nedeljo tudi najboljši prijatelj ob vsaki uri nadležen. Sobotne jutranje ure so namenjene peki, njej pa sledi pripravljanje perila in obleke za praznike. Ko je opravljeno s hrano in obleko, se prične barvanje piru-hov — pisank in risank — ker vsaj tri pobarvana jajca morajo s kolačem v cerkev k blagoslovu. Vendar pa igrajo pobarvana jajca še prav posebno vlogo. Vsak fant si preskrbi vsaj 5—6 piruhov, ki je njih posebna vrednost v različnih, večkrat prav pomenljivih okrasih. Krase se pisanke s posebno pripravo. Z njo se nanese na jajce navadno v obliki zvezde tekoč vosek in, če se jajce kuha v barvi, ostanejo z voskom preoblečene risbe bele, Čeprav se vosek staja. Ob štirih popoldne neso vse pekovske mojstrovine gospodinj, gnjat, klobase in dr. v cerkev k blagoslovu. Pa tudi pri tem se kosajo gospodinje s čim večjimi in čim lepšimi jerbasi, s tanjšimi prti, ki je z njimi »žegen« pokrit, s čim lepšo ureditvijo vsebine jerbasa in celo z obleko de-kel, ki nosijo >žegen«. Na veliko nedeljo zjutraj že pohajajo fantje iz mesta in iz okolice v pisanih skupinah po cestah in se z dopadajenjem ozirajo na žepe svojih belih in črnih suknjičev, ki so zvrhano polni rdečih pisank. Po cerkvenem opravilu nastanejo gruče in po kratkem ogledovanju in medsebojnem ocenjevanju lepih, novih oblek se prične glavna zabava, namreč trkanje, ali kakor pravijo ponekod po Gorenjskem, »tilča-nje« piruhov. P redno se lastnik pisanke spusti v negotovost, skrbno preizkusi moč sovražnega jajca. To se namreč zgodi s trkanjem jajca na zobe. Cim bolj ali čim manj votel glas ima jajce, po tem se da presoditi tudi njegova slabost ali moč. Po teh pogajanjih prime prvi jajce tako, da gleda vrh jajca izmed palca in kazalca, drugi pa s prav tako držanim jajcem udari ali trči. Trdnejše jajce zmaga in njegov lastnik se polasti razbitega piruha. Večkrat se tudi pripeti, da kak prebrisa-nec nastavi ponarejeno jajce udarcu, ampak, če prevaro spoznajo je že tudi pretep in večkrat so v teh jajčnih bitkah tudi krvave glave. Z največjo nestrpnostjo pričakujejo dekleta popoldneva, ko se takoj po večer-nicah zbero na gričku nad mestom, kjer je bil nekdaj sadni vrt. Lep je pogled na svetle bele postave, ki se vijejo z nič manjšo gracijo, kakor dame na velikem plesu, v pestri raznobojni vrsti kakor dolga veriga v svečanem kolu. Počasi se vije visoko v breg pisana vrsta, ki jo vodi izurjena plesalka. Naenkrat vpadejo harmonično vedri glasovi in ob tem pričetku petja da vodnica s spretnim zavojem ravni liniji novo smer na okrog, da se vrsta zopet vije po bregu navzdol ter se šele spodaj na svojem prvotnem prostoru zopet razvije v preprosto dolgo kolo. Vse, kar ni privezanega na .posteljo, hiti iz mesta in iz okolice gledat kolo Pri plesu je namen vodnice predvsem, da bi zaplela kakega odličnega gledalca v kolo, ki se mora nato odkupiti z malo vsoto. Večkrat se priključijo plesu tudi fantje, vendar pa to vedno pomeni bližje razmerje s plesalkami. Med tem ko deklice plešejo, traja bitka s pisanicaml dalje. In četudi so že vsi lepo pisani piruhi razbiti in zmečkani, se vendar še ne poleže razgretost za tekmo, če krhka lupina ne more oboga teti lastnika s pisanicaml, se hoče okoristiti vsaj z vsebino jajc. Ce se je komu posrečilo pri trkanju pokvariti čim več jajc in si jih lik pes, ki je bil gotovo še bolj hud kakor Kušaneva Vajda. Torri je takoj vedel, da se mimo tega psa ne bi upal ven, čeprav bi bila sicer pot prosta Glava ga je tako grozno pogledala, da je komaj ostal živ, nato je pa zazijala in iztegnila jezik prav do nosilrace. Po tem jeziku so možički splezadi s Tonijem v ogromna usta. Toni je spet zagrgraJ obupno prošnjo k mamici: saj ie vedel, da ga ie pošast požrla. Pa vendar ni bilo res. Glava je bila zadaj odprta in takoj, ko so prišli do konca jezika, se je To-niju od siine svetlobe zableščalo. »Alo. barabica, zdaj pa le vstani!« ga je dregni) prvi možiček pod rebra. »Dovolj dolgo te že nosimo!« Pot. po kateri so nato hodtli. » Ma posuta & samimi pomarančami na mestu s kamenjem Ob ntii je tekel potok mali-novca, po travi na obeh straneh pa so se pasli leseni konjički m druge igrače, ki jih prinese sv. Miklavž. Vendar pa Toni ni mogel vsega dobro ogiedati. ker so zelo hitro hodili in ker je tolikokrat padel na pomarančah, ki 50 se mu va- I lile pod nogami. Ves je bii že poten, ko so srečati kralja kamnogoriških mo-žičkov. ki se jim je v lepem avtomobilčku pripeil'jail naproti. Avtomobil je imel namestu koles velike kolače, vz katerih se je pri razpokah cedil med, namestu luči dve vettki torti, voz sam K bil pa ves iz čokolade. Pri rojih je avto oibstaS in kra4j je s strogim glasom iz-prejrovoriJ: »To je oni svojeglavec, ki bi rad pomarančo, ki ne mara kave in ki ne bo jedel štruklia — ali je tako?« »Je, kralj!« so potrdili možjeki. »Kave si mu gotovo že ti dovolj dal. na pomaranče ie tudi že iezen. ker ie vso pot padal nad njimi, naj se torej naje samo še štruklja, da bo poslej ubogali . - izvršite sodbo!« KralS se je o^neljal dalje, njegovi služabniki so pa Toninj zvezali roke na hrbtu in ga po neskočno dolgi poti vlekli naprej, dokler niso prišli do lepo pečenega štruklja, ki. je bil velik kakor hiša. Moži-čki so odprli vrata v velikanski štrukelj-in oni, ki je prej svetil, je rekel je tako zbral večjo množino, Jih ponudi za sekanje, tako da jajce prime po dolgem in ga pokrije s palcem in kazalcem v obliki elipse. Oni, ki je vse izgubil, se odloči, da nt dobil izgubljeno zopet nazaj, in poskusi jajce presekati z novcem, navadno s krajcarjem. Vendar so tudi pri tem boju razna pravila, če sme sekati dvakrat ali trikrat itd. če pri sekanju jajca s krajcarjem ne zadene dobro, da bi novčič ostal v njem, izgubi krajcar, če je pa srečen in novčič ostane v jajcu, je pa jajce njegovo. Z največjim sočutjem mora človek večkrat gledati to igro, ker so prsti onih, ki jajca drže, polni ran in pođpluti s krvjo, saj krajcar prileti z vso silo raje na roko kakor v jajce. Pod večer pa postavijo stolp, štirje močni mladeniči napravijo temelj. Na te štiri se postavijo zopet štirje drugi na ta način, da stoje spodnjim na ramah. Da je pri tem dosti smeha, je umevno samo ob sebi, ker že pri najmanjšem gibu zleti vse poslopje na kup in so večkrat posamezni stebri stolpa prav znatno poškodovani, če se pa izkušenim arhitektom posreči pripeljati stolp prav v mesto, se postavi »stolpe na sredo trga. Stolpu slede plesalke in vsi gledalci. Ko še nekaj časa plešejo in prepevajo, je ob pričetku noči končan praznik, ki ga drugi dan, t. j. na velikonočni ponedeljek, prično obhajati znova. FIlmi po svetu in pri nas Katere filme so videli v letošnji sezoni v Pragi, na Dunaja, v Berlina in Trstu Ljubljana, 4. aprila. Kinosezija se bliža polagoma koncu in zanimivo je pogledati po svetu, kaj se je igralo drugod, kajti le tako nam je mogoče presojati nivo ljubljanskih kinogledališč. Znano je, da je ljubljansko občinstvo tako pri gledališču in pri koncertih, kakor tudi v pogledu kinematografov in filmov zelo izbirčno ter je treba zato najskrbnejše presoje vsakega filma, ako nočeš naleteti na uničujočo kritiko. Poglejmo najprej na Dunaj. Največje dunajsko kinogledališče »Apolo Theater« je prineslo v sezoni od oktobra preteklega leta do danes sledeče filme: »Kralj jazza«, »Pojoče mesto«, * Ljubljenec bogov«, »3-f-1=2«, »Vihar na Montblancu«, »Dimitrij Karamazov«, »Arjana«, »Moja žena, tvoja žena«, ki pride sedaj na spored. Vidimo torej, da so bili v Ljubljani na sporedu vsi našteti filmi igrani, razen »Kralja jazza«, »Pojočega mesta« in »Ar-jane«. Informirali smo se, zakaj teh filmov Še ni bilo v Ljubljano in izvedeli, da prideta filma »Kralj jazza« in »Arjana« pozneje na vrsto, d očim se je film »Pojoče mesto« odklonil, ker poje v njem slavni poljski tenor Jan Kjepura v italijanskem jeziku. Poglejmo sedaj v Berlin. Največji berlinski kinematografi »Gloria PaJ aster, »Kammerlichtspiele«, »Capitol« In »Univer-sum« so pokazali Berlinčanom te v letošnji sezoni naslednje filme: »Ljubavna parada«, »Afrika govori«, »Moja žena — tvoja žena«, »Trije dnevi ljubezni«, »Denar na ulici«, »Gospodična tajnica«, »Mož, ki je moril« in »Arjana«. V Pragi so igrala največja kinogledališča »Alfa«, »Fenbc«, »Capi tel«, »TJrania« in »Kino Jnlis« filme: »Na Zapadu nič novega« (pri nas prepovedan), »Polkovnik Redi«, »Veličanstvo ljubezen«, »Feldmar-šal«, »Sinji angel«, »Zemlja solnca«, »Pojoče mesto«, »Ljubljenec bogov«, »Pesmi je konec«, »Ljubavni ekspres«, »3+1=2«, »De- j nar na ulici«, »Gospod po naročilu«, »Lju- Sokolski dom v Šmartnem pri Litiji Šmartno pri Litiji, 3. aprila. Ljubka šmarska vasica je znana daleč na okrog. Ljubljančani in Litdgand menijo celo, da je Šmartno »mali Pariz«, in to upoštevajo vedno, kadar si zažele zabave, vedrega podeželskega duha ter prijetne slovenske domačnosti, kakor je še vedno doma pri nas. šmarčanl so znani tudi kot pridni narodni delavci. Lanskoletni 40-letni jubilej »Zvona« je bil pestra revija slovenskih pevcev, pravi, pravcati slovenski pevski tabor. Letos bomo praznovali 45-letnico naših gasilcev; pri nas je krepko razvito sokolsko življenje, ker Imamo lasten odsek sosednega matičnega društva v Litiji. Edino, kjer nas žali čevelj, pa je pomanjkanje primernih društvenih prostorov. Dosedanji lokali s dvorano, ki nam jo nudi naš naklonjeni domačin g. Leskovec. ne zadostujejo sa razmah njeno društveno življenje. Utesnitev čutimo že več let sem. Zato smo pred leti ustanovili »Društvo za zgradbo Narodnega doma v šmartnem«. Odbor društva za zgradbo je živel svojo idilo več let Vedno smo računali z zaprekami, z gospodarsko krizo, sestajali smo se k sejam, imeli smo občne zbore — pre-potrebnega Narodnega doma pa ni bilo! Zdaj pa se je zadeva mahoma obrnila! Nedavno je dejal naš vrli šolski upravitelj g. Mak so Kovaoič: »Fantje! Možje! Meni je teh sej že dovolj!... Pričnimo z zidanjem, pustimo sejanje. Le delo nas bo privedlo do novega doma. In jim je raz tolmačil kako si je zamislil načrt: nabiralne akcije, kuluk, požrtvovalnost, združitev vseh narodu jak arjev itd.« bim, ljubiš, ljubi«, »Drevfuss«, »Pot k slavi« ter »Vihar na Montblancu«. Vidimo torej, da je tudi Praga v najobil-nejši meri segala po nemškem zvočnem filmu, češka filmska industrija je pač šele v začetnem stadiju. Velika kinogledališča v mestih kakor Berlin in Dunaj imajo na sporedu večje filme po 4 do 6 tednov, kar pomeni, da potrebujejo za sezono največ 8 do 10 filmov. Jasno je, da je izbira v tem primeru lahka. Mnogo težja pa je izbira v Ljubljani, kjer je za isto dobo potrebnih približno 40 filmov. Ako pogledamo na kratko še svetovno filmsko produkcijo pretekle sezone, vidimo, da je bilo izdelanih velikih in dobrih filmov le malo. Francozi, ki na filmskem polju niso med prvimi, niso prinesli z redkimi izjemami nobenega večjega, filmskega dela, ki bi doseglo tudi zunaj njihovih meja kak uspeh, češka in italijanska filmska industrija sta šele v začetnem stadiju. Zato pa segajo v glavnem po nemškem filmu. Ameriški film nam je radi posebnega okusa Američanov in njim lastne miselnosti tuj ter naši publiki ne ugaja. Ako upoštevamo še, da so njihovi filmi izdelani v angleškem jeziku, kar pomeni, da so naši publiki nerazumljivi, vidimo, da tudi po ameriškem filmu naši kinematografi ne morejo segati. Svetovna filmska industrija še ne producira zvočnih filmov v taki množini in v taki kakovosti, kakor svoj čas v dobi nemega fUma. Takrat je bil film univerzalnega značaja, danes pa je po pretežni večini, samo regijonalnega. S tem dejstvom bomo morali tudi v bližnji bodočnosti računati. Kljub vsem tem težkočam pa ni ljubljanski zvočni repertoar v minuli zimski sezoni prav nič zaostajal za sporedom najboljših kinogledališč na Dunaju, v Berlinu ali pa v Pragi. To nam potrjujejo tudi Ljubljančani, ki potujejo po zapadni Evropi. Vsak objektiven opazovalec bo priznal, da ljubljanski zvočni ki no-s po red ne zaostaja za najboljšimi kinogledališči v prestolnicah na zapadu. S pohvalo je bil sprejet Kovačičev predlog. In so se vsi lotidi posla po nasvetu domačega šolskega upravitelja. Deputacija z nabiralno polo v roki se je lotila takoj bolj petlčnih domačinov. Niso prišli nikamor zastonj. Zdaj pa tekmujejo med seboj vsi, kdo bo položni več na oltar novega doma. Da ne imenujemo po imenu vseh darovalcev, ustrezamo samo skromnosti naših šmarčanov. Zadnjo nedeljo se je sestal stavbni odbor k važnemu sestanku pod milim nebom, šlo je za stav-bišče, ki je na Ustju, ob stikališču treh cest. Odbor je povabil vse sosede in jih naprošal za arondacijo zemljišča. Nihče n.' odrekel upoštevanja vredni prošnji. Zdaj je stavbišče Narodnega doma lepo zaokroženo in dovolj veliko za zidanje doma in letnega telovadišca. Vse to po zaslugi vrKh sosedov g. kapetana v p. Rusa. g. Vovka in drugih. Ko se bo gradila nova stavba, ne bo držal nihče križem rok. Proglašajo se že domačim za osebni kuluk, mnogi posestniki obljubljajo potrebne vožnje, telovadci bodo telovadili med letom kaj praktično: planirali bodo letno telovadiSče, okoličani so obljubili les za stavbo, zaaigurana je že opeka, manjkalo ne bo apna itd. Odbor mislil na vse, kako bi čim ceneje in ob sodelovanju vseh domačinov zgradil za prebivalstvo, kar mu je nujno potrebno. Med letom bodo naši vrH domačini priredili vse, kar je za zidanje potrebno, ta čas si bo opomogla tudi društvena blagajna, prihodnjo pomlad pa bodo zapele lopate: Šmartno pa bo dobilo krov za svoja narodna društva: Sokol-telovadnico. Drama tično društrvo-gledališko dvorano, svoje lokale pa čestita jubilanta »Zvon« in gasilno društvo. Javna knjižnica In čitalnica t**r vsi ostali. Prepričana smo, da bo ves naS okoliš podprl plemenito stremljenje naših I »Semkaj noter te bomo zaprli. Ce na onem koncu pregrizeš ta štrukelj boš prišel izpod Kamne gorice, če ne. boš pa umrl v njem, ker si bil trmast. Na tem koncu ne boš prišel ven. bomo dobro zaprli. — Toni. pri tem štruklju boš moral biti pa še bolj trmoglav kaškor si bil pri onem doma! Le noter, le!« Pahnili so ga v štrukelj m se zagro-hotali za njim vsak drugače. Prvi fiihi-hihi! drugi: Hebehehe! tretji: Hahaha-ha! četrti: Hobohoho! Toni je pa v štruklju zatulili: Uuuuuu...! Nekaj časa ie vpil in skakal, nato se je pa v jezi zailetel v zadnjo steno štruklja, tako da se mu ie fllava do vratu vsadiia vanjo in je ni mogel izpuliti. Da se ne bi zadušil, je mora« začeti jesti Jede) je in jedel, da so ga boie'e čeljusti in ga je vselej kar srres'o kadar ie spet ugrizni1, ker se mu je sladka mešanica tako sffirK) upirala. Ugrfzrifl je pa le, saj se je tako zelo bal umreti v štruklju pod Kamtno gorico. Ko je bil že do smrti trtrujen In še l bolj sit, se mu je zaadeio, da se mu da- va več ne zadeva ob mehko štruMjevi-no. Pognal se je z zadnjimi močmi še nekoiikofcrat in res je pogledal v beli dan — izpod odeje, ki si jo je bil v hudih sanjah spravil čez gtevo. Ko je mamica prišla od rane maše, jo je Toni prosili za kavo in štrukedj, ker so mu bili kamnogoriški- rnožičlci v Veliki noči pregnali trmo. Vse dopoldne je Torri premišljeval svojo kazen, opoiMrie je pa z veseljem ugotovil, da so ga možicki kaznovali samo za trmo in da čisto gotovo rte bodo hudi. če nekoliko poskoči' z g.roči. Zato popoldne ni več premišljeval, ampak se je veselo podU z otroci in iiim kazal pomaranče in prhe. ki jih ie bil dobiH tojiko da mu Mh te morala ooštet: ^*.na k? fe hnd5 v šolo. I Tomi ima namreč vse s*rno rad: sestrici Stano m Francko, bratca loška strica-eca teto-feto. atka in mamico — najrajši pa Mta z otroci okrog, česar mu pa seHaj mh»5e ne šteje v zlo. ker pride za ^asa domov in rad uboga, saj je ubotrari veliko laže. kakor pa prepusti veliki štrukelj pod Kamao gorico! vrlih voditeljev. Ti so našli do sedaj se povsod odprta srca, vemo pa da bo tudi v bodoče tekmoval ves naš okoliš, kdo bo storil več za prepotrebnl Narodni dom; Šmartno in okolica ga nujno potrebujeta, to zahteva narodna čast našega »malega Pariza« ... —nč— Vrt v prvi polovici aprila Sadnem drevesom na trat! okopaj kolobar In zagnoji. Presajena sadna drevesa tn lepotično grmičevje zalij temeljito. Nabavi si tobačni izvleček in kvasijeve treske za zatiranje listnih uši. Poglej oleandre, palme in venske trte, ali jih niso morda napadli kaparjL Odrgni jih s bčetko in operi z milnico. Na prosto sejano solato, radič, korenje, peteršilj. čebulo, česen, črni korarv. peso, zgodnjo repo, redkvico, spinačo, mangold, grah, bob. Iz gorke grede presajamo solato, kolerabe, zgodnje zelje in karfijole pa šele tedaj, ko so z zračenjem oken popolnoma utrjene. Pozno zelje, onrovt, brstičasto zelje in kolerabe sejemo na prosto. Paradižnike, papriko, melancane, nageljne v topli gredi fr is tiramo. Kumare po sejemo po tri zrna v male lončke in jih postavimo v toplo gredo. Obrezi šibko razetoče vrtnice na kratko, močno raze toče na dolgo, uspenjalkam pa pusti 2 do 3 m dolge enoletne odganjke. Star les pri teh pa odreži pri tleh. Pni visoko debelnatih vrtnicah naj sega kol le do krone. Pripravi rabate in cvetlične gTede ter posadi dalije, gladijole, mačehe, marjetice in spominčice. Na stalno sejaj kap učinke, rezedo, mak, portulak. Druge, lahko kaleče enoletne cvetlice seješ na stalno mesto, te boljše pa na male setvene gredice sa poznejše presajanje. Kane in kaladium pred-kali v topil gradi ali mod okni. Osnaži vrtne poti in posuj jih • peskom. Posejaj novo trato, ako je treba, staro pa ograbi tn pognoji z gnojnico ali s raztopino umetnega gnoja Presadi lončnice, pa ne segaj po velikfk posodah. Na novo pripravljen cvetlični Jo-nec naj bo največ 1 cm večji od prejšnjega. Stare, že rabljene cvetlične lonce dobro izmij, nove pa pred uporabo namakaj v vodi 24 ur. Presajene cvetlice postavi na toplo. Potaknjence vzgajaj v topli gredi al! med okn4. Nageljne, oleandre, krror. palme In druge odpornejše rastline prenosi na prosto. Za okTaševanje oken In balkonov rabd zabojčke. V lončkih ne uspevajo o a sotočnih legah, ker Jim korenine odmrjejo radi solnčnega ožlga. Nedelja, 5. aprila. 10: Prenos cerkvene glasbe iz stome cer-kce; 11: Slovenske narodne, zbrane v ven-čkih »Duhteči nagelj« in »Mlada pota«, pojejo s spremljevanjem radio-orkestra gdč, Korenčan in gg. Mirko JelaČin in Drago Za^ gar; 12: Časovna napoved in poročila; 12.15: Plošče; 15.30: Koncert kvarteta trobil (dve pozavni in dve trobenti); 16.30: Jože Gre-gorič: Velika noč v Kostelu; 17: Strind-berg: Velika noč (pasijonska igra, Ljudski oder); 20: Koncert Muzike 40 p. p. Triglavskega; 22: časovna napoved in poročila; 22.15: Radio orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 6. aprila. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 11: VIjo-linski koncert ge. Fanike Brandl; 12.15: Plošče; 15.30: Anton Gornik: Zgodovinski dogodki v narodnih pesmih in pripovedkah; 16: Citre: solo, g. Emil Mesgolits; 17: P. Krizastom: Smeh in jok (otroška igra); 20: Koncert zbora balalajk »Kremelj«; 21: Koncert Radio orkestra; 22: Časovna napoved in poročila. Hawaii-jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan. Torek, 7. aprila. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 18: Koncert Radio orkestra; 19: Dr. L Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali; 19.30: Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina; 20: Operetni večer (ga. Polič in g. Gostič); 21: Koncert radio orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, Hawail-jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 8. aprila. Opoldanski program odpade. 18: Koncert radio orkestra; 19: Dr. Lojze Campa: žurnalistika; 19.30: Dr. Nikola Preob raž enaki: Ruščina; 20: Večer Radio orkestra- HawaU jazz; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 9, aprila. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13r Cas, plošče, borza; 17.30: Otroška ura, Marica Romanova; 18: Plošče; 18.30: Drago Ula~ ga: Gimnastične vaje; 19: Dr. Reya: Klima Evrope; 19.30: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 20: Prenos ljubljanske opere; 22.30: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Petek, 10. aprila. 12.15: Plošče; 12.15: Dnevne vesti; 13: Cas ,plošče, borza; 18: Koncert radio-orkestra; 19: Prof. Niko Kuret: Modernizacija našega pouka (diapozitivi, film, plošča, radio v šoli); 19.30: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 20: Gospodinjska ura: Snaženje raznih tal (Krekova gospodinjska šola); 20.30: Samospevi Marjana Rusa; 21: Koncert Radio orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobote, 11. aprila, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 18: Viktor Pirnat: Plankton, ribja hrana; 18.30: Plošče; 19: Pavel Kuna-ver: O Krasu; 19.30: Ga, Orthaber: Angle-čina; 20. Epizode iz Jezusovega življenja, zbrane od Tvete Guibert, poje ga, Cirila Skelj-Medvedova; 20.45: Koncert Radio-orkestra: 22: Časovna napoved in poročila, Hawaii-jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan. Cez 400 let za sledjo naših smuči Nemci pravijo, da smo Slovenci najstarejši smučarji v Alpah in Srednji Evropi LJubljana, 4. aprila V dolini je pomladna velika noč, zato mo pa smučarji odšli na višine in že so navalili na Triglav. Sezona je torej v resnici šele sedaj na višini, zato se pa nam Se vedno zdi primerno, če govorimo o smučanju še ob veliki noči. Meseca februarja je v 9. številki lepe nemške revije »Der WinterMoscovia«, ki je izšla na Dunaju 1. 1557. •or opisal v svoji »Ehre des Herzogthums Crain ■. in oznanjata svetu to senzacijo z besedami C. J. Luthra: Die Feststellung eines so alteu und so dauerhaften Skilau-fes in den Alpen bzw. im sudlichen Mittel-europa diirfen vvir als ein sehr uiehtiges, bedeutungsvolles Vorkommnis in der in-teressanten Geschichte des Skilaufs be-trachten. Sie wird der vveiteren For-echung, fur die ja nun auch in Norvvegen grbsseres Interesse besteht, neue Anre-gungen, ja. vielleicht sogar eine neue Wen-dung greben, — oziroma »Die Slowenen sind alr- «j> altesten Skilanfer der Alpen nnd MJt^^K^tropas«. Ker je Valvasorjev v XXVIII. poglavju 4. knjige njegovega dela objavljeni popis smučanja na Blokah splošno znan, objavljamo le oris smučk v prevodu: > Vzame jo dve leseni deščici, po četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet Čevljev dolgi. Spredaj so te majhne deščice zakrivljene navzgor; na sredi je pripet usnjat jermen, kamor vtaknejo nogo ... Razen tega ima kmet tudi močno palico v rokah, ki jo postavi pod pazdu-ho.. .< V dolgi opombi k svojemu opisu pa Valvasor opisuje smučarje v Laponiji, na Norveškem in sploh v severnih deželah prav natančno in imenuje tudi prvega pisatelja, ki je objavil tiskana poročila o smučanju, namreč nadškofa iz Upsale Olausa Magmisa, ki je obširno opisal smučanje v svoji knjigi o zgodovini severnih narodov, ki je izšla v Rimu leta 1555. Ves svet je doslej to knjigo imel za najstarejši tiskani vir o smučkah in nikdo še ni pisal, da je Slovenec 2iga baron Herberstein že leta 1549. v svoji slavni knjigi: >Rerum Moscoviticarum Commen-tarii« smuči prav točno opisal in celo objavil njih sliko. Sigmund baron Herberstein je bil rojen 23. avgusta 1486. v Vipavi in je umrl 28. marca 1566. na Dunaju, kjer je tudi pokopan. Bil je slaven diplomat in kot poslanik nemških cesarjev Maksimilijana I. in Karla V. je mnogo potoval po vsej Evropi ter bil dvakrat dalje časa tudi pri ruskem carju Vasiliju v Moskvi. L*. 1516. do 18. je bil prvič tam, a še važnejše je njegovo drugo potovanje od leta 1526. do 27., ki je bilo tudi diplomatičnega značaja, toda poleg tega je Herberstein prav pridno in vestno proučava! tudi deželo, narode, vero, običaje in sploh vse razmere tedaj svetu prav malo znane Rusije. Na potovanjih mu je posebno koristila slovenščina, ki jo je znal že doma v Vipavi in so ga pozneje večkrat psovali »Sclav« (suženj) in »Khadroz«, kar naj gotovo pomeni »Va-dracz«, kakor Madžari psuje jo Srbe, saj ta izraz znači »Divji Srbe. Herbersteinov prvi biograf Petrus Paganus pa o Her-bersteinu sploh trdi, da je bil njegov materin jezik slovenski, česar se je tudi vedno zavedal. Kako je diplomatu Herberstei-nu koristila slovenščina, pa piše sam na većih krajih svojih spisov, zlasti zanimiva pa je zgodovina njegovega poslanstva k turškemu sultanu Sulejmanu. Ko namreč popisuje Rustan-pašo, pravi o njem, da sta se pogovarjala »in der Windischen Sprach, in welcher er geboren ist«, kar dokazuje, da je bil tudi ta slavni turški dostojanstvenik slovenskega rodu. Zaradi njegovih slavnih »Commentarrlc, ki so v nemški izdaji izšli z naslovom >Mo-scovia". ga je svet ovenčal s slavo, da je odkril Rusijo. A za kako važno je smatral svet to knjigo našega rojaka, priča neverjetno veliko število izdaj te knjige, saj je samo v XVI. stoletju izšlo 19 izdaj njegovega dela v latinskem, nemškem in italijanskem jeziku, carica Katarina' H. pa je naročila faksimilno izdajo, a Slovenci niti prevoda še nimamo. Smuči je torej prvi opisal naš rojak, Id se sam ponaša s slovenskim jezikom. Tudi prej kot doslej znani Olaus Magnus! 2iga baron Herberstein pri opisu perm-nke gubernije piše o smučkah se v L la- tinski izdaji, bolj obširno pa v nemški izdaji svoje knjige. Naš citat je posnet iz eksemplarja Državne licejske knjižnice v Ljubljani, namreč is I. nemške izdaje iz 1. 1557., in se glasi: »man raist aUermaJst mm Asa srtsssi mm Archtsehsu Artack tat sin holtz wie sin Prek siner zwerchea handt pršit gesehnitten, unge-verUchea zwo daom ein lang, \ ornem we-nig erhobem, In der mitte mm oca tet s sovi el erhoben, daas siner den Foess entewi-schen setzt, ao dem erhobnen hotta seind locner danrit den Foess nJatzae mag. So dsan der Schnee < ruffen gewindt, fert siner sin fera a ine« tags, helt sin clatas Spiessl la der handt, wum es vos siner hdeh oder sieh som Faal gebem wUl sten oder behilft, der en ortten ralst mani mit solehen Artaehtn.c V prostem slovenskem prevodu bi torej reklo: »V teh krajih po potujejo z čine na smučeh. Smučka je lesena deska, za ped široko rezana, približno dva palca (debela In) en (seženj) dolga, na sredi na gotovem kraju toliko dvignjena, da lahko vtakne človek nogo v njo. Na izbočenem kraju lesa so luknje, da se lahko noga nanjo priveze. Ce se sneg s trdi ali se naredi srež (? ali »če dobi pozive) in se kdo daleč pelje, drži malo palico v rokah, če gre z višine navzdol ali če bi moral pasti, pa krmari ali si pomaga, na teh krajih po potujejo skoraj samo s smučkami.c Na naši sliki, ki je posneta iz latinske izdaje, ki je zšla leta 1556. v Bazlu pri Joannesu O porinu, vidimo dva smučarja s po eno palico. V nemški izdaji je slika pokrajine potegnjena čez celo stran, pač pa je pod smučarjema napisana beseda »Ar-tach«. Znano je, da Rusi imenujejo smuči »lyži< in marsikdo bi ugibal, odkod je Herberstein našel ta izraz. Ce pa pomislimo, da Rusi imenujejo smuči tudi >irti«, Malorusi in Poljaki pa »nartic, potem nam bo takoj jasno, da misli na slovanski izraz »narti«, ki ga imamo tudi v Sloven- ke tudi doma. Kar se Pohorja tiče, omenjam, da se je kljub nemškemu navalu od vseh strani pri smučkah ohranila popolna slovenska terminologija. Jasna priča, da so tudi v teh krajih smučke doma od pradavni ne. K vprašanju o provenijenci Herberstein ovih smuči bi se dalo še omeniti, da jih je lesorezec — najbrž Avguštin Hirschvogrel, sloviti nUrnberški umetnik — Bločani na smučeh seveda risal le po H ebe rs te i novih opisih 20 let po bivanju v Rusiji! In šele iz te domneve nastaja drugo vprašanje, če Her-bersteinu morda slovenske smuči niso bile bolj točno v spominu kakor ru3ke, ker jih je napravil s palico in brez vrvice. Mogoče je torej, da je najstarejša slika smuči, ki nam je ohranjena v tisku vseh narodov, podoba naših slovenskih smuči. Gotovo pa je, da je naš rojak opis smuči prvi objavil v tisku, kakor je prvi Valvasor Dva smučarja in sani pred 400 leti v Rusiji. Lesorez iz HI. latinske izdaje Herbersteino ve knjige »Rerum Moscoviticarum Commen- tarii«, ki je izšla v Baslu L 1556. skem jeziku in pomeni narti stopala, to je rož stopala ali pa gornji del usnja čevlja. Prav tako imenujejo Poljaki in tudi Čehi smučke tudi »kozle«, Slovenci imamo pa to besedo v »kožicah« in »kozelcahe, kakor imenujejo v Sloveniji male otroške sanke, okrog Jesenic pa tem primitivnim sankam pravijo »posmuklje«, tako da smo že zopet obhodili ves slovanski svet in prišli k našim domačim smučem. Čudno je, da največji Herbersteinov biograf Friderik Adelung, ruski državni svetnik, vitez reda sv. Ane II. in rdečega orla m. razreda, dopisnik carske akademije znanosti, častni član carskih univerz v Moskvi, Harkovu, Vilni in Kazanu itd., v svoji knjigi o Herbersteinu, ki je izšla v Peterburgu leta 1818., smuči ne omenja niti z besedico, čeprav vsebino Herberstei-nove knjige in vseh lesorezov prav natančno in podrobno opisuje. Ali še nekaj čudnega je na Herberstei-novih smučeh. Znano je namreč, da se ruske smuči vodijo z vrvico, ki je pripeta na konicah. Na Herbersteinovih lesorezih pa smučarja krmarita s palico prav natanko tako, kakor pri nas na Blokah. Čitajte še enkrat citat iz Valvasorja in poglejte sliko iz Herbersteina, potem pa pomislite, da Rusi v splošnem nimajo palic! Pri tem pa ne smemo pozabiti, da imamo v Loškem potoku in na Gori tudi smučke s vrvico. Odkod je torej Herberstein dobil svoje smučke? To vprašanje je odprto, vendar pa moramo upoštevati, da je Vipavec Herberstein poznal prav dobro vso Slovenijo, zlasti pa postojnski okraj, saj je njegova mati Barbara Luegerjeva iz Luknje in je imela njegova družina ter njegovo sorodstvo tudi gradove po vsej Sloveniji, prav tako pa tudi pod Pohorjem, kjer so smuč- objavil opis smuči na Blokah. Omenjena članka v reviji »Der Winter« in »Vossische Zeitung« omenjata tudi opis bloških smuči v »Kmetijskih in rokodel-nih Novicah« iz leta 1845. na strani 62. Dopisnik, ki se je podpisal s psevdonimom >Podgrivarski«, piše v članku: Huda zima na Blokah in »raba šmečev« takole: »Hočem pri ti priliki tudi popisati eno prav pripravno in priročno orodje, kteriga se po zimi tukej ljudje poslužvajo in ktero je tudi priporočevati tistim, kteri v merzlih krajih, kjer jim debel sneg in zametje nadlegujejo, stanovati morajo. To orodje imenujejo šmeče, in tudi plohi se mu pravi. šmeče so bukove deske, po 5 čevljev dolge, 6 do 7 palcev široke in pol palca debele. V sredi so z usnjato podvezo previđene, kamor se stopalo vtakne, de k nogi desko der-ži, in kjer se stopi, de ne polzi, je klobu-čina perbita. Sprednji konec šmečev je senem enak; de v sneg ne rije, je nekoliko zakrivljen; kar se lahkd naredi če se v to rabo odločena in gladko razoblana deska pri ognju ogreje in umetno zakrivi. Dvoje takih šmečev, ko sim jih v e. kr. pisarnico kmetijske družbe za poskušnjo poslal, je Juri S raj, kmet v Me ti j ah (Me-tule) naredil. V tem selu ljudje šmeče najpridnejši rabijo, do ženske ob nedeljah po njih pridejo k božji službi. Prav serce se človeku veseli, kader se po debelim snegu in čez visoke zamete, posebno po ravnim (če se preveč sneg ne primi je) urne šmeče potlskaje, skoraj, kar te skušnje povem, takd hitro, kakor po kopnim, zamore sprehajati. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, kjer je treba na ovinke hoditi, in če je treba dolgo v reber iti, se hitrej in ložej v kerpljah, ko po šmečeh pride. Na zdol pa kdor je vajen, se ko blisk po gladki dolini spusti. Tisti pa, ki je na šmečeh men j zurjen, se dolge palice posluži, na ktero se nasvdol dersaje naslanja« V XVX stoletju Herberstein, v XVII. Valvasor, v XVIII. ni nikdo znan, v XIX. Podgrivarski, v sedanjem stoletju pa piše vse o smučeh tu vsi so jih opisali enako ter vse se zanima zanje, vendar pa še vedno ni zgodovina naših smuči sistematično raziskana. Ne zavedamo se pač pomena, ki ga imajo smuči za naš ugled v svetu, zlasti pa za naš tujski promet, še manj se pa zavedamo važnosti, da je svetovno slavni Herberstein zaveden naš rojak, saj je šele pri zadnjem imenovanju ulic dobila nova ulica na desni strani Dunajske ceste ime tega moža. Ante Gaber. KINO IDEAL Na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob S., pol 5., 6-, pol 8. in 9. uri Harold Lloyd v sijajni šaloigri Junaki nad junaki Smeh! — Krohot! — Zabava! Letošnja bilanca našega smučarstva Nepričakovano veHk razmah hi razveseljivi uspehi rimskega sporta v naših krajih Pretekla sezona Dajte mi dobrih žena in mater, pa vam napravim Francijo srečno!« Strossmaver pa: >Dajte nam dobrih žena in mater, pa bomo lahko prišli do svobode in veličine naše domovine!« Pa pravi potem o. Peter: *Naj imamo obilno dobrih žena, pa se bo naša dična Jugoslavija vse lepše razvijala!« Za zgled pa navaja našo kraljico, ki nikakor ne posega v vladarske posle svojega soproga, temveč posveča vso svojo skrb vzgoji treh sinov, ponosa naše države. Seveda pa je tudi ženska poklicana, da v raznih primerih nudi svojo pomoč v javnem življenju: na prosvetnem, vzgojnem, dobrodelnem polju, želje, ki delujejo tn, zaslužijo vse priznanje. In žene, ki morajo iz hiše, da zaslužijo skorjico kruha sebi in morda tudi še njenim otrokom, ki Iščejo zato službe v državnih ali privatnih podjetjih, te se ne samo ne smejo grajati, temveč le obžalovati zaradi njihove težke usode. Propoved o. Petra je bila namenjena »pokretu takoimenovane ženske emancipacije«, ki hoče izpreobrniti naravni red in razrušiti temelje zdravega družinskega življenja, dvigniti ženo nad moža, da bi bil on pod njo in se ji klanjal. Proti pokretu, ki hoče vse bolj izriniti moža iz javnega življenja, odvzeti mu zaslužek, poriniti ga v hišo, a žena da bi šla po svetu. O. Peter pravi, da je za evojo propoved dobil mnogoštevilna ustmena in pismena priznanja iz mnogih krajev države in ravno tako od visoke gospode, kakor od preprostih ljudi, kar da je pac najboljši dokaz, kako je bilo potrebno, da se o tem vprašanju izreče odkrita beseda. In res, redki so tisti, vsaj v Beogradu, ki bi ne odobravali odkritih besedi o. Petra Vlašiča. Nasprotni so jim samo — prizadeti. Takih pa v Beogradu tudi ni malo. Saj najdete povsod, v vsakem uradu, zaposlene žene, ki jim možje vrše dobro plačano službo v drugem državnem ali zasebnem uradu, ali celo v istem. So celo primeri, da sede v istem oddelku mož In žena In njun poročni kum kot šef. Kaki odnošaji so potem — ne glede na obče vprašanje — med drugimi uradniki in takim trikotom, je lahko razumljivo. In kar je glavno: take zakonske dvojice, ki imajo sijajne dohodke, trdijo, da le zato posvečajo svoje moči službi, ker nimajo otrok, dočim pa je jasno, da nimajo otrok, ker jih nočejo imeti, da se ženi ni treba mučiti z deco in more tudi ona >zaradjivati«. Ln take žene izpreminjajo potem svoj zaslužek v sijajne toalete, s katerimi se ponašajo po pisarnah in ponižujejo ž njimi one ubožno oblečene revice, ki morajo skrbeti same za svoje življenje ali pa morejo preživljati poleg sebe tudi še po par otrok s svojo skromno plačico. Za delo pa vrhu vsega tesa tudi ne veljajo nič, ker vedo, da jim v resnici ni treba delati, kakor onim, katerim gre za življenje in se vsakega prvega tresejo v strahu pred mogočo redukcijo. Država, ki naj sloni na družini s čim najštevilnejšim otroškim blagoslovom, kateri naj ji da dobrih delavcev, duševnih in telesnih, dobrih braniteljev domovine, dobrih žena in mater, bi pač morala prva pomesti iz svojih uradov vse to v vsakem pogledu jalovo smetje, s čimer bi se obenem odprlo toliko in toliko službenih mest mladim moškim, primerno izobraženim močem, ki zaradi take sedanje žeu-ske poplave zaman iščejo službe. In kaj šele bo, Če ostane tako, kakor je bilo doslej, ko nam naše visoke šole vsako leto dajejo toliko ln toliko inteligentnega po-mladka! Kam ž njim, ko mora biti toliko prostora za razne >milostive«?! Da, da! Ima prav o. Peter, ko zahteva, da se žena vrni v družino! • (Ta dopis emo prejeli iz Beograda ln ga objavljamo kot zanimiv dokaz, kako enostransko presojajo nekateri ljudje problem ženske v javni službi in žensko vprašanje vobče.) Enakopravnost v zakonu Vzemimo za primer ženo, ki se je omo_ žila iz ljubezni in nima za moža bankrr-ja, ženo, ki mora pomagati možu preživljati sebe in otroke, in poglejmo, kaj vse mora biti in kaj mora znati. Tika i en a mora služiti, zato mora biti inteligentna in izobražena, da čim več zasluži, poleg materinščine mora znati še druge jezike, biti mora dobra pisarniška moč, v uradn mora ostajati po potrebi tudi čez uro. Poleg tega mora biti dobra gospodinja, gospodinjstvo mora imeti vedno v t tč a, skrbeti mora za moža in za domače ognjišče, da je vedno prijetno in udobno. Ce hoče biti dobra gospodinja, mora znati tudi šivati, da si vsaj obleke zašije sama. Možu večkrat presedajo križi in težave življenja tako, da zahrepeni po družbi. V družbi se pa hoče pobahati s svojo ženo. Ona mora biti v družbi duhovita, elegantna, gracijozna, dobra plesalka, vedeti mora vse gledališke in koncertne novice, informirana mora biti o vseh pomembnejših dogodkih, kar se pravi, da mora mnogo citatu Poleg tega nrera pa imeti telo, roke m obraz dobro negovan. Če mika moža sport, mora žena ž njim. Po zadnji modi mora znati vsaj dobro smučati, če že n? drsati, poleti pa dobro plavati in igrati tenis. Končno pa pridejo še otroci, Čc jfh sploh imata. In tedaj mora biti žena dobra mati, skrbeti mora za otročiče, da je zdrav in da se čim bolje razvija. Pri tem pa naj gre doma in v pisarni vse gladk,*. Mož se pa morda prenaie vedno make juhe in ker je še žena preveč zaposlena z otrokom, jo mahne sam v Jru":bo. Dom.t ne more spati, otrok neprestano ir<či, mož pa potrebuje po napornem delu počila. Zato se gre razvedrit. Mnoge žene ne odobravalo takega »razvedrila«, ker morajo same sedeti doma in delati. Tedaj pa pride mož naenkrat z zahtevo, naj bo ista žena omejena, naj ničesar ne vidi in ne dela škandalov, češ, saj imam pravico do skromnega razvedrila in zabave. Taki so zdaj možje in take žene M radi imela Vprašanje jc pa, če je to mogoče. Ali more bati žena istočasno dobra uradnica, dobra gospodinja, dobra kuharica, dobra mati, dobra svetska dama, dobra .žena dn vseodpuščajoča svetnica? Kaj pa dela njen mož? Zaposlen je samo v eni stroki, čita novine, kadi cigarete, zahaja v svojo kavarno, sicer pa boče imeti popoln mir in idealno udobnost. In temu se pravi enakopravnost spolov v zakonskem življenju. Ne presojajtno vseh po enem kopitu Narod, ki hoče napredovati, rabi več intetigentitffii mater kakor povprečnih uradnic Tudi na češkoslovaškem postaja pereče vprašanje omoženih žen v javnih poklicih. Eni zahtevajo, naj se vrnejo vse omožene žene v rodbino, drugi pa zahtevajo, naj se to vprašanje temeljito prouči, da ne bodo trpele prizadete žene krivic, družba pa škode. Pričujoči članek, posnet iz češkoslovaških listov, najbolje kaže, kako trezno presoja češkoslovaška javnost ta problem. Zdaj se mnogo govori in piše o tem, da odjedajo omožene žene moškim kruh in da bi bilo pravično, če bi se vrnile v rodbine, da bi mogli vsi moški delati, da bi ne bilo brezposelnosti in da bi kriza zakonskega življenja nehala strašiti. To se lepo sliši, ▼prašanje pa je, če bi se razmere res zbolj-Šale s tem, da bi pognali vse ženske moči iz javnih in privatnih služb nazaj v rodbine. Težko je rešiti ta pereči problem splošno. 2enska ima pravico urediti si življenje, kakor hoče. In glede na človeško družbo ima to pravico v prvi vrsti visoko nadarjena ali pa za praktično delo posebno sposobna ženska. Greh bi bil držati tako žensko v ozkih mejah domačega ognjišča in zahtevati od nje. naj dela samo to, kar zna ogromna večina žensk enako dobro, dočim ne opravi dela v njeni stroki nobena druga tako dobro, kakor ona. Tu utegne kdo ugovarjati, naj se take ženske ni-Xar ne može. Ta ugovor bi držal, če bi tudi take ženske ne hrepenele po ljubezni in rodbinskem življenju. V zakonu pa obstanejo navadno med dvema silama, ena Jih žene naprej in navzgor, druga jih pa vleče nazaj v rodbino. Te zaposlene omožene žene imajo vedno težje življenje, kakor v enakih razmerah živeči možje, in vendar ne pride nikomur na misel očitati dobri pevki, igralki, trgovki ali obrtnici, da je poročena in da ji ni treba delati. Vse ženske pa niso take, pri nekaterih odločujejo v javnih poklicih o njihovem delu drugačni, navadno zelo čudni razlogi, še pred 20 leti je spadalo k bontonu opravičevati dekleta iz boljše rodbine, ki je šlo študirat: »Saj je ne silimo, služiti ji itak ne bo treba, ker bo preskrbljena od doma, toda študij jo veseli.« In če je dobila službo, je sledil nov Izgovor: »Tega nismo hoteli, pa se ni dala pregovoriti.« Po vojni je pa izgubil denar svojo ▼rednost. Zdaj je mnogo manj deklet z doto, ki bi jim jamčila za brezskrbno življenje tudi brez dela ali možitve. Zaposlitev žensk je postala zato eksistenčno vprašanje. Vsako količkaj prevdarno dekle se mora vprašati, kaj bo, če se ne omoži. Da se udejstvujejo neomožene ženske v javnih poklicih poleg moških, je torej zdaj njihova samo ob sebi umevna in skoraj že splošno priznana pravica. Kaj pa omožene? Tu je treba razlikovati, če spada omo-žena žena med odlične moči, naj obdrži svoj poklic ne glede na to, kaj je njen mož. če ima pri tem več skrbi, da bi mogla biti tudi dobra žena in mati, je to sa-^ mo njena privatna zadeva. Taka žena rada žrtvuje nekaj svoje osebne udobnosti delu, ki ji je duševna potreba in radost. Težko bi se odločila, kaj ji je bolj pri srcu, dolžnosti njenega poklica ali domače ognjišče. Oboje ji je drago in milo. To so redke žene, vredne vsega spoštovanja. Take pa niso vse omožene žene v javnih poklicih. Več je povprečnih žen in njihovo delo je tudi samo povprečno ali celo podpovprečno. Delo takih žen, delavk, uradnic itd. je šablonsko in žene ga opravljajo nerade, samo kot stroji. In če ©stanejo v službi tudi po možitvi, jim poklic še manj diši. če bi ostale doma, bi živela vsa rodbina ceneje, bolje in udobneje. Denarja bi sicer ne služile in vendar bi se jim godilo bolje. Toda večini se noče ©stati doma, ker so vajene delati izven doma. Samo to je nezdrav tip sedanje ženske generacije in pri vzgoji dekliškega naraščaja je treba strogo paziti, da ta tip žensk izgine. ženski naraščaj je treba vzgajati tako, da bodo že dekleta razume- la, da je prva in najlepša dolžnost povprečne ženske delo v rodbini, kar velja tudi za one, ki so študirale. Narod, ki hoče napredovati, rabi več inteligentnih mater kakor povprečnih uradnic. So pa Še žene. ki so se omožile in prinesle možu za doto samo svojo izobrazbo in svoj zaslužek. Oba delata, oba štedita in si ustvarjata iz prihrankov skromno domače ognjišče, čeprav take žene ne delajo posebno rade in čeprav priznavajo, da bi raje ostale doma in vodile gospodinj- stvo, je treba respektirati njihovo delo. To delo izvira namreč iz nujne potrebe, poleg* tega je pa pošteno in dobro ter koristno človeški družbi, kajti te mlade žene pomagajo s svojim delom dvigati živ-ljenski nivo svoje bodoče rodbine, pozneje pa postanejo iz njih zelo dobre gospodinje in matere. Bilo bi torej nedvomno krivično, če bi z zakonom določili, da ne sme ostati nobena omožena žena v službi. Razmere so take, da bi s tem nikakor ne dosegli za-željenega cilja, to se pravi, da bi brezposelnosti ne odpravili. Edina posledica bi bila, da bi se množile ločitve zakonov in da bi bilo še mnogo več konkubinatov, kakor jih je zdaj. Denar in ljubezen Ce se imata dva rada, podpira eni, ld ka] ima, tistega, H nič nima V prejšnjih časih, ko so študirali ali si kako drugače ustanavljali eksistenco samo moški, se je često pripetilo, da je ta ali oni študiral na račun svoje neveste odnosno njenega očeta, potem se je pa poročil z njo. Takih primerov svet tudi sedaj ne. pogreša, samo da niso tako pogosti. To seveda ni baš možato, kajti energičen moški se mora znati prebiti skozi življenje sam brez podpor, toda sila kola lomi, beda je težka in zato tako ravnanje ni veljalo za nečastno, če je ostal dotični mož beseda in se poročil z dekletom iz rodbine, ki ga je denarno podpirala, da se je postavil na lastne noge. Pripetilo se je zelo redko, da je mladenič prelomil obljubo in se poročil z drugo. V takem (primeru je nastopil proti njemu nevestin oče in ga prisilil, da je vrnil vsaj denar, ki mu ga je dajal. Toda dekletu ni mogel nihče plačati uničene ljubezni in dolgega brezuspešnega čakanja če bi se bil pa tak moški protivil povrniti denar, bi ga poštena družba bojkotirala. Zdaj pa vzemimo nasprotni primer, da se tpusti podpirati ženska. Od pradavnih časov žive na svetu od moških podpirane žens&e, ki niso njihove zakonske žene. Take ženske so veljale za vzdrževane in tako zvana dostojna družba jih je zaničevala. Družabno so bile strogo ločene od žensk, ki se niso dale podpirati od svojta zaročencev ali prijateljev. Poštena dekleta prejšnjih generacij so bila v tem pogledu napram sebi zelo stroga, če so bila siromašna, so se raje do skrajnosti omejila, samo da jim ni bilo treba sprejemati od ženina pred poroko nobene podpore. Za to junaštvo jih je nagradila družba s spoštovanjem. Zadnjih 15 let velikih družabnih rper-turbacij in dalekosežnih socijalnih prevratov je pa postavilo na glavo tudi to moralo. Prišlo je novo pokolenje, ki v tem pogledu ni več tako rahločutno ali ki nima predsodkov, kakor pravimo zdaj. V strašni bedi med vojno je šlo često samo za to, da se reši življenje trpečega moškega ali ženske in zato ni bilo mogoče ozkosrčno razmišljati, ali kaže sprejeti podporo ali ne. V takih časih padajo mnogi zakoni, med njimi tudi moralni. Zdaj ne rabimo več neprijetnih izrazov, kakor »vzdrževati«, >pod(pore« itd. Novi moralni zakon se glasi: če se imata dva rada, podpira oni, ki kaj ima, tistega, ki nič nima. To, kar je bilo za dekleta prejšnjega po-kolenja še zelo ponižujoče, namreč vzdrževati si prijatelja, je zdaj že samo ob sebi umevno. Premožen moški, zaljubljen v siromašno dekle, si misli: Zakaj bi jo pa pustil stradati, če imam dovolj za dva? Ali bi ne bilo to sebično in grdo? Enako mislijo tudi premožna dekleta in vdove. Premožni mislijo morda prav, siromašni pa ne morejo ali vsaj niso mogli tako misliti, če so značajni. Prejšnji nazori na te stvari so bili povsem jasni. Zdaj je pa tudi v tem pogledu drugače. Sprejemati od prijatelja ali celo od prijateljev dragocena darila, hoditi z njimi v restavracijo ali sprejemati celo denar ne velja več za nečastno. Družba ne sodi takih ljudi več tako strogo, kakor nekdaj, žene in dekleta, ki se razkošno oblačijo deloma ali docela na tuj račun, niso izključene iz družbe. Zdaj se nihče več ne zgraža nad izvorom takega Tazkošja. če se ipa še najde tak moralist, ga smatrajo za obžalovanja vrednega starokopitneža. Aid je to res samo zaostalost, aH je predsodek to, kar so čutila in verovala prejšnja pokol en ja? Ali je to samo pretiran kult mamona? Ne, tu ne gre zgolj za pohlep po denarju. Onim, ki ljubezen podpirajo, gotovo ni žal denarja in če se čutijo kdaj s tem v duši ponižane, ne gre za lakomnost. V takih zadevah gre v prvi vrsti za značajnost. Značajni moški In značajna ženska vedno duševno trpi, če mora mešati srčne zadeve z denarnim L Pri podpirajočem nastane na koncu koncev vedno dvom, je-li ljubezen z druge strani resnična in nesebična. A ta dvom gloda in boli. Pomagati ljubljenemu človeku v si!!, je dolžnost pravega prijatelja, pa naj bo moški ali ženska, in take pomoči ne bo odrekel nihče, kd ima količkaj srca Toda če je značajen oni, ki mu je bilo pomagano, ne bo pozabil, da morajo biti med prijatelji vedno čisti računi, kar velja tudi za moškega in žensko, ki se ljubita Zato je vedno težko sprejemati denar od ljubljenega moža ali žene. Težko je zato, ker ne more nihče jamčiti za svoje srce. Skleniti zakonsko zvezo samo zato, ker si dobirval ali dobivala podporo? Kdo bi rad bil v takem položaju? Res je, da plemenit človek podpore nikoli ne bo očital, niti zahteval nazaj. Toda zavest, da smo razočarali v zaupanju človeka, ki je storil za nas vse, kar je mogel, je značajnomu človeku neznosna Zato se tak človek navadno prisili k poroki, čeprav Že vnaprej ve, da zakon ne bo srečen. Dolgovi Dofeovi jedo s teboj iz skupne sklede, pravi star pregovor. V naših časih splošnega obubožanja je bolj kakor kadarkoli potrebno, da zna gospodinja smotreno in varčno trošiti denar za gospodinjstvo in biti izboren finančni minister, ki nikoli ne napove primanjkljaja. Dobra gospodinja ne gre nikoli na trg, ne da bi že vnaprej vedela, kaj in 4qje hoče kupiti. Navadno se informira že pri izkušenih gospodinjah, kje se lahko kupi dobro in ceno. Ne kupuje pri prvem prodajalcu, temveč se ozre po trgu in ne štedi korakov, tudi če prihrani s tem samo nekaj dinarjev. Ce prihrani vsak dan samo pri potrebščinah za kuhinjo po nekaj dinarjev, nanese to v letu že lepo svoto. Kako to, da opravijo nekatere gospodinje vse z malim denarjem in da še nekaj prihranijo, dočim morajo druge pri mnogo večjih dohodkih delati še dolgove? Odgovor na to vprašanje ni težak. Prve so se naučile varčevati, znajo sestavljati proračun m vedo, koliko sme stati obed in koliko večerja; po tem se tudi dosledno ravnajo. Na mizo prineso okusno jed za mal denar, dočim druge nikoli ne pomislijo, kokko lahko potrošijo, temveč kupujejo, kar vidijo, čc je potrebno aH ne, misleč, da se da dobro kuhati samo, če ie vse drago plačano. Na koncu meseca ali tedna pa često nimajo več denarja in kupujejo na dolg, češ, bomo že plačali. Toda čc jim redni dohodki niso zadoščali za en mesec aH teden, jim ne bodo zadoščali niti za drugi in dolg narašča neopaženo, z njim pa tudi skrb, kako poravnati ga. Skrbem se pa pridružijo še neprijetnosti, če pride opominjat mesar, branjevec ali trgovec s špecerijskim blagom in če vsi energično zahtevajo denar. pasala predpasnik in odšla, ne da bi se zmenila za gospodove proteste. — Brez služkinje! No, zdaj smo pa tam, kjer ni muh, — je mrmral srdito. Kaj poreče Jacquelina, ko se vrne? Sicer pa, kaj bi si belil glavo. Takoj pojdem iskat drugo v posredovalnico. Kdo pa pravi, da je ne najdem? Prepričan sem, da dobim celo mnogo cenejšo. S tem bomo samo prihranili. To upanje ga je pognalo v avtotaksi in odpeljal se je v prvo posredovalnico. Vrnil se je poparjen. Malo ali sploh nobene služkinje, in vse zahtevajo dvakrat toliko, kolikor je mogel ponuditi. — Priznati je treba, da Leonie ni bila draga, — je razmišljal med potjo v dru-go posredovalnico. — Toda tu gotovo najdem, kar iščem. Toda niti tu, niti v mnogih drugih posredovalnicah ni našel tega, kar je iskal. Ves obupan se je vrnil. * — To je pa ie od sile. Zdaj sem postal ie služkinja. O, saj bom kos temu delu, toda zoperno je... Zdaj pa pogum, poživimo se in poskrbimo, da bo Jacque-lina presenečena. S praholovom v roki se je sukal po jedil raci. Kar je zapel zvonec Bil je pre-mogar. Hiteti je moral v klet in držati svečo, premogarju je moral dati napitnino, zelo skopo, kar mu je prineslo plo- ho psovk, potem je pa moral hiteti nazaj v stanovanje, ker se je spomnil, da je bil pozabil pred odhodom ustaviti praholov. Na kraju, kjer ga je bil pustil, sicer ni bilo več smeti, pač pa precejšnja luknja v preprogi. — Ah, to je pa res smola... je stokal, videč to razdejanje. — In Jacquelina bo to opazila. Kolika škoda, da ne govorim o elektriki, porabljeni za prazen nič. Ure so minevale. A večerja? Hitel je na ulico in kupil v delikatesni trgovini že kuhano večerjo. Kupil je pečeno kuro, nekaj rib in sočivja. — To je treba samo pogreti, — je dejal trgovec smeje. — Glej, — je pomislil Pavel ves navdušen, ko je bila kupljena večerja v kuhinji že pripravljena. — Pa še pravi, kako težko je skuhati obed. Samo da je stala ta večerja skoraj 60 frankov. Seveda, saj ni bilo treba praviti tega Jacquelini; treba je bilo samo urno pogrniti mizo. Toda poprej je bilo treba pomiti posodo, ki jo je bila pustila Leonie umazano. Neroden, kakor je bil, je izpustil mokre krožnike iz rok in razbil za nameček še skledo za solato iz beneškega kristala. Ta čas se je pa v štedilniku pozabljena kura prismodlla. . .. *— Ah! —je vzkliknil.Pavei prestra- 60 letnica razglednice Kdo bi mislil, da so razglednice v prometu šele dobrih 60 let! In vendar je res, da so začeli Angleži rabiti v korespondenci razglednice šele pred 60 leti. Ko so se razglednice prvič pojavi« le, so poštne urade v Angliji kar oble* gali ljudje, ki bi bili radi razglednice kupili, na kmetih so se pa nekateri ce* lo stepli za nje. Že prvo leto je bilo prodanih nad 75 milijonov razglednic, v 20 letih pa nad 500 milijonov. Samo leja 1914 so prodali v Angliji nad 1 milijardo razglednic. Leta 1921 je bila poštna pristojbina zvišana in število prodanih razglednic je takoj padlo na polovico. Poštna uprava je spoznala, da bo promet z razglednica* mi zastal, če ne bo poštne pristojbine znižala. Uklonila se jc posrednemu pritisku občinstva, navzlic temu pa prodaja razglednic še ni dosegla pred* vojne višine. Bernard Shaw rabi za avojo tekočo korespondenco samo raz* glednice. In njegovi duhoviti izreki na njih so znani po vsem svetu. ZVEČEP VEDNO ZADOVOLJNI boste z Vašim perilom, ako ga perete po preizkušeni Schichtovi metodi. To se pravi: zvečer z Žensko hvalo namočiti — s tem nesnaga popušča, zjutraj s Schichto-vim terpentinovim milom enkrat izkuhati — s tem se nesnaga odstrani. ferpenlinovo milo^ ZJUTRAJ TO JE CELO DELO PRI CHICHTOVI METODI Vtisi s potovanja po Nemčiji Zanimivosti, ki jih opaziš, če te vodi pot z Dunaja do Augsburga — — — Dunaj- Po deveturnem drdra-11 ju z brzim končno: Wien, Siidbahnhof. Skoraj v vsakem oddelku naletiš na Slo->Lahkonoč< sopotnikom iz istega kupeja. venca, Ljubljančana. Splob Ljubljančani se kaj raStammgasU. Peron se v bipu izprazni, da je prostora za naslednji vlak. Železna žila dovodnima ntriplje v mogočnih sunkih ... Dunaj na spomlad Jutro... Dunaj se mrzlično pripravlja na spomlad. Solnce že lije svoje tople žarke na mestni tlak, vse, kar je živega, občuti to blagodejno prvo letošnjo solnčno kopel j. Zdi se, ko da bi tudi stavbe občutile solnčne žarke in se prebujajo iz zimskega sna. Mogočna kupola Karlove cerkve se leskeee v jutranjih žarkih, >Štefan<: se dviga ponosno, ko vedno, zavedajoč se svojih tradicij- še vedno se tam v Pratru suče orjaško kolo___ Torej vse pri starem... toda vendar ne vse- Na >gablec< ne hodi več Dunajčan, ki se mu vedno mudi, v Orieuenbajsel pač pa skoči v Automaten-Buffet, ker je pač bližji; saj je skoraj že v vsaki ulici po eden. Z eno roko seže brž po sendviču, z drugo stisne 30 grošev v avtomat za pivo, podstavi kozarec, izpije na dušek in že je zopet na ulici... drvi za poslom. Nič posedanja, nič čakanja, nič napitnine, nič pritožb radi slabe postrežbe, kajti vsak je sam svoj natakar. Opoldne se brani pri >WOK-u< na visokih vrtečih se stolčkih. Do 5000 lačnih želodcev nasiti po en lokal Woka. Vzoren red na železnicah Zvečer pa z Weetbahnbofa naprej proti Nemčiji. Dva brzovlaka jo brišeta drug za drugim v razmaku 10 minut. Eden čez Salzburg v Miincben drugi pa čez Passau, Nflrnberg tudi v Munchen. Uberem jo čez Passau. V svitu jutranje zarje prestopamo nemško mejo, ki jo tvori reka Inn in se steka pri Passau-u v Donavo. Mesto samo pa leži krasno v trikotu, ki ga delata obe reki. Pregled potnih listov (vizum za Nemčijo je itak odpravljen) in carinska revizija se izvrši skoraj neopažono in vlak že drvi ob Donavi- S snegom pokrita bavarska visoka ravan pronica polagoma iz goste megle, v katero je bila odeta preko noči. Do Miinrbena se zdi precej pusta in enolična, tu in tam posuta z redkim grmičevjem. Vlak aavozi v obokano postajo brez puhanja, sikanja in žvižganja; saj nas je pripeljala električna lokomotiva. Tri ure časa do prihodnjega brzovlaka proti Augs-burgu. Ravno za kratek sprehod po Mijn-chenu. Da si zopet ogledam Deutsches Mu-seum ali Pioakoteko. to pot ni časa, morda na povratku. Pač pa napravim postajo ▼ Pscborr Brau restavraciji. Monakovska specialileta: bele klobasice in pa vrček temnega Pschorr-a se po prevoženi noči prav prilezejo. V bližnji foto-trgovini se oborožim s Kodak filmi, pa bajdi na kolodvor. Cas je; ura se bliža poldnevu in točno ob 12. odhaja vlak. Ko zvone in on a -kovski zvonovi poldne, jo kurimo že preko snežnobele poljane, tja proti Augsburgu in Ulmu. Vožnja po nemških železnicah Je prav prijetna. Vlaki niso nikdar prenapolnjeni, tretji razred v brzovlakih je deloma z usnjem tapeciran, za pranje rok po vseb vagonih tekoče milo in brisače. Vsaka garnitura brzovlaka ima po več voz tretjega razreda. Del bavarskih železnic je elektrificiran; torej odpadejo saje in smrad dima Vlaki vozijo z izredno točnostjo. Na vsem mojem potovanju po nemških železnicah ni imel niti en vlak niti minute zamude. Brzovlaki vozijo z veliko brzino, se ustavljajo samo v večjih krajih in imajo postanke tudi v večjih mestih samo 2—3 minute. Naprej proti cilju Po eni uri vožnje iz Mfinchena se ustavi vlak v Augsburgu Po 2 min. postanka pa kar naprej preko Ulma v Freiburg. V Ulmu prestopiti in še 7 ur vožnje proti zapadu. Vrstč se Sigmaringen, Immedingen, Tuttlingen, sami večji industrijski kraji. Usnjarska, Čevljarska in tekstilna industrija. Vstopajo skoraj izključno tipični trgovski potniki, zastopniki tvrdk s svojimi velikimi torbami za vzorce Vozijo se samo po eno postajo dalje, zopet izstopajo, prihajajo drugi... Nežnega spola se v vlaku skoraj ne vidi. Donaneschingen, železniško križišče in pivovarska industrija. Vlak zavozi v badensko visoko ravnino. Od Donane-schingena dalje pričenja takozvana Hollen-talbahn. Železnica si utira pot preko ne-broj mostov, viaduktov, tunelov in gorskih zasek. Freiburg — vseučiliško mesto V Neustadt-u v Scbwarzwaldu^ naletava pršič. Na peronu ga je že ped. Izstopi en zimski turist, idealno opremljen. Pod njegovimi gojzericami zaškriplje sveži sneg, da je veselje. Smuka bi bila idealna- Popolnoma se je že zmračilo. Še dobro uro in smo v Freiburgu v Breisgau-u. Tipično nemško vseučiliško mesto. Leži na zapadu južne Nemčije, blizu švicarske in francoske meje. Napravi nad vse prijazen vtisk. Vse ja kakor iz skatljice vzeto. Po ulicah tečejo ob straneh mali potočki, v betonskih strugah seveda, kar pripomore zelo mnogo k čistoči mesta. Nad gornjim delom m^sta teče namreč velik potok, ki je razdeljen in speljan po vsem mestu. Mesto šteje okrog 100.000 prebivalcev. Karakteristično noto dajejo bivša mestna vrata, ki izvirajo iz dobe, ko je bilo mesto še obzidano. N. pr. Martinstor in Schwabentor. Kakor že omenjeno je Freiburg izrazito univerzitetno mesto. Na vsak korak srečaš burša s čepico in neobhodno brazgotino na obrazu, ki so čestokrat še čisto sveže, komaj zeeelje-ne. Mnogo teh ^častnih rane se pa še skriva za obvezami. Tako na univerzi težko najdeš predavalnico brez obvezanega slušatelja. Albert Ludwigova univerza je ena najlepših modernih stavb južne Nemčije. Impozantna modema zunanjost, a še lepša notranjost stavbe. Aula v pritličju, ali pa aula v prvem nadstropju, stebri iz krasnega črnega mramor ja ali pa mozaik preko cele stene v gornji auli. To so umetniške in materijelne vrednote neprecenljive vrednosti. Razpredelitev prostorov, to je predavalnic, seminarjev, čitalnic itd. je tudi jako smotreno. V podpritličju mensa aca- m Op.: Kraj se imenuje: Neustadt im Scbwarzwald?? Op. seno — prismojeno je. In tudi fižol že diši po prismojenem. Toda, tristo vragov, saj ne morem biti povsod naenkrat. Trah! še en krožnik ... — Oh, uboga moja kurica... Ptica za 40 frankov. To ti je poklic. In miza še zdaj ni pogrnjena. Ah, Jacquelina je že tu .Gotovo bova še kdaj zamenjala vlogi. Malo je pomislil, potem pa pripomnil škodoželjno: — Sicer pa tudi menda ni šlo posebno gladko od rok. Bože moj! Kaj bi dal, če bi vedel, kakšne neumnosti je uganjala v tovarni. In stopil je pred svojo ženo, ki je vstopila lepo oblečena in koketna, toda srditega pogleda, ker ji je zadišalo po prismojenem. — Kaj ? — je vzkliknila zdaj ona. — Kaj še zdaj miza ni pogrnjena? In večerja je prismojena. Ah! Iz vsega se menda norčuješ. To je nedopustno, slišiš? A Leonie? — Leonie... moram ti povedati.•• ona... ona je odšla. — Odšla? Tako, to je pa višek vsega. Evo ti lepe bilance tvojega dne: Moja po- soda razbita, moja preproga uničena, večerja prismojena... In služkinja je odšla... Zares ti moram čestitati. — Čuj, — je dejal malo v zadregi, — in vendar sem storil vse, kar sem mogel ... Kriv je prav za prav premogar, kajti on je prišel... — Saj pride vsak dan, dragi moj. In če bi morala zavoljo tega pustiti izsesati vse pohištvo, bi ga že davno ne imela. Ah! Priznaj torej, da življenje žene v gospodinjstvu ni vedno prijetno in zavidanja vredno. — Res je, — je priznal, čeprav nerad. So dnevi... In s škodoželjnim smehljajem, polnim prezgodnje osvete: — A ti, draga moja, kaj si počenjala ti? — To, kar si delala ti danes teden in kar boš delal prihodnji teden na ta dan. — Bila si torej v tovarni? Jacquelina se je pa pomembno nasmehnila in odgovorila: — Kaj še. Danes je sobota, angleški teden, zato sem odšla v mesto na izpre-hod. dem i ca, kjer dobi vsak študent kosilo za 50 pfenigov. Toda kontrola je jako stroga. Saj ni Čuda; za ta denar bi se marsikdo branil. Jako lično je urejena; v prvi vrsti seveda z ozirom na higijeničnost in snaž-nost. Takoj pri vhodu umivalnice, nato si vsak kupi jedilni listek za 50 Pf. S tem listkom v roki gre proti pultu kjer je na-gromadeno lično jedilno orodje. Vsak si sam vzame žlico, vilice in nož nakar dobi malo dalje v aluminijasti posodi cel obed. Seveda ne vse pomešano, temveč juho v skodelici, meso z dvema prikuhama pa na alum. krožniku, ki pokriva skodelico z juho. Po celi dvorani so postavljene dolge mize in vsak se vsede kjer najde pač prostor. To se pa vrši brez vsakega krika, hrupa, ali prerivanja, kajti nemški dijaki so izredno disciplinirani. Vsak se že pred blagajno postavi v vrsto kot je prišel in tako gredo lepo drug za drugim mimo blagajne po jedilno orodje in dalje po hrano. To gre jako hitro od rok saj se vleče ta vrsta kot veriga brez konca 6koro 2 uri in v tem času prejme obed okrog 800 slušateljev; torej dobi skoraj 8 dijakov v eni minuti svojo porcijo. Predavalnice, 21 po številu so velike, zračne, imajo sklopne sedeže. Največja predavalnica ima 444 sedežev, druga 250 oFta-le so po 100 ali 5o sedežev. V vseučiliškem poslopju, kjer se nahaja samo filozofija, jus in teologija je celokupnega prostora za 1000 slušateljev na uro. Ko vstopi profesor ostanejo dijaki sedeti, pač pa tolčejo s palci po klopeh v pozdrav profesorju. Ce jim med predavanjem kaj posebno upraja prično biti z nogami ob tla; enako ob koncu predavanja ko profesor odhaja. S tem nadomeščajo ploskanje. Dijaško življenje je precej različno od našega- Nad 50% slušateljev je takozv. ^couleur-študentov^r, ki se družijo v svojih organizacijah. Vsaka posamezna taka buršovska organizacija Ima svoje čepice vseh različnih barv in oblik. Razlikujejo se organizacije samo po pravilih, kako izvršuje ta ali ona mensuro ali dvoboj. So organizacije, ki goje dvoboj samo kot sport, drugim zopet služi za obračunavanje častnih zadev, vendar vrše mensuro ob olajševalnih okoliščinah, tretji so zopet ekstremisti, ki jo vrše ob najstrožjih pogojih itd. itd. Na družabnost in kolegijalnost polagajo precejšnjo važnost, ampak samo v okviru svoje organizacije. Shajajo se zvečer ob piva ali vinu, vsi v čepicah ali s cigaro v ustih. Sploh kadi v Nemčiji mlado in staro skoro izključno cigare. Če odpotuje kak član organizacije, ga spremijo vsi korporativno na kolodvor, kjer mu zapojejo kako pesem za odhodnico. Nekoč sem bil slučajno na kolodvoru, ko sta odhajala dva člana dveh različnih organizacij, rdečih in rumenih. Rdeči so, ko se je pričel pomikati vlak, zapeli svojemu članu, rumeni pa svojemu pri drugem vagonu; seveda so bile različne pesmi, drug drugega so hoteli prevpiti in rezultiralo je samo neko pomešano vpitje in kričanje. Sicer si pa kolegi iste organiz. med s^bej niso nič kaj intimni prijatelji, kajti navadno se vsi vikajo in drže neko pretirano distanco. Nekaj pa je, kar moram pov-dariti in to je, da so študentje od prebivalstva jako spoštovani in čislani, med tem ko so pri nas posebno pa v Zagrebu precej razvpiti in na slabem glasu, posebno pri ... gospodinjah! —*— študij je Ino-zemcem dostopen na vseh nemških univerzah pač pa zahteva n. pr. Albert Liid-wigova univerza v Freiburgu devetletno srednješolsko predizobrazbo. Vpisnina v prvič RM 20.—, za vsak nadaljni semester po RM 10.—. Ukovina znaša 3— RM po vpisani tedenski uri. Taksa RM 60.— na semester, za celodnevni praktikum še RM 30.—, za sport, telovadbo, zavarovalnino in socialne ustanove RM 18.59 obvezno. Ino-zemci plačajo enako kot domačini. Stanovanje preskrbi na željo >Wohnungsamt der Studentenhilfe c V.< Javna poslopja so v Freiburgu skoro vsa nova, moderna. Gledališče bi zaslužilo zopet obširen opis. Krasna, čisto nova moderna masivna stavba. Napravlja že od zunaj vtis o miljončkih RM. Kaj šele notranjost! Takega razkošja se pač ne vidi vsak dan. Vse prostorno, moderno, skrajno elegantno, masivno, solidno. To so le bežni vriski. Cerkva je 5 katoliških, 2 protestantski, ena luteranska. Krasno vzdrževani stoletja stari Munster hrani v freskah, svetinjah in drugih krasnih starinah neprecenljive vrednosti. Ulm Zgodovinsko južnonemško mesto Šteje približno 65 tisoč prebivalcev. Drži se ga Neu-Ulm, kjer se je že razvila industrija. Ulm je eno najlepših južnonemskih mest Leži ob Donavi, ki je tu še precej ozka. Krasen je pogled z železniškega mostu na mesto. V ozadju se dviga visoko proti nebu stolp Ulmer-Munstra, ob bregu Donave pa še deloma stare nemške hišice, s stolpiči, ozkimi visokimi strehami, na krajeh stopnjičastimi ali pa z vzidanimi bruni. Miinster je ogromna cerkev, zopet polna starin in velikanskih slik. Sam križev pot predstavlja ogromno vrednost. Po velikosti, se meri Munster z dunajskim Štefanom, če ga ne prekaša. Originalna je stara kmečka hišica, stara 250—300 let, ki se stiska ob bregu Donave. Ima vzidana bruna, okna nesimetričuo in neenakomerno razdeljena in celo poševna a ima elektriko in vodovod. Seveda je renovirana a v starem stilu. Zeleno ple^kana a vzidana bruna rjavo lakirana. C<*stna železnica ca pihne, vsekakor mnogo, mnogo bolj kot ljubljanska... Augsbug Tudi staro zgodo vinsko mesto, a ima že čisto moderno lice. šteje 160.000 prebivalcev, a trpi na razmahu vsled bli/.ine Mtinchena. Neki trgovec je tožil-.. *Kdo se bo ustavljal pri nas, ko je pa v eni url v Mijnchenut. Augsburg krije torej samo lokalne potrebe. Sicer je pa precej živahno mesto. Glavne ulice so jako prometne. Na periferiji se razvija predvsem železna industrija. Zanimiv je star samostan, ki Je obstojal pred luteransko dobo kot enoten samostan, v dobi Luthra se je pa delil. Tako je sedaj manjši del luteranska cerkev, a večji katoliška cerkev posvečena Materi božji. Kupole stolpov imajo pa čisto ruski značaj. Imajo namreč obliko čebule. Ričhard Talmadge junak divjega Zapada v senzacionalni drami Med Indijanci — avanture, kakršnih še ni bilo v filmu! Velenapeto! Senzaci jonalno! Predstave na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 3., pol 5-, 6., pol 8. in 9. uri. Telefon 2730. KINO DVOR. Prispevki za CM družbo Družba sv. Cirila Ln Metoda v Ljubljani je prejela meseca marca 1931 sledeče prispevke; i. Podružnice. Maribor m. 2500.— Din; Trbovlje 143.— Din; Slovenjgradec ž. 1083.10 Din; Ruše 1000.— Din; št. Pavel-Prebold 309.— Din; Slov. Bistrica 350.— Din; Metlika 300.— Din; Gabrje 210.— Din; Dol pri Hrastniku 100.— Din; Celje ž. 694.— Din; Ljubljana, šentjakobska trn. m. 2000.— Din; Ljubljana, mestna ž. 300.— Din. Skupaj 8989.10 Din II. Nabiralniki. Gostilna Drašler, Borovnica 70 Din. III. Razni prispevki. T. Mastnak, Trebnje 300.— Din; posojilnica Žalec 250.— Din; Tone Verbič, Sap 200.— Din; Združ. oljarne, Ljubljana 100.— Din; št. šinfe, škofjaloka 100.— Din; Dr. M. Peterim, D. Lendava 100.— Din; A. Zevnik, Višnjagora 50.— Din; Dr. J. Hrašovec, Celje 50.— Din; M. Cukala. št. Jurij 20.— Din; Ciuha & Jesih, Ljubljana 30.— Din; A. Bršnjak, Stična 20.— Din; A. Vodnik, Ljubljana, 400.— Din; ing. Dukič, Ljubljana 200.— Din; K. Po-lajner. Ljubljana 100.— Din; Dr. I. Krevl, Litija 100.— Din; P. Sedej, Javornik, 50.— Din; K. Gologranc, Celje 50.— Din; Bratje Piatuik, Radeče 50.— Din; Dr. V. Krisper, Ljubljana 30.— Din; V. Engel-man, Šmartno 20.— Din; ing. R. Smie-lovski, Ljubljana 200.— Din; J. Turk, No-vomesto 100.— Din; J. Tušak, Sv. Anton 100.— Din; Jos Lenarčič, Verd 100.— Din; Dr V Gregoric. Novomesto 50.— Din; M. Marinček, Novomesto 50.— Din; Dr M. ćeraič. Maribor 50.— Din; L Mi-kuš. Ljubljana 50.— Din; A Carli. Ptuj 50.— Din; Dr. S Hrašovec, Šmarje 25.— Din; L. Bezenšek. Podsreda 20— Din; Zavar. družba »Fenikse, Ljubljana 500.— Din; A. Res. Zagreb 200.— Din; A. Jak D, K ar lovec 100.— Din; Dr. L. Boecio, Gor. Radgona 100.— Din; A. Krisper, Radeče 100.— Din; ing. A. Klinar, LJubljana 50.— Din; Fr. Kobler, Radovljica 30.— Din; Dr. R. Pintar, Celje 25.— Din; F. Ogrič, Novomesto 20.— Din; H. Pavšler, Kranj 20.— Din; Iv. Valenčič, Kranj 20.— Din; I. Vimpolšek, Kostanjevica 10.— Din; F. Žagar, Rakek 100.— Din; V. Meden, Ljubljana 100.— Din; Iv. A. Grosek, Trebnje 50.— Din; Iv. ErJah, Bistra 30.— Din; Jos. Jutraš, Maribor 10.— Din; Borovoik i Vrbanič, Zagreb 100.— Din; ing. E. Stern. Ljubljana 100.— Din; M. Sebenikar. Unec 100.— Din; Jos. Blumau^r, Ljubljana 50.— Din; L. Novak, Vič 50.— Din: M. Domicelj, Rakek 100.— Din; Ju^osJot. banka, Ljubljana 100.— Din, H. Mair, Ljubljana 100.— Din; Dr. It. Stojan, Ljutomer 100.— Din; Iv. Kravos, Maribor 50.— Din; zavar. družba >Dunav«, Ljubljana 100.— Din: posojilnica Treboj« 200.— Din; češkoslov. obec, Ljubljana 50.— Din; posojilnica S t. Rupert 50.— Din; Jos. Urbanič, Ljubljana 30.— Din: dr. B. Ipavic, Maribor 30.— Din; Iv. Rozman, Ljubljana 100.— Din; KI. Vončiua, Ljubljana 50.— Din; upr. >Jutra«, Ljubljana 250.— Din; Dr. T. Tekavčič, Ljubljana iz kaz. poravnave 600.— Din; Klub Primork, Ljubljana 200.— Din; T. Piki, Št. Pavel-Prebold 50.— Din; M. Pb. Fr. šavnik, Kranj 50.— Din; A. Kopriva, Lo-kovica 10.— Din; B. žilic, Ljubljana 100.— Din; B. Kilar, Beograd 20.— Din; I. Hoeh-miiller, Maribor 10.— Din; K. Bratkovič, Ptuj 50.— Din; K. Vokač, Ljubljana 25.— Din; Dr. M. škof, Rajhenburg 25.— Din: I. Petrič, Borovnica 25.— Din; Iv. Muller. Ljubljana, iz kaz. poravnave 20.— Din; Dr. T. Ltpold, Maribor 25.— Din; I. Ba-lovnik, Kranj 100.— Din. 185/n Skupaj 7500.— Din Vsota vseh prispevkov 16.559.10 Din Pananje frančiškanskih golobov že včeraj smo pisali, kako lepe rožice so nam mestni vrtnarji zasadili pod fraa-čiščanskimi stopnicami in okrog Prešernovega spomenika, čeprav se leto za letom govori, da tam nobena stvar ne obstane zaradj golobov. Te prijazne živ alke so namreč pri dobrodušnih frančiškanih postale razvajene in komodne, da se jim ne ljubi več v zeleno okolico, ampak sveže, prebavo preživljajoče zelenjave pa nedolžni golobčki vendar ne zametu jejo. In tako so ljubki ptički pozobali vse nežne listke :n okljuvali vse pisane rožice, da so se ubo-žice posušile. Gospoda nadvrtnarja Pokornega, ki je sadil mačehe, sem zato vprašal, če cvetlic zopet ne bodo uničili go-lobje. »O, pa jih ne budu«, je dejal prijazni brat Čeh in se ozrl kvišku, kjer se je po svetniku gnetla jata golobov, čudno so se vedle živali. Glave so stresali in zavijali vratove ter stopicali sem in tja, kakor bi jih neznansko trebuh boleL Tudi so se nekatej-i vedli med njimi kot bi ga malo imeli pod čopki seveda, ker nimajo kap. čudne živali, ki se tako nervozno in smešno sučejo! Kaj neki to pomeni? In končno sem izvrtal tudi to uganko do dna. Gospod nadvrtnar Pokornv pozna vse rožice vsega sveta in tudi kakšno moč imajo. Kakor apotekar ali kak drug tak coper-nik, vam pravim. Kupil je zavojček kvasl-jevega lesa in ga skuhal. Gromozansko grenka pijača je to, da crkajo muhe po njej zaradi grenkobe in tudi zaradi njene opojnosti. Strupena pa pijača ni prav nič in je sploh dobra za želodec kakor encijan. No, s to mediicino je gospod vrtnar rožice poškropil kar iz kangle, da so se golobje veselili svežih listkov. Ko jim je pa nasul še zlate, v tej tekočini namočene koruze, bi se bili pa cerkveni golobje kmalu pregrešili, da bi bili na sam veliki petek zo-baii njim prepovedano turščico. Jata se je vsula na sveže okusno zelenje In marsikak pokvarjen golob je pokusil tudi vabljivo namočeno amo. Prav je grešnikom, da jih sedaj zvija po črevih. Tako bodo golobe panali, dokler jih ne odvadijo zobati občinskih rožic. Dober dolžnik. — Gospod, že dolgo ste mi dolžni stotak. Vrnite mi takoj polovico, pa sva opravila. — Veste kaj, počakajte raje še leto dni. pa vam vrnem še drugo polovico Obupan mož. —Ves obupan sem. AJi si moreš misliti kaj hujšega, kakor je moj položaj, kajti žena zna kuhati, pa noče. — Se hujše je. če žena ne zna kuhati, pa vendar kuha. Spominjajte se slepih! Kaj bomo videli letos na velesejmu Slab odziv tekstilnih tovarn — Iz inozemstva bo najmočneje zastopana Nemčija — Modna revija kot posebna atrakcija Ljubljana, 4. aprila. I grodbo. Ce bi nam občina odstopila ta svet, Letošnji velesejem ni več daleč. Pičla dva meseca nas Še ločita od njega in zalo bo marsikoga zanimalo, kako se neumorna velesejmska uprava pripravlja na enajsto revijo naše gospodarske delavnosti in kaj se nam obeta letos na sejmišču. Obrnili smo se na ravnatelja velesejma g. dr. M. Dularja s prošnjo, naj nam odgovori na vprašanja, ki utegnejo širšo javnost v svezi z letošnjim velesejmom zanimati. In vedno post režiji vi g. ravnatelj je naši prošnji prav rad ugodil. — Ali se mora uprava velesejma pri organizaciji svojih prireditev boriti z večjimi težkočami? Priznati moram, da so težkoče, s katerimi se mora velesejmska uprava boriti, zdaj gotovo manjše kot pred leti, ko je veljal velesejem več ali manj za potrebno zlo. Takrat smo se morali boriti celo za 50% popust obiskovalcem na domačih železnicah, dočim smo bili deležni takih ugodnosti v nekaterih inozemskih državah. Zdaj nas država moralno v veliki meri podpira, uslužni so nam tudi naši konzulati in poslaništva v inozemstvu pri propagandi in raznih intervencijah. Vladna podpora je predvsem moralnega značaja, materijelno ne pride toliko v poštev. Naše prošnje (carine prost uvoz inozemskega razstavnega blaga, železniške olajšave, znižanje vizumskih pristojbin, brezplačno iz-vešanje plakatov v poštnih uradih, prilaganje letakov čekovnim izpiskom, taksne prostosti za reklamo itd.) se rešujejo hitro in ugodno. Skoraj vse evropske države nudijo obiskovalcem našega velesejma železniške popuste. Hvaležni moramo biti tudi podpori, ki nam jo nudita banska uprava in mestna občina ljubljanska. Pri zadnji je sicer še vedno nekaj gospodov, ki jim menda naš velesejem na sedanjem prostoru, ki pa je nota bene edino mogoč, ni po volji in žele. da se odstranimo in na novo postavimo velesejmske zgradbe tam nekje za artilerijsko vojašnico, dosedanji prostor pa naj se preuredi v travnik. Dokazali smo na podlagi številk, da ima od velesejma bas Ljubljana največ okrLsti, da je prišlo v 10 letih našega obstoja v mesto najmanj 250,000.000 Din, ki bi jih drugače ne bilo s pomočjo travnika«. Pač moram pripo-znati, da zunanjost naših paviljonov ob Gosposvetski cesti ni več estetska. Uprava velesejma je že razpravljala o tem, da prenovi zunanje lice in kanalizira še nekana-lizirani del sejmišča, vendar ti ogromni stroški (potreba je najeti kredit) niso v skladu z našo kratkoročno najemninsko po- bi nastalo polagoma krasno razstavišče z modernimi razstavnimi poslopji, ki bi ne služilo samo velesejmskim prireditvam, temveč tudi razstavam s področja kmetijstva, gozdarstva, obrtništva, kulture v obče, upodabljajoče umetnosti, higijene, telesne kulture itd. — Saj Ljubljana nima drugih razstavnih prostorov mimo velesejma. Ker nam je občinski svet ljubljanski po pretežni večini naklonjen, sem prepričan, da bodo naše upravičene želje uslišane. še mnogo želja bi imel za lažjo izvedbo organizacije. Pa boriti se je treba povsod s težkočami, zakaj bi jih pri nas ne bilo? Kako daleč so že priprave za letošnji velesejem? Priprave gredo normalno. Odziv razstav-ljalcev je zadovoljiv. Težkoče imamo pač vsako leto z onimi podjetji, Id se ne prijavijo pravočasno, temveč šele zadnji trenutek. Kolikokrat je treba zato ponovno premetati razstavljajce po paviljonih in to v zadnjih nočeh, da ostanejo blagovne skupine skupaj. Pa še se nam ne posreči čista blagovna razdelitev in pripeti se, da vidite kovinarja med pohištvom. Težkoče so pa tudi v tem, da je marsikateri lanski razstavljalec do letošnjega leta že ustavil svoj obrat ali ga sploh ni več. Pač znamenje krize, ki jo občutimo vsi. Odziv je manj ugoden od strani tekstilnih tovarn in sicer iz dravske banovine. Pri tem pa je že prijavil svojo udeležbo veliki tekstilni koncern Koste Ilica, ki bo razstavil na prostoru 150 m2 za 8 svojih tovarn. Ali se obeta na letošnjem velesejmu kaj posebno zanimivega? Za ljudi, ki se žele učiti in opazovati stanje našega gospodarstva, je velesejem vedno zanimiv in poučen, velesejem, ki vzbuja narodno samozavest in ponos na jugoslovansko produktivnost in kulturo. Značilno je, da je baš naša prava inteligenca najčešći posetnik velesejma mimo onih neštetih kupcev, katere vodi na naše prireditve edi-nole kupcijski moment, šole iz vse države prihajajo na naš velesejem na majniške izlete in tudi vojaške komande pošiljajo svoje edinice na ogled, zavedajoč se velikega vzgojnega pomena baš za vojake z našega juga. Poleg vse naše velike industrije, bo letos gotovo zanimiva razstava tekstilnega koncerna Koste Ilica. Vedno je privlačna impozantna razstava pohištva; avtomobilska razstava bo letos obsegala najbrž kar dve veliki razstavni stavbi. Lepa bo strojna in kovinska razstava, velika skupina poljedelskih strojev, v večjem obsegu prirejena razstava obrtništva, papir in elektrotehnika. Sploh se opaža potreba vedno večje specijalizacije na poedine blagovne skupine, ki že dajejo in bodo v bodoče še bolj dajale posebno obeležje ljubljanskemu velesejmu. Novost na letošnjem velesejmu, ki bo zanimala zlasti naše dame, pa bo gotovo velika modna revija. Na letošnjih pomladanskih velesejm-skih prireditvah v inozemstvu (Leipzig, Dunaj, Praga itd.) je bila povsod privlačna točka za široko občinstvo »modna revija«. Tudi na ljubljanskem velesejmu upamo prirediti modno revijo z uspehom, ki pa mora biti prirejena v slogu revij v velikih mestih. Modna revija se bo vršila v razstavnem paviljonu K. Primeren oder, približno 1 m visok, bo nameščen sredi paviljona tako, da ga bo občinstvo videlo od vseh strani. Predvajanje manikinov se bo vršilo hitro in brez mučnih pavz. Maniki-ne na odru napravi svoj obhod in ko pride do zavese, nastopi že drugi manikin ali cela skupina. Predvajanje se bo vršilo dnevno dvakrat ves čas velesejma. Dostop občinstva na modno revijo bo mogoč nepretrgoma V bližini odra bodo nameščeni stoli. Revijo se da oživeti z izbranim umetniškim in artističnim programom. Na modni reviji bodo sodelovale čevljarne, modne trgovine za dame in gospode, modni ateljeji, modistinje, konfekcijske trgovine, krznarji, parfumerije, frizerji, cvetličarne, svetlobna industrija, prikazane bo- do pletenine, perilo, športni dresi, otroške oblekce itd. — Ali se bo gospodarska kriza občutno poznala na letošnjem velesejmu? Narodni gospodarji sicer pravijo, da so velesejmi in razstave zrcalo gospodarskega stanja dotične države ali pokrajine. Reči moram, da temu ni vedno tako. Običajno nudi velesejem lepšo sliko, kot bi jo moglo faktično gospodarsko stanje. Vsak razstavljalec se potrudi, da prikaže svoje izdelke v čim ugodnejši luči. Pravemu gospodarskemu stanju morda že bolj odgovarjajo kupčijski uspehi na velesejmu. ki pa so tudi večji, kot bi drugače mogli biti. Okusno razstavljeno blago s prijetnim, splošnim ambijentom gotovo ustvarja in pospešuje kupaželjnost obiskovalcev. To gre še celo tako daleč, da se ob lepem vremenu ob enakem številu kupcev napravi več zaključkov, kot pa ob slabem vremenu, ko so vsi nekako potrti in ne kažejo pravega veselja do kupčije. že nekaj mesecev nazaj so trgovci rezervirani v nakupu blaga, ker računajo z nadaljnim padcem cen. Ko pa se enkrat izpraznijo njih skladišča, in to ni več daleč, bo potreba vendar zopet nakupiti novo blago. Uverjen sem, da kupčijski uspeh v očigled vladajoče gospodarske depresije v splošnem ne bo slab. Seveda bodo pa morali razstavljale! računati s tem, da bo treba dajati tudi dolgoročne kredite. Velesejmska uprava bo pripomogla k čim uspešnejšemu kupčijskemu efektu na ta način, da se ne bo strašila ne stroškov, ne truda za čim večjo pridobitev kupcev iz vse države in še deloma z Balkana. — Kako kaže letos z udeležbo inozemskih razstavijalcev ? Zanimanje za naš velesejem je v zapadni Evropi letos še večje kot prejšnja leta. Temu se tudi ni čuditi, če pomislimo, da je gospodarska kriza v industrijskih državah mnogo ostrejša, kakor v agrarnih — n. pr. v Jugoslaviji. Zato industrija takih držav išče in uporablja vsa mogoča sredstva in se ne straši stroškov, samo da plasira svoje izdelke zlasti v agrarnem inozemstvu. Velesejmska uprava je tolikanj previdna, da favorizira predvsem udeležbo onih industrijskih panog, katerih v naši državi še ni ali so v nezadostni meri. Od inozemskih razstavi jalcev bo letos prednjačila gotovo Nemčija, že lani smo imeli 135 nemških razstavi jalcev, letos pa jih bo najbrž še več. Avstrija bo tudi močno zastopana, najbrž tudi CSR in TJ. S. A. Pričakujemo še primerno število razstavljalcev iz Francije, Anglije in Belgije. Nekaj razstavljalcev bo tudi iz Italije, Danske, Holandske, Grčije, Madžarske, Švice, švedske in letos na novo iz Sirije. Uverjen sem, da bo tudi letošnji velesejem dokazal, da so naše narodno-gospo-darske relacije v preteklem desetletju pridobile na svojem razmahu in postavile naš velesejem kot nujen integral v naše gospodarsko življenje. Za tujski promet v Kamniku Nekaj opazk k tnjsko-prometni anketi, ki jo je sklicalo Tujsko-prometno društvo v nedeljo 29* marca če hočeš za praznike dobro in poceni vino pitij moraš h „FAJMOŠTRU" — tam za vodo priti t V kovčega iz ujetništva Čudna so bila pota usode nekaterih vojnih ujetnikov. Eni so imeli izredno srečo, da so se prebili skozi vse nevar* nosti, premagali mnoge nalezljive bo* lezni, lakoto in vse nevarnosti ter se srečno vrnili k svojcem, drugi so pa podlegli pomanjkanju in nalezljivim boleznim. Društvo francoskih vojnih ujetnikov, ki so pobegnili iz ujetništva, je imelo nedavno sestanek, na katerem je pripovedoval general dc Govs, kako jc pobegnil iz nemškega ujetništva. Ujet jc bil kot major in večkrat je poskusil pobegniti, pa se mu ni posre* čilo. V ujetništvu se je seznanil z dru* gim ujetnikomskavarnarjem iz nekega francoskega provincijalnega mesta. In ta mu je pomagal na čuden način po* begniti. Ko so Nemci nekega ujetega častnika^invalida zamenjali in poslali preko Švice v Francijo, jc spravil ka* vaniar majorja v kovčeg vračajočega se častnika. Tako sc jc Goys srečno rešil iz ujetništva. Kamnik, 2. aprila. Preteklo nedeljo popoldne se je zbralo v >Citalnicic nekaj Kamničanov, ki so prišli poslušat izvajanja številnih govornikov. Pravim, nekaj Kamničanov, kajti udeležba je bila skandalozna, poleg odbornikov tujsko-prom. društva in predstavnikov raznih korporacij bi lahko na prste seštel one Kamničane, ki so bili navzoči. Res je bila lepa nedelja, ki je marsikoga izvabila v našo okolico, vendar pa je bilo predavanje namenjeno širši javnosti, predvsem kamniškim meščanom. Treba je ugotoviti, da se briga za tujski promet izključno samo Tujsko-prometno društvo, ki ga po svoji moči znatno podpira mestno županstvo. Anketi so prisostvovali in sodelovali gg. dr. M a r n, ravn. N. V e 1 i k o n j a, ravn. P i n t a r, izmed odbornikov Tujsko-prom. društva so pa govorili gg. predsednik dr. O g r i n, C e r e r in tajnik Skala. Izvajanja vseh govornikov so bila zanimiva in bi zaslužila polno dvorano. Zakaj je sklicalo naše agUno društvo anketo? Hotelo je predočiti onim. ki se jih najbolj tiče — Kamničanom — kaj je prva naloga domačinov do tujcev, hotelo je v debati razčistiti razna važna in pereča vprašanja. In kdo bo imel koristi tujskega prometa? Izključno in samo Kamničani. Razumljivo je, da se vsega v enem letu ne da napraviti, posebno ne, če je društvo navezano samo na borno članarino in slučajne prispevke občine in banovine. Letos se nam obeta mnogo večji obisk tujcev, vprašanja te dni že prihajajo. Skušalo se bo vsem ugoditi, tako da jim bo bivanje v našem lepem Kamniku ostalo v trajnem spominu. G. Cerer je v svojih kritičnih izvajanjih podal verno sliko naših notranjih razmer, ki se bodo ob količkaj dobri volji uredile v splošno zadovoljstvo. Poglavje zase so naše cestne prilike, ki so — neznosne. Vabimo tujce, ki pridejo največ iz daljnih krajev. Naši ljudje, oni, ki prav radi pohite z avtomobili recimo na Gorenjsko in Dolenjsko — v Kamnik in njegovo lepo okolico jih ni. Zakaj ? Pritožujejo se in zabavljajo čez skrajno slabe ceste, avto trpi in vsi mogoči vzroki so krivi. 2al, da je to res. Najprej je stvar me-rodajnih krogov, da vzpostavijo naše ceste v vsaj znosno stanje. Potem se bo tujski promet sam od sebe razvijal. Zaenkrat se nam obeta popravljena cesta do Trzina. S tem bo mnogo pomagano. A od Trzina do Kamnika? Cuje se, da bo do Bistrice še letos speljana cesta, po kateri se bo lahko vozilo tudi z — avtomobili. To bi bilo idealno. Tako bi se v kaki dobri urici pripeljal iz Ljubljane prav do Bistrice. Cesta Crna—Podvolovljek—Kranjski Rak je neposredno pred začetkom dela. Ta bo zelo oživela promet s Kamnikom. Naš avtobusni promet zahteva ln kliče po remeduri. Do nedavnega smo imeli dve zvezi, ena je vodila iz Motnika v Kamnik —Domžale ln Ljubljano, druga pa iz Kamnika v Mengeš in Ljubljano. V prav kratkem času bo pa, kakor čujemo, opuščena proga Kamnik—Moste, ki je zadnji čas imela priključek na zvezo Komenda—Moste in od tod v Ljubljano. Ostala nam bo samo še prva zveza. To je vsekakor premalo, posebno za poletne mesece. Avtobusni podjetnik Rode Peregrin se poteguje za podelitev koncesije in pripravlja nov voz s 40 sedeži. Rešitve še ni in vse čaka na rešitev banske uprave. Prepričan sem, da mu ne bodo zavrnili prošnje za koncesijo, kajti treba je upoštevati, da je on prvi pričel z vožnjo, ako-ravno ni imel svoje koncesije, ampak jo je imel do nedavnega v najemu. Avtobusne zveze so važne za naš tujski promet — to naj uvidijo tudi na banski upravi in m podele zaprošeno koncesijo, za katero je bilo že veliko intervencij. Sedanje stanje m §9g CIST NAJ BO DOM? Za snažno in trpežno pleskarsko delo, da ostane lepo in čisto, Vam jamči «*•'•/©#, .3*72- «t«V. £2 .V i v. je pa nevzdržno. Ce se bo uredilo še vprašanje nakupa starega kopališča in združitve z novim — potem bo lahka stvar za naš tujski promet. Upoštevati je treba, da je gospodarska kriza res velika — zato so izostale vse adaptacije — kaj še nove zgradbe. Trenutno so naša letovišča še na zelo ugodni poziciji, lahko konkurirajo v vsem z inozemstvom, treba bo tujce le navezati na lepote naših krajev, jih v vsem dobro postreči in prepričan sem, da bo obisk vsako leto večji. Da se povrnem nazaj na kamniške razmere. Tajnik društva g. Skala je imel lep referat, ki bi v živo zadel naše ljudi, ki jih — žal — ni bilo. Po nedeljski anketi sem prišel do žalostnega zaključka: Kam bi prišel Kamnik, če bi se zanj in njegovo delovanje ne brigali baš tujci. Domačini sami, s častnimi izjemami seveda, se ne zganejo, čim pride kak novinec v Kamnik mu gladko poverijo nebroj funkcij, potem pa čakajo ugodne prilike, da ga onemogočijo. Zadnji čas je izstopilo nekaj članov iz Tujsko-prom. društva, kar ni bilo ravno potrebno. Ne rušiti — graditi je treba, graditi se pa ne da, če ni sloge. Da rekapituliram: uspeh ankete je vsekakor velik. Maloštevilni navzoči so z zanimanjem sledili vsem izvajanjem in je upati, da se bodo i oni zganili, ki so v prvi vrsti poklicani, da nam priskočijo na pomoč, tako v gmotnem kot moralnem oziru. R. Kos. S kolonijalne razstave v Parizu O veliki kolonijalni razstavi, ki bo ena največjih prireditev te vrste ma svetu vobče otvorjena v Parizu prva dni maja, smo že poročali. O nekaterih kolonijah francoski listi neprestano pišejo, o drugih pa vedo menda samo v ministrstvu. Te so menda med srečnimi. Spoznaš jih takoj po izložbah, ki jih je najelo ministrstvo za propagando v arkadah kritega dvorišča Palais Royal. Nekatere kokmkie imajo lepe izložbe, druge n. pr. one, ki so namenjene Novi Kaledoniji, bi pa lahko tekmovale z zakotnimi kramarija-m\. Nova Kaledonija, Novi Mebridi in otočje W allis so napol zapuščene francoske kolonije v južnem Tihem oceanu. Nova Kaledonija velja še vedno za odgonsko postajo, čeprav že dolgo ni. Novi Hebridi so na slabem glasu, češ, da žive na njrh še ljudožrei. Lani se je govorilo o njih v zvez-i s filmom, iz katerega naj bi bilo razvidno, da so domačini res še Uudožrci. Ondotno pleme Kanaki je bilo baje tako ogorčeno, da je prisegalo, da bo prvi človek, ki ga divjaki požro, avtor filma, če se še enkrat prikaže pri njih. Otočje \Vallrs je znano menda samo onim, ki love kite. Nova Kaledonija je velik otok, na katerem živi 23.000 naseljencev če ne štejemo domačinov. Otok je znan po rudnikih nikla, medi, mangana ter po ogromnih gozdovih i zbornega lesa (santal), kavi, kakau in bombaževim. Novi Hebridi so siromašnejši, otočje Wallis je pa skoraj samo skalovje. Na kolonijalni razstavi v Parizu bo pa imela vsaka teh kolonij svoj paviljon. Oče in sinček. — Mihec, saj si mi vendar obljubil, da prideš iz šole naravnost domov, jaz sem ti pa obljubil, da te našeškam, če ne prideš. — Vidiš, papa, ker jaz nisem držal obljube, je tudi tebi ni treba, pa sva opravila. Glavno je upanje. —Gospod, kupite srečko. Zadenete lahko milijon, žrebanje je pa že jutri- — Že jutri? Potemtakem pa že ne kupim srečke. Tako velikega dobitka bi se rad nadejal vsaj mesec dni. Kuharice med seboj. — Zakaj hočeš odpovedati tako dobro službo? — Ker ne morem trpeti gospe. — Kaj ti je pa storila? — V obraz mi pove nekaj drugega, kakor pa slišim skozi luknjico v ključavnici. R, Gomez de Ja Serna: Budilka Budilko, ki ga je vsako jutro zbudila, je vplivala nanj tako, da je bil ves prestrašen, plah, zmešan in razburjen. V njenem gla.su je bil tako oster, neusmiljen in preteč namen, da je iztegoval proti nji roke, da bi jo stri, da bi utihnila. Včasih ga je pa omamil spanec tako, da ni mogel pomiriti tega nenasitnega, nalezljivega in bojevitega rjovenja. Bili so tudi primeri, da je budilka nenadoma zapela in da ga je zelo mikalo razbiti, kamenjati jo: pa ni storil toga, knjti budilka je peln navzlic vsem udarcem. Cesto jo padla na tla in njen zvonček ie dvakrat ali trikrat žalostno zacingljal; toda čim jo je pobral, je pela dalje, morda še z večjo silo in vztrajnostjo. Lahko je poškodovana, izgubi lahko svoje nožiee ali steklo, pa je tako zlobna in trdovratna, da kljub temu trmasto nadaljuje svojo pesem. Mož jo je sovražil, toda potreboval Jo je. Vsak večer jo je postavil k svoji postelji in često je čutil ta ubogi samotar v nji tovariša, skoroda prijatelja. Vsake noči je dolgo čutil, da ne bo mogel zaspati zaradi tiktakanja bu- dilke, toda nazadnje je vendar le zaspal. Ce ga je tresla mrzlica, se je ta občutek zavlekel, v glavi je eutil trdo in robato budilko in kričal je, naj mu jo vzemo iz glave, kamor se mu je vsedla neznosna, podivjana, neprijetna, trmasta in škodoželjna. Leta so kapala v večnost, a usoda ubogega moža se ni nič izpremenila. Vsak dan je budilka zapela ob šestih. Vsak dan razen nedelje, ko je bila budilka skrita na dnu kovčega; ker jo je pa bilo često slišati tudi iz njega, jo je bilo tueba odnesti v shrambo za premog. Vsak dan je zbujala moža; toda, ker mu je sčasoma in pod vplivom navade sluh opešal, mož po več dni ni slišal in prihajal je prepozno v urad. Ce se je pozno zbudil, je bila prva njegova misel razbiti budilko; potem je spoznal, da zasluži zaničevanje on sam, ker slabo sliši. Zmerjal je torej samega sebe, rekoč: Zaspana svinjska ušesa! Prepozno je začel prihajati tako pogosto, da je bilo v nevarnosti njegovo dobro ime vzornega uradnika in zato si je kupil budilko z dvema zvoncema. Zopet si je lahko mirno oddahnil, kajti jamstvo budilke je jamčilo tudi zanj. Zopet se je prebujal do minute točno, zopet je prihajal prvi v urad; in njemu je izročal predstojnik ključ od posebne omare, ki je moral biti v rokah najzvestejšega uradnika, kajti to omaro so odpirali prvo. Minilo je nekaj let, ki so ga vsa videla izpolnjevati isto nalogo, vstajati ob tipki šesti uri, ki je bila skoraj vedno popelasta in le redko modra in nežna, vendar se je pa mož čutil zelo srečnega, kakor bi jedel najslajši kruh. In vendar, zopet se je zgodilo, da se ni prebudil in da je glas obeh zvoncev samo drsel po njegovem spanju. To je bila pač uso da. Tega ni mogel niti verjeti in pregledal je budilko. Ko se je prebudil sam od sebe, je bila ura deset. Ko bi bilo sedem ali osem! Toda deset! Ker ni slišal budilke, si je v sanjah poplačal vse krivice, ki so se mu godile, in njegovo telo se je nemoteno udajalo prepovedanemu ugodju. To ni moglo biti! On je imel ključ, ki so ga vsi rabili in zavoljo tega svojega velikega poslanstva ni mogel nehati vstajati ob šestih. Treba je bilo poiskati novo budilko, močnejšo. Iskal jo je z izvestno paniko, v strahu, da bo zaprt v svoji sobici s še strašnej-šim ropotom kakor je bil prejšnji. Toda junaštvo njegovega življenja je to zahtevalo, kajti pozabiti ne smemo, da je bil čuvar ključa od posebne omare. Iskal je in iskal, pa ni mogel najti budilke, ki bi odgovarjala njegovi naraščajoči otopelosti kot posledici njegove neprekosljive pridnosti. Dal si jo je torej narediti, nič drugega mu ni preostajalo. Narejena je bila kmalu. Bila je velika, baročna, pravi nestvor, komplicirana kakor izjema med stroji, namenjena nekakšni zli neobhodnosti. Imela je bronast zvonec v obliki veznega zvonca, ki je zvonil nekako tako, kakor veliki cerkveni zvonovi pred velikimi prazniki ali ob smrti imenitnih mož. Preizkusil jo je in človek bi mislil, da oznanja zvon požar. Vsa soseščina je pridrvela na stopnišče, kakor da poje zvonec, skupen vsemu nadstropju. Mož se je zasmejal in si po-mel roke. Do smrti si je bil priboril zmago nad iznenadenji spanca. Taka budilka bi zbudila tudi mrliča. Bil je zelo razburjen in nestrpno je pričakoval ure spanja, da se prepriča o zanesljivosti svoje budilke. Ura se je pribil žala; postavil je budilko na šesto uro. Pomiril se je. Dolgo je mislil, da zaradi nestrpnega pričakovanja tiste noči ne bo mogel zaspati in da bo ob ves užitek, ki mu ga, .ie obetala nova bu- dilka. Končno je pa le zaspal in sanjalo se mu je, da je spravil veliki zvonec zgodaj na noge zaspance in lenuhe vsega mesta. Mrliče, vse mrliče je prebujal glas tega zvonca. Tako neizrečeno optimistične in srečne so bile te sanje, da se je pod njihovim vplivom prebudil. Prvi hip je mislil, da je zvonec že zvonil, pa ga ni slišal. Toda kmalu se je prepričal o nasprotnem videč, da je ura šele tri, da je torej še daleč do ure presenečenja. In znova je zaspal. Ob enajstih je nekdo potrkal na vrata. Tovariš iz urada je bil prišel po ključ od posebne omare, ki jo je bilo treba odpreti. Toda na trkanje se ni nihče oglasil Potrkal je še enkrat in zopet je bilo vse tiho; poklicani ljudje so vdrli v stanovanje in ko so odprli okna, so opazili, da leži mož na postelji, strahoten, kakor bi bil zadavljen, kakor da je umrl nasilne smrti, zabuhlega obraza, oči brez izraza in v skrčeni legi človeka, ki se je pravkar zdramil sredi večnega spanja. Ubila ga je bila budilka, ki je bila prodrla v njegove nežne sanje in ga prebudila na onem svetu tako, da mu je počilo srce. Nihče sicer tega ni uganil, pa je bilo vendar res. Iz ušes mu je curljala kri Učitelji in zakonski možje kot slabi pedagogi Zanimiva in poučna razprava švicarskega psihologa prof. E. Chapareoa »V »Revue d« Genevec jc objavil zna* ni Švicarski psiholog vseučil. profesor Ed. CUparode daljšo študijo o čutu manjvrednosti ki ga privzgajajo mladini za pedagoge ne* sposobni učitelji, profesorji in celo rodite* ljL Taka vzgojitelji so krivi, da se trpioče* nih in neprestano teroriziranih manjših ali večjih otrok poloti topa resigniranost ali pesimizem, plahost, negotovost v družbi, zagrenjen ost, brezupnosL Žrtve navadno tudi telesno propadajo tn, oslabljeni v svoji veri vase. navadno končajo s samo* moram ald v bla^nici. So starši in učitelji, ki jim deca nikoli ničesar »prav« ne stori; otroci ne znajo hoditi, niti sedeti, niti jesti, niti piti, niti govoriti. Vse jim vzgojitelji okarajo ali osmešijo, vse očitajo ali oponašajo. Nikoli ne sme otrok imeti svoje volje, svojega okusa, svoje ljubezni in svojega veselja. Vse, kar bi rad, se mu jemlje ali prepove* duje, a vse, česar ne mara, vsiljuje. Otrok postane brez volje, postane trmast in uporen a ko mu upornost zlomijo, brez inicijative, mrtva, tapoglava lutka, ki se daje prerivati brez duševnega sodelovanja, brez zanima* rja. Otrok tako mora postati manjvreden. So starši, ki imajo med svojo deco ljubljenčke, a druge odrivajo, prerivajo; so učitelji, ki protcžirajo deco bogatincev, oglednikov, vplavnežev, a zapostavljajo in ponižujejo druge. Morda je kak šolar uma* zan, neumit, ^raztrgan, preveč živahen; po* sade ga v zadnjo klop, kjer navadno ostane. Vzamejo mu ambicijo, zaupanje vase; v svoji ponižanosti končno res otopi. Ali telesnega slabiča, okorneža ponižujejo, pretepajo in odrivajo močni tovariši; otrok izgubi vse veselje do uka in propada. »Šola je krasen instrument v rokah na* p redka, obenem pa dvorezen nož S koliko trpkostjo napolnjujejo često š >Isfca leta vse življenje človekovo!« piše Clapa* rede. Se odrasli, da, starci sanjajo včasih o nekdanjih zlobnih profesorjih, sadistnih mučiteljih in teroristih. So profesorji, ki so poosebljena kaprica: ne trpe lepih, zli* kanih oblek, nanosnikov, modnih kravat, ker so samd kakor Diogenes v sodu. Dru* gi so, ki znajo le svoj predmet in zaniču* jejo dijaka, ki za njih predmet nima aH ta* lenta ali smisla, a zato ljubi druge pred* mete. Da ni vsak učenec za vse predmete enako sprejemljiv, tega bormranci nočejo priznati. Koliko nadarjencev je že propadlo zaradi enega ali dveh šobsfcih pred* metov, ki jih je smatral omejen profesor za edino izveličavne! A koliko šolskih odKčnjakov je postalo kasneje v življenju ničel ali podpoprečnikov! Nasprotno pa je mnogo šolskih »manjvrednežev« postalo v praktičnem življenju odličnih državljanov, dočim so njih bivši profesorska »rafolji« — pozabljene ničle... Claparede piše, da se od otroka ne sme več zahtevati, kakor more iz sebe dati, ker sicer se ga obsodi, da ne doseže nikoli zadovoljivega rezultata dn se mu vbije do* miši j i ja, da stoji duševno res pod norma* lom. Dovoljevati pa se tudi ne sme, da se otrok z lahkotno doseženim uspehom ba* ba. ker postane domišljav in pri prvi za* prek i odreče ter potem pada, Od rodit«* Uev razvajeni in hvalisani otroci često postanejo resnično manjvredni. Potem so taka otroci ali puhli renomisti ali brezmoč« ni sanj ar j i ali pa se delajo bolne, da bi vzbujali sočutje in da bi se jim podarilo, česar več sami ne zaslužijo. Ali pa taki riomljenci druge ponižujejo in se jim ro* gaj o, da bi se zdeli sami, slabiči, večji in močni. Metoda brezpogojne poslušnosti vzgaja pač dobre in disciplinirane državljane, to* da v šoli se često zatirajo naravna nagnje* rja in uničujeta osebnost in pristnost. šola vzgaja navadne ljudi brez sledu fan* tazije. ki so v svetu »doma« le tedaj, ka* dar je vse natančno in točno na razpolago. Razvajenci so v nenadnih položajih brez glave in volje Učitelj mora učenca vzpodbujati k delu in upoštevati njegova nagnjenja in sposob* nosti, a vzbujati mu čut za socialnost, de* mokra ti čn ost Nihče se ne sme povzdigo* vati in bahariti, a vsak mora pomagati dru* gim. Ničemernosti in domišljavosti se ne sme trpeti. Vsak naj stori po svoji sposobnosti svoje delo, več pa se ne sme zahtevati. Učitelj naj se deci ne približuje kot sovražnik, nego kot svetovalec in prijatelj. Otroka, ki trpi pod manjvrednostjo, mora učitelj ali roditelj bodriti; samozavest pod* žigati in dajati priliko, da se otrok izkaže sposoben, je prva dolžnost modrega vzgojitelja. Umetnost učiteljeva — piše Clapa* rede — je v tem, da išče in najde v otroku sploh kako naravno sposobnost, a brez te ni skoraj nobenega otroka. To sposobnost izrabiti je vse. Morda ima kdo talent za flavto. Učitelj naj ga bodri, da se vežba in popolnjuje v sviranju na flavti, in kmalu bo učenec ponosno korakal na čelu razreda, a njegovo notranje življenje bo kakor prenovljeno in »neinteligentni«, »manjvred* ni« človek bo rešen. S prizanesljivostjo in ljubeznijo se dosežejo čudeži. Narava zahteva, da živi mlad človek v topli in dobrodejni atmosferi ljubezni, ki je izrečen strup za čustvo manjvrednosti. Vse, kar je bilo rečeno o slabih šolskih pedagogih in za vzgoje valce nesposobnih roditeljih, velja tudi za neko vrsto zakon* cev. mož, ki šiloma vzbujajo svojim ženam čut manjvrednosti. To so nesrečniki, naj* češče histeriki — nevrasteniki ali drugače bakhni, kakorkoli živčno zadeti ljudje, ki jim žene nikoli ničesar prav ne store. Reve jim ne znajo niti hoditi, niti se« deti, ne kuhati, ne pospravljati. Ne obla* čijo se jim pravilno, ker zdaj preborno, zdaj pregizdavo; o nepriliki se jim smejejo ali so resne; enkrat jim govore preveč, drugič premalo. Danes so jim v družbi presmele, jutri preveč vzdržne. Enkrat pre* tople, drugič premrzle. Vse jim možje okarajo ali osmešijo, vse očitajo ali oponašajo. 2ena ne sme ometi nikoli svoje volje svojega okusa, svoje radosti, -«voje simpatije ali antipatije. Vse, kar bi žena rada, ji mož prepoveduje, a vse, česar ne mara, vsiljuje in ukazuje. Obenem ji neprestano dokazuje, da je nesamostojna, nesposobna, sploh ničla, Ici more živeti le naslonjena na njegovo genijalnost in energijo. To so često dedično obremenjeni ne* strpneži, ki v svoji bolestni domišljavosti prisvajajo edinole sebi svobodno voljo, svobodno vest in svobodno uporabljanje sposobnosti, a odrekajo vsem drugim, zla* sin pa lastni ženi. Njih žene so vsega sočutja vredne žrtve. Ako se žena brez odpora podaja, jo mož trpinči vedno huje, ako se mu upira, ji mož s tepežem ali psovanjem in kri* čari jem zlomi odpor. CLaparede piše o taki ženi: Loti se je topa vdanost v suženjsko usodo, postane zbeganka, plaha, negotova doma in v družbi, brez samozavesti, inici* j a ti vn ost i in zanimanja, končno topa brezifpnfca Žrtev propada telesno in, oslabljena v veri vase, v ponižujočem, naposled neznosnem čutu man j v red osti konča često aLi s samomorom ali pa v blaznici, ako se ne zna pravočasno rešiti z ločitvijo zakona. D. H. Lawrence, angleški mislec in pes* nik, je napisal študijo »Ženo, kakršno hočeš«, v kateri je osmeši) zakonske može, ki hočejo, naj bi bila njih žena taka, ka* koršno zahtevajo njegove neprestane izpre* mdnjajoče se muhe. »Nesreča je ca žene, da se marajo vedno iznova prilagodevati moških teorijam o ženi. Ako je žena histerična, je le zato, ker ne ve, po kateri šabloni naj se ravna, da u streže moževemu idealu-žene. Ker je na svetu ogromno mož, je seveda tudi ogromno teorij o tem, kakšne naj bi bile žene. Toda moški tnklinirajo k nekemu gotovemu tipu in tip, ne individij, je njih teorija ari »ideal« o ženi. Velesposobni moški so si našli ideal velesposobne žene, zdravniki izvrstne bolniške strežnice, trgovci odlične tajnice in tako dalje vseh možnih vrst. Uboga žena, kako jo bije usoda! Ne morda zato, ker nima pameti. To ima, ker ima vse, kar ima mož. Edini razloček je ta, da ji je potrebna šablona da za kratko dobo ustreže možu. Tragedija pa ni v tem, da morajo žene iskati za svoje ženstvo tako šablono in da jim možje vsiljujejo take šablone. Trage* dija obstoja v tem, da je mož ne sprejema kot človeško bitje, kot samosvoj individij. Najhujše pa je, da mož žene, kakor hi* tro se popolnoma vživi v njegovo šablono, sploh ne upošteva več, da sovraži svoj tip in se začne njegovo čustvo takoj histerič* no igrati z vsemi drugimi tipi. Katerokoli šablono poizkuša njegova uboga žena, on hoče dTugo. In to je stanje modernega za* kona. Prismojena ni moderna žena, nego je prismojen moderni mož: to je po mojem mnenju edina formulacija, ki imenuje reč s pravim imenom. Modemi mož Je nor in moderni mladi mož je norec in pol. Sam ves zmeden, izživlja med ženskami večjo zmedo kakor jo je izživljal sploh kdaj kak moški. Zato ker absolutno ne ve, kaj prav za prav hoče imeti. Ženske šablone se menjajo tako hitro in burno ker mladi možje v svoji histeriji sami ne vedo, kaj bi radi. Ženske niso nore, a morajo se ravnati po zahtevani šabloni; one veao, da so nori moški, ki zahtevanih šablon v resnici ne respektirajo. Ženske imJ.;o svojo logiko, čeprav ni moške vrste: ženo imajo logiko čustva, moški pa logiko -ažurna. Popolnju-jeta se med seboj, a si najčešće nasprotujeta. Ali čustvena logika žene ni prav nič manje realna in neizprosna kakor razumov« ska logika moža. Le izraža sc različno. Žena je ne izgubi popolnoma nikoli, čeprav mora dolga leta tičati v kakšni moški šabloni . . .« Histerik kot učitelj ah zakonski mož je nesreča za šolo in za družino. Oba sta enako domišljava v svoji podobnosti Bogu, a oba spadata v področje psihiatrov. Svoj:m žrtvam vtepajo in vsiljujejo zajest manjvrednosti, a so sami živčno manjvredni, nesposobni za vzgojo :n zakonski stan. Bornirani, omejeni le na hladno rtzunjsko logiko, so brez čustvene logike m ne morejo razumeti, da je vsaka osebnost svojevrstna in da je mogoča hamonija v člove* štvu in sreča v zakonu le pod pogojem, da vsakdo spoštuj samosvojo individualnost, bodisi žene, bodisi moža. OTROŠKE NOGAVICE *ilGOM Nafbolfce, 13 aasceneiseJ Zeparja med seboj — Umakni roko iz mojega žepa in pusti mojo denarnico pri miru. Za to uslugo ti vrnem tvojo denarnico. Potovalna pisarna Važno za vse, ki hočejo kam potovati in biti deležni voznih olajšav in drugih ugodnosti Prometne olajšave, popusti itd« Jugoslavija: Razstava in sejem vina v Zagrebu, 11. do 13. aprila. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek. Avstrija: Avstrijske zrme železnice dovoljujejo 25. odstotkov popusta posetnikom naslednjih prireditev: Glavno zasedanje nemškega medicinskega društva v Gradcu, 9. do 12. septembra Svetovni kongres Avstrijcev-inozemcev na Dunaju, 13. -do 22. septembra I. Mednarodni kongres čevljarjev na Dunaju, 10. do 15. septembra Poles popusta po železnici so še druge ugodnosti in brezplačni vizum. »Salzburger Festsplele 1931«, 25. VIL do 30. VIII. Razni popusti In druge ugoemosti. Brezplačni vizum. »VViener Festwochenc, 7. do 21. VI. Pri povratku z Dunaja 30 odst. popusta po avstrijskih železnicah. Popust uživajo oni, ki se izkažejo s tozadevno legitimacijo in se za časa slavnostnega tedna mude na Dunaju najmanj pet dni. Italija: Velesejem v Milanu, 7. đo 27. IV. 50 odstotkov popusta za tja in nazaj. Velika ekskurzija na Poljsko. Poljsko-jugoslovenska liga prireja skupno s »Putnikom« od 24. IV. do 4. V. veliko ekskurzijo na velesejom v Poznanj z obiskom Gdinja, Varšave in Krakova. Potovanje traja 10 dni in stane 2.950 Din za ose-ibo. Obveze Putnika pričenjajo z odhodom iz Kotoribe (drž. meja) in z zajntrekom 25. IV. v jedilnem vozu, potem trajajo v času vsega potovanja do št. Ilja (drž. meja) ter je udeležencem te ekskurzije dovoljena polovična vožnja. Rok prijave do 10. t m. Velika ekskurzija v Belgijo. Belgijsko poslaništvo in konzulat v Jugoslaviji prirejata skupno s »Putnikom« za časa mednarodnega trgovskega sejma v Bruslju veliko ekskurzijo v Belgijo a po-setom Pariza in Munchena. Odhod rz Ljubljane 16. t. m. ob 23. uri. Potovanje bo trajalo 16 dni in stane samo Din 6.800.— za osebo. V tem znesku je vpoštevana vožnja n. razreda od jugoslov. drž. meje in nazaj, stanovanje, prehrana v najboljših hotelih in v jedilnem vozu, prevoz s postaje v hotele in obratno skupno s prtljago, ogled posameznih mest v avtobusih, vse vstopnice, napitnine, gledališke vstopnice. >Putniko-ve« obreze pričenjajo 17. t. m. z zajutrekom v jedilnem vozu in končajo 1. maja z večerjo v jediilnem vozu. Rok prijave do 9. t_ m. 12-dnevno potovanje z luksuznim parnfkcm »Kraljica Marija«. Vsem onim, ki si Žele v kratkem času ogledati mnogo lepega, kakor tudi onim, ki hočejo prijetno preživeti svoj dopust, se izpolni želja na luksuznem brzoparniku »Kraljica Marija« (17.500 ton) med njegovo redno vožnjo vzdolž obale solčne Dalmacije in Grčije. Potovanje bo trajalo 12 dni in je odhod s Sušaka redno 2. in 16. vsakega meseca od marca do oktobra. Potovanje se konča v Splitu. Iz Splita Imajo potniki po naših železnicah 50 odst. popusta. Potovanje stane Din 3.600. —za osebo. — Brzi luksuzni parnik »Kraljica Marija« je opremljen z vsem modernim komfortom. Vse kabine so prostorne in zračne, v jedilnici je prostora za 200 oseb. Večkrat dnevno igra ladijska godba, ravno tako so vsak dan radic-koncerti, dansing in ena kino predstava Parnik ima več salonov, bar, kavarno, velik bazen za plavanje, solnčne kopeli, večje število kopalnih kabin in 2 veliki promenadi. Na parniku je potovalna pisarna »Putnika«, zdravnik, brivci. Vsak dan izide časopis, ki prinaša najnovejše vesti iz vsega sveta potom brezžične postaje. Novi vozni red Jadranske plovitbe, Sušak in avto linije Plase - Crikvenica - Selco -Bribrl - Novi, z veljavnostjo 1. aprila t. 1. je ravnokar izšel. — Cena avtobusne vožnje Plase - Crikvenica je 30 D!n, Plase -Crikvenica - Novi 50 Din za osebo. Vozne listke si preskrbiš najbolje v dobri potovalni pisarni, kjer se prodajajo po originalni ceni brez doplačila. Vozni listki za inozemstvo, kupljeni v potovalni pisarni, imajo pred onimi na kolodvorih še to prednost, da veljajo C0 dni ln vožnjo lahko prekineš kakor želiš. Za natančne informacije, prospe**p, programe itd. glede raznih potovanj, ki jih I tu navajamo, se je treba vedno, kakor srno že zadnjič omenili, obračati na »Potnika« Tourist Office, Ljubljana, Dunajska c. 1, (podružnica v hotelu Miklič). J. Johnston Smith: Diamanti Velik, temnozelen avto je zavil iz me St. Honore v rue Rovale, krenil je po bulvarju in se ustavil pred Katzen-eteinom. Izstopila je sloka, črnolasa lepotica, elegantna kakor njen avto. Pierre Katzenstein, suh in uglajen mož, dober poznavalec diamantov, jo je pozdravil na pragu svoje trgovine. — Ali bi mogla govoriti z gospodom Katzensteinom? — je vprašala dobrodušno in sedla v naslanjač, ki ji ga je bil primaknil draguljar. — Razpolagajte z menoj, madame, — se je priklonil draguljar. — Torej vi sami ste slavni Katzenstein! — je vzkliknila dama in ga radovedno pogledala. — ,Oh, slava! Sovražim to besedo, madame. Mogla bi se nanašati kvečjemu le na nekatere moje dragulje, nikakor pa ne name. Če se ne motim, bi si madame rada ogledala te redke dragulje. Da, posetnica si je hotela ogledati biserno ogrlico. — Torej bisere! — In Katzenstein je presenečeno pogledal svojo odiemal-ko. Katzenstein ni bil slep-, zdelo se mu je, da bi bili diamanti bolj primerni za temno lepoto njegove od^nalke. _ Mož mi hoče namreč podariti biserno ogrlico, — je pojasnila dama draguljarju, kakor da je uganila njegove misli. Katzenstein ni več ugovarjal. Prinesel je šatuljo z nakitom. Bili so res krasni dragulji, kajti Katzenstein je prodajal samo najkrasnejši nakit. Toda zopet se je pojavilo na njegovem obrazu presenečenje, ko je dama odkimala z glavo. — Ne, nobena teh ogrlic ni taka, kakršno bi rada, <—■ je dejala razočarano. — Veste, madame, med biseri in biseri je razlika, — Je pripomnil Katzenstein smeje — Da, in tudi med zakonskimi možmi je razlika, — se je zasmejala lepa od jemalka. —- Milostiva, slutim, kakšna ogrlica bi vam bila všeč in upam, da bo tudi vaš mož zadovoljen z mojo izbiro, — je dejal draguljar in zaprl šatuljo. Lepa dama ga je radovedno pogledala. — Oprostite, madame. Kot trgovec bi vam morda mogel izbrati bisere, ki si jih želite. Sem pa tudi umetnik in kot tak čutim, da biseri niso za vas. Z vašo lepoto bi mogli tekmovati samo diamanti. — Toda moj mož-- — Vas gospod soprog se bo nedvomno strinjal z menoj, — je menil draguljar in prinesel drugo šatuljo. Ni se motil, karti lepa dama je ostrmela, ko je odprl šatuljo Na tenki platinasti verižici se ie lesketala vrsta diamantov različne velikosti — Dovolite, da se prepričam, kako bi vam pristajal ta nakit. — Bojim se, da moj mož ... —je ugovarjala dama. ,_Vaš mož diamantov na vas še ni videl. Sicer mu pa prinesem jutri zjutraj nakit pokazat, — je pripomnil Katzenstein navdušen nad dobro kupčijo, ki se mu je obetala. V duhu je namreč že videl bogatega priletnega moža in razkošno stanovanje svoje odjemalke. Drugo jutro se je ustavil avto gospoda Katzensteina na avenue du Bois du Boulogne. kajti lepa dama ni bila nihče drugi nego soproga slavnega psihiatra prof Severina. Služkinja ga je molče odvedla v sobo, kjer je zagledal pri oknu v naslanjaču svojo odje-malko. Njena elegantna obleka je pričala, da je namenjena z doma. Odložila je knjigo in mu stopila smeje naproti. — Ste prinesli nakit? — je vprašala tiho z drhtečim glasom. — Bojim se, da moj mož navzlic vsemu ne bo zadovoljen. Nisem mu še povedala, koliko nakit stane. Zdaj je baš v svojem kabinetu in bojim se, da ne bo preveč vesel mojega predloga, posebno še če ga bora motila pri delu. Toda poskusiti hočem vendarle. Dajte mi, prosim, nakit. Pojdem naprej, da vam pripravim pot. Vi pa izvolite počakati tu, dokler vas ne pokličem, da se sami pomenite z njim. Odgmila je zaveso, zakrivajoč o vrata, prijazno se je nasmehnila draguljarju in smuknila v profesorjev kabinet Gospod Katzenstein ie čakal dobrih deset minut Vse je bilo tiho, le zunaj je zabrael motor odhajajočega avtomobila. Stopil je k oknu, da pogleda, kdo se je odpeljal, ko se je pojavil sluga. — Gospod profesor vas pričakuje. Katzenstein je sledil slugi v profe- sorjev kabinet. Pri oknu za mizo je sedel mož visoke postave in njegove sive oči so srepo gledale posetnika. — Dobro jutro, gospod, — je dejal slavni zdravnik in namignil prišlecu, naj sede _Danes je res krasen dan. Katzenstein se je poklonil. Z bogatimi odjemalci mora biti trgovec potrpežljiv. — V mojem poklicu igra namreč vreme važno vlogo, — je nadaljeval profesor in Katzenstein je moral dobrih petnajst minut poslušati predavanje o vplivu vremena na človeške možgane. — V mojem poklicu je pa glavna stvar cena draguljev, — je menil končno draguljar. ft i — Ah, vi ste torej draguljar, — je dejal profesor smeje. — Da, sera Katzenstein in prišel sem ponudit vam diamantni nakit, ki si ga je izbrala vaša soproga. — Diamantni nakit. Da, tn mi je znano. Toda za mojo ženo menda ne bo, — je nadaljeval profesor. Katzenstein ga je debelo pogledal. — Da, da. za vašo soprogo, za gospo Severinovo Prav kar je bila tu. _ Prav pravite, bila je tu in dejala je, da bi radi prodali diamantni nakit — toda kako je vam prišlo na misel, da je to moja žena? _ Za boga. gospod profesor, pa se vendar niste okužili od svojih bolnikov? Ali pa se šalite. Saj vam pravim, da hoče vaša soproga kupiti diamantni nakit. Kje je gospa? — je vzkliknil draguljar razburjeno. Toda namesto odgovora je pritisnil Nove muzikalije Dugan Franjo ml.: Četiri Medjiinnr*!;© za glas in klavir, Medjimurske narodne, klavir solo, založba Rikard Rosskamp, Zagreb. Franjo Dugan ml., sin slovitega zagrebškega muzika, skladatelja, orcani&ta in profesorja Glasbene Akademije v 7«. grebu je istotako glasbeno nadarjen, kot njegov mlajši brat Čedomir, ki že danes slovi kot znamenit orgelski mojster. Franjo je do sedaj napisal serijo vokalnih kompozicij, ki se odlikujejo po živi nacionalni metodiki, dovršenem glasbenem vodstvu In sveži invenciji. Zgoraj omenjena dva zvezka obsegata mnogo zelo hvaležnega gradiva za pevce, drugi zvezek pa je izvrstno prikladen kot predavalni material za klavirske začetnike doma in v glasbeni šoli. ter z znamenji razčlenjen v melodične skupine, štirim Medjimurskim za. glas in klavir je podloženo tudi nemško besedilo. Notni stavek notografije L- Fuehsa v Beogradu je zelo ličen. Zunošcski drugar, periodična izdaja pesmi za šolske in pevske zbore. Redaktor Boris Gajdanov, Lom, Bolgarija. 11. zvezek ima 16 zborov, moških, mešanih in za otroške glasove. Zastopani so bolgarski komponisti Stajnov (2 zbora), Bobčevskt (4 zbore), Tričkov (] zbor), Štefanov (7 prireditev nar. pesmi), v zbirki srečnnio tudi Hrvata Gotovca s solospevorn in nemškega klasika Schumana prireditev za mešan zbor na znano >Traumerei<:. Kako je Schuman zašel v zbirko, mi je uganka. Odlična sta zlasti zbora Stajnova- Priporočal sem že našim zborom, da se ob priliki seznanijo tudi z bolgarskimi vokalnimi kompozicijami, ker to v visoki meri zaslužijo. To sedaj vnovič ponavljam. Zbori, revija nove zborovske glasbe, čt. t, letnik VII. Urejuje Zorko Prelovec. V literarni prilogi posveča VI. Pfeifer simpatičen članek dr. J. Čerim ob priliki njegovega 40-letnega dirigentskega jubileja. V prilogi je dalje mnogo dragocenega glasbeno literarnega, bibliografskega, organizacijskega, kritičnega in drugega gradiva. Glasbena priloga pa prinaša štiri moj« lahke prireditve narodnih pesmi za priproste podeželske zbore, dalje tri belokranjske Osterca, pri vsi svoji priprostostl zelo zanimive zlasti v ritmičnem in bar-monskem oziru. Rožančev mešani zbor >Da sem jaz ptičicas me vsaj izpočetka spominja na nekaj precej znanega. Ljubeznivi Zupančičev tekst je bil že večkrat komponiran in morda srečnejše, kot sedaj. Mirk priobčuje priredbo na znano, menda srbsko narodno >Sunce jarkoc za mešani zbor in mezzosopran solo, malo, a učinkovito stvarico. Bogati muzikalni del zaključuje basovski solospev s klavirjem >So se rožce v hartelmu žavovalec, prireditev koroške narodne pesmi, ki jo je napisal P. Dev. Posvečena je skladba Marijanu Rusu, ki se bo njegovemu glasu prav dobro prilegala. ^ Z bor i c bi morali biti v vsakem pevskem zboru pa tudi v rokah vsakega pevca ln slovenskega glasbenika. Po svoji lepi urejevanj in zelo pestri in znameniti vsebini se kar sami najboljše priporočajo. —S- profesor Severin na zvonec in prodno se je Katzenstein nadejal, so ga stisnile od zadaj štiri krepke roke. Draguljar prvi hip ni mogel govoriti. Presenečeno se je oziral na oba moža, ki sta ga držala, a ker je bil bistre glave, je kmalu spoznal, kaj to pomeni. — Gospod profesor, bodite, prosim, tako prijazni in odprite moj kovčeg tamle na stolu. Ce se ne motim, gre tu za usodno pomoto. Katzensteinov glas je prisilil profesorja, da je ubogal. Odprl je kovčeg in vzel iz njega šatuljo. Odprl jo je in diamanti so zažnreli na modri svili. Na pokrovčku je bilo pa napisano z zlatimi črkami: PIERRE KATZENSTEIN, Boulevard des Italiens, Pari«. Zdaj se je zdelo, da se je položaj obrnil, kajti trajalo je nekaj časa, prodno se je profesor zavedel. — Bože moj, zdaj pa že razumem! Vi ste pravi Katzenstein, ta dama je pa . . . _ Da, pri meni je bila gospa Seve- rinova, — je vzdihnil Katzenstein. — vi ste bili pa mož, ki ji hoče kupiti diamantni nakit. — A pri meni je bila gospa Katzen-steinova. Dejala mi je, da ima njen mož, fiksno idejo, da je draguljar, ki prodaja nakit. Prosila me je. naj vas pregledam — Je bil nakit mnogo vreden? _ Toliko, da se ie zdelo celo dami preveč. Zdaj pa bodite tako prijazni gospod profesor, in me brž izpustite Takoj moram na policijo. Pola Negri o ljubezni Živeti je vredno satno za ljubezen in delo, pravi slavna filmska igralka — Moški so zdaj t mojem življe« nju že brez pomena, je dejala slavna filmska igralka Pola Negri v pogovoru z novinarji. — Mislim namreč samo kar se tiče ljubezni. Ko je umrl Valen* tino, sem spoznala, da se ne bom ni* koli več zaljubila. Edina strast mojega življenja je legla z njim v grob. Mnogi ljudje mislijo, da se lahko večkrat za* ljubijo, pa se temeljito motijo. Vsake* mu človeku je namenjena na svetu sa* mo ena ljubezen. Enim pomeni to sre* čo do smrti, drugi so srečni samo ne* kaj let, potem jim pa ostane le prije« ten spomin. Da, temeljito sem spozna* !a ljubezen, toda to mi je prineslo tudi mnogo trpljenja. S tem nočem reči, da moške zdaj sovražim. Nasprotno, še vedno zahtevam od njih prijateljstvo in naklonjenost, zdaj še več kakor prej, toda poglavje ljubezni sem za* ključila. Mnogi moški smatrajo baš prija* teljsko občevanje z žensko za naj* težje. Biti znajo imenitni kavalirji, ga* lantni in pozorni, toda samo dokler lahko računajo na. ljubezen. Čim pa za* hteva ženska od njih prijateljstvo, se pokažejo v pravi luči. So moški, ki me* nijo, da je prav lahko prepričati žen sko o poštenih namenih z njo, dokler ji dvorijo. Toda večina žensk se ne da tako lahko preslepiti. Taki moški od* neso navadno dolge nosove. Angležuije so v tem pogledu srečne, kajti v Angli* ji je takih moških neprimerno manj, kakor drugod. Pri Angležih občudu* jem najbolje redko moško lastnost, da znajo živeti z ženskami v trajnem pri* jateljstvu. Zakonci in zaročenci v An* giiji niso samo zaljubljenci, temveč tu* di dobri prijatelji. Svoje simpatije si ne kažejo tako javno, kakor zaljub* ljenci drugod po svetu, ker se boje, da bi ne Dostali smešni. Ljubezen pri drugih narodih je po* dobna krutemu tiranu. Trpeti ne more poleg sebe nobene naklonjenosti. Ame* ričani povzdigujejo svoje ženske ka* kor boginje. Angleška dekleta so zdra* ▼a in utrjena, rada se gibljejo na sve* ž em zraku in pečajo se s sportom bolj kakor dekleta kateregakoli drugega na* roda. Zato pa tudi niso razvajena in če ne morejo doseči vsega, kar jim poželi srce, še ne obupavajo. Občudovanja vredna je samostojnost mladih An gle* žmj. Angleško dekle se zna tudi samo prebiti skozi življenje, in zato jo mo* ški tako visoko ceni. Angležinja je vredna prijateljstva in ni samo igrač* ka, s katero se moški kratkočasi. Ona ni samo ljubica, temveč tudi dobra pn* jateljica. Samo dve stvari sta na svetu, za ka* teri je vredno živeti, ena je ljubezen, druga pa delo. Ljubezen sem že poko* pala, ostane mi torej samo še delo, umetnost. Toda delo samo po sebi še ne more čloreka zadovoljiti. Žal se živ* ljenje prav nič ne zmeni za to, ali je človek srečen ali ne. Včasih si mislim, da so zares nesrečni oni ljudje, ki no* čejo vedeti, kaj jim je pripravilo živ* ljenje, pa ne znajo potrpežljivo čakati. Kako je v boljševiški Rusiji Pomanjkanje živil — Velike množice beračev — Energičen kulturni boj V Pragi Je fzšla nedavno brošura Sergeja Maslova, v kateri so opisani vtisi in opazovanja protfooljševiških revolucij onarje v, (ki so se napotili skrivaj v sovjetsko Rusijo in se na lastne oči prepričali, kaj se tam godi. Iz brošure je razvidno, da ruska emigracija, razkropljena po vsem svetu, še vedno ni položila orožja, temveč se tolaži, da bo boljševiškega režima prej ali slej konec in da se bo lahko vrnila v domovino. EmigracUadeluje proti boljševikom v inozemstvu m v Rusiji sami. Tam pa mora biti seveda zelo previdna, sicer ©e seznani s črezvičajko. ki v takih primerih ne pozna šale. Nikjer ne dobi človek tako lahko in hitro svinca v glavo, kakor v Rusiji, če ni zadovoljen z razmerami. Knjižnica Sergeja Maslova rma naslov »Na revolucijonarnern deiu v sovjetski Rusiji«. Maslov je rusKi emigrant, med nasprotniki boljševizma dobro znan in v splošnem govori resnico. Mož pravi, da živi prebivalstvo Rusije v strašni bedi. Samo strašen teror in oborožena sila zadržujeta izbruh ljudskega ogorčenja, ki bi odpihalo tirane, pravi Maslov. ___ O bedi ruskega ljudstva piše: Dolge, neskončne in nervozne vrste stoje po vseh mestih z 20 do 30.000 prebivalcev. Ni jih samo v najmanjših mestih in po vaseh, toda tudi tam kmetje godrnjajo, češ kaj bomo pa stali v vrsti, saj itak ne moremo ničesar dobiti. V velikih mestih stoje rjudje v vrstah že od 4. zjutraj, jeseni in pozimi pa še v temi. Pogosto se pripeti, da stoji človek po cele ure in čaka na bučno olje, namesto njega pa dobi zdroba ui vsi njegovi kuhinjski načrti so postavljeni na glavo. Pogosto ljudje čakajo ln ne vedo, kari bodo dobiti, kajti življenje jih je navadilo stopiti v vsako vrsto pred trgovino, samo da bi se kad dobilo. Delitev mesa v Moskvi spominja na twehrano zveri. Ubito živinče razseka-BO na kose, ki jih potem razdajajo lji-dem, ne da bi se oziraK na množino ali kako\ ost mesa. Mnogi dobe namesto mesa srce, ledvice, koščke glave afi cek) repa. Vsak dan mora stati človek vsaj v dveh vrstah, pred pekarijo ln pred trgovino odnosno lokalom, kjer * dobivajo živila razen bruha. Ce je pi treba kupiti še noeavice, petrolej, mi! > itsenzacije, ki razburja Ljubljaćane, je predmet naj aktnalnejšib diskusij pri 2>Dalxnatincih« in v kavarnah ter je sploh eno naših še ved-90 važnih vprašanj, če tudi je že dolgo definitivno določeno, kje bo vozil ter da bo t resnici vozil. O »tramvajskem vprašanju« se je ži mnogo pisalo, gotovo pa še ne preveč, še vedno ni vse jasno in še vedno hočejo ljudje zvedeti še kaj. Tramvaj je pač naša srčna zadeva, predmet naših najpobožnej-aih želtf in upov — pa kaj bi vam pravili, saj sami veste In čutite, da vam že pri imenu tramvaj začno src* naravnost bob-aati. Torej, kaj bi vam še povedali o tramvaju? Kot znano, šišenska proga je gotova. Ta proga samo še čaka vozov iz Broda na 8avi, gotova so popolnoma tudi monterska dela, le kabel še ni položen od podstaoije, kjer se bo napeljal elektrovod. Kabli so že tudi prispeli, zato jih bodo po praznikih položili, za viško progo se bo elektrovod napajal pred pošto, kabel bo položen od podstacije na Dunajsko cesto po Gajevi ulicL Najvažnejša tramvajska novica je, da IkkIo prvi voz odposlali Iz Broda 7. L m. tako, da bo čez kakih 10 dni, ali še pr*?} J« v Ljubljani. Voz pošljejo popolnoma sestavljen, kompletno gotov ter ga začasno •pravijo v remizo. Na to se lahko Ljud-Ijančani zanesejo, saj danes n! 1. april. Ker jih pa najbolj zanima, kdaj se bodo že vo-siH v ši&ko, odnosno iz Šiške k Figovcu, jim obljubimo pod častno besedo, kot je oilo obljubljeno nam, da bo vozil tramvaj v šisko že v začetku maja. TI termini se, še enkrat ponavljajo, koučnoveljavno, ker je povsem gotovo, da bo prvi voz odposlan 7- t. in. Monterska dela pri podstacijl še niso gotova, vendar pa bodo kmalu. Te dni še dobe akumulatorje ln drugi elektrotehnični materijal, na kar se bo delo konča'o. Remtao v Šiški že tudi grade, sploh se dela vsestransko intenzivno pri vseh tramvajskih delih tako, da je vsak dvom neutemeljen, da bi stvar s tramvajem ne bila resna. Mnogi namreč še zdaj ne morejo popolnoma verjeti o tramvaju, niti tirnice iu žica jih ne more prepričati, kot je dejala neka ženica iz Šiške, češ, da ne to prej verjela, da bo vozil tramvaj v Šiško, dokler se ne bo sama peljala, saj so rud! t Ljubljani že nad 10 let položene tirnice, pa še zdaj nihče ne vosa po njih. Pustimo zdaj šišenski tramvaj, saj Je že vse gotovo ter se ljudje lahko sami prepričajo na lastne oci, kje bo vozil in kje naj si ogledajo tir pod nogami in žice nad glavami. Važnejša ie zaenkrat viška proga, ki jo vicer ie grad«, vendar se pa o nji še ni toliko govorilo. Očividno »o »e rjudje kar ca lepem sprijaznili z mislijo, da bo tramvaj vozil po šelenburgovi ulioi, ali so pa sploh nanj pozabili, če ne mislijo, da se je na izpeljavo po šelenburgovi ulici pozabilo, ali da jo bodo opustili. Pa nič ne pomaga, tramvaj bo vseeno vozil po promenadi tn sicer baje že junija. Torej zadnjo pomlad preživlja šelenburgova ulica kot promenada. "fVi vlaki progi je prav tako dvojni tir kot pr! &£emskL Enotni tir pa bo izpeljan taan ,&jer ni mogoče Izpeljati dvojnega zaradi preozkih cest in ostrih ovinkov ter tam, kjer bo frekvenca slabša in bo vozil tramvaj v 12 minutnih presledkih. No, pa se polnimo v duhu od pošte na Vič! Ka Dunajski cesti smo videli, da je dvojni tir, ki se nadaljuje naprej po šelenburgovi ulicL Torej dvojni tir po promenadi! Včasih se je pa celo govorilo, da tramvaj sploh ne bo mogel voziti po šelenburgovi ulici, kaj še da bi vozil v obeh •ivereh! Vendar pa ni dvojni tir projekti- ran po vsej ulici, pri trgovini Melnl se r jmreč ulica zoži, vogal hiše, ki je gotovo vsakemu Ljubljančanu dobro znan, kjer ima J. Reich lokal, izstopa na ulico. Tu se dvojni tir strne v enega, ki je izpeljan do Zvezde, naprej pa, do Gradišča, je zopet dvojni. Pred uršulinsko cerkvijo je prva postaja. Naprej se peljemo zopet po enojnem tiru mimo nesrečne Luckmanno-ve hiše, pri dramskem gledališču se tram-vj zopet razkosati ter je izpeljan dvojni tir do konca Graddšča. Gradišče z Rimsko cesto tvori oster ovinek. Tu more biti, seveda, le enojni tir. Ko se prisučemo tako na Rimsko cesto, se takoj nato ustavimo pred hišo št. 9. Tu bodo izstopali in vstopali največ dijaki Tehniške srednje šole in morda tudi Mirjani in Trnovčani. To bo torej važna postaja. Naprej po Rimski cesti je zo->et dvojni tir. Peljemo se naravnost do Valvasorjevega trga, če se ne Imenuje že zop*jt drugače, to je križišče Bleiweis»ve ceste, Groharjeve ulice in Tržaške in Rimske ceste. Rimska cesta je pusta ter grda, zato pa tudi ni treba več postajališč. Na križišču se seveda ustavimo. Tu je zopet važuo postajališče, ker se steka toliko cest in ker od tu tudi ni daleč na Podrožnik. Naslednja postaja je na Tržaški cesti pred tobačno tovarno, nekoliko nižje od glavnega vhoda. To je postajališče za naše »ciga-rarce«. Do tu bo voail tramvaj v 6 minut-nin presledkih, naprej na Vič pa po enojnem tiru v 12 minutnem. Prihodnje postajališče je pred naselbino »Stan in Dom« sredi med Glinško in Idrijsko ulico, da se ne bo nihče pritoževal, češ. zakaj je pa postajališče za ped bliižje oni ulici kot ti. In zdaj smo še v Ljubljani. Mestna meja je pa pri milarni na Glincab, kjer se ustavimo. Pozdravljena Ljubljana, ti večna ljubica — nezvesta, zapuščamo te! Komu bi se ne skrčilo srce? Zopet se ustavimo in sicer pred policijo. Pred policijo so postajališča seveda potrebna, razlogov ne bomo naštevali, saj je to umljiva stvar Na Glincab. smo torej, ne na Viču, Vič se začne nekoliko nižje, s temi občinskimi odnosno vaškimi mejami je križ in za Glince najbrž ne vedo niti nekateri Glinčani, ali pa Vičani ne za Vič, ker nekateri pravijo Glincam samo Vič, zopet drugi pa nasprotno. — No, boru k! — še eno postajo naprej pa švignemo mimo cerkve ter se ustavimo na koncu proge, kjer je tudi izogiba-lisče. Pretresli se nismo, voznme tuđi n's-mo plačali, zato smo pa lahko zadovoljni, zlasti še, ker smo tako srečno prispeli na cilj kljub vsemu. Kdor noče obiskati kakšnega r Dalmatinca«, ki jih je tudi tu dovolj, se lahko prav tako pelje nazaj ali pa počaka do konca junija, ko bo vse delo gotovo. Sedaj še komaj polagajo tračnice na Glincah, proti Ljubljani pa opravljajo druga težaška dela. Velikonočne praznike telimo osem svojim cenj. odjemalcem A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA V naglici. ... in zato vas prosim, spoštovani gospodje porotniki, da proglasite obtoženca za nedolžnega že glede na njegovega edinega ljubljenega sinčka in edino mater. Ljubljanski občinski proračun I Poročilo načelnika finančnega odseka Ivana Tavčarja o proračunu ljubljanske mestne občine za leto 1931 Mestna podjetja Mestna podjetja so silno važen faktor v občaiskem gospodarstvu. Mestna podjetja niso samo regulator in pospeševatelj gospodarskega življenja v mestu in njegovi okolici, temveč s svojimi dohodki in dajatvairm" močno vplivajo tudi na proračun splošne mestne uprave. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo da so vsa mestna podjetja aktivna, kar ni nemala zasluga sedanje občinske uprave. Med mestna podjetja štejemo elektrarno, plinarno, vodovod, klavnico, pogrebni zavod, prrorego in zastavljalnico. Celokupna potrebščina za vsa podjetja znaša po proračuna za leto 1931 okroglo 31 milijonov dinarjev. Dohodke ima splošna mestna uprava od mestnih podjetij to-le: 1.) na priznavalnini plača: elektrarna 2.264.400 Din vi Jo vod 1,925.925 « klavnica 570.000 » 4,760.355 D:n £.) na prispev k amortizacijskem fondu za zgradbo stanovanjskih hiš plača: vodovod 4,115.000 Din Z.) od istega dobička d:ača za splošno upravo: elektru.Tia 16.547 Din klavnica 4.224 > vodovod 389.709 » pogrebni zavod 27.140 » 437.620 » Mestna uprava dobi skupno od mestnih podjetij 6,313.005 Din Bre? velikega dohodka od podleti] si že n« moremo več misliti uravnovešenie občinskega proračuna. Med mestna podjetja spada dejansko tudi Maloželezniška družba, pri kateri je mestna občina udeležena z dve tretjini de-deležev Od maloželezniške družbe ima občina dohodek od davščine na vozne listke v znesku 200.000 Din, poleg izkupička za tok, ki ga oddaja maloželezniški družbi mestna elektrarna. S posojilom 16 milijonov dinarjev iz obligacijskega posojila in z garancijo za ■adaljnih 15 milijonov dinarjev posojila je mestna obč. omogočila Maloželezn. družbi izgraditev novih tramvajskih prog Vič-Si-ška in Srška-Št. Vid. Proge bodo zgrajene še tekom letošnega leta, ljubljanska okolica do zvezana s sredino mesta in ustvarjena bodo nova prometna sredstva, ki bodo izdatno pospešila razvoj in napredek mesta. Vsa strokovna mnenja so soglasna, da bodo nove proge rentabilne. Maloželezniška družba bo lahko krila amortizacijo investicij, mestna elektrarna bo pa dobila novega močnega odjemalca za tok, katerega ima dovolj na razpolago. Elektrarna Od svoje zgraditve leta 1897 do leta 1925 je razopolagala elektrarna z največ 1600 k. s Že v vojni dobi, še bolj pa v povojni dobi Je v Ljubljani silno primanjkovalo električne energije. Težko je dobilo od elektrarne celo skromno stanovanjsko razsvetljavo, dočim o toku, ki bi bil na razpolago za industrijske in obrtne namene, niti govora ni bi:!o. Po prevratu se je občina sicer veliko bavila z raznimi projekti, kako presrbeti Lj -bljano z električnim tokom, vendar se preko projektov ni prišlo. Tako je minulo suhih sedem povojnih let in elektrarna je zamudila priliko, privabiti v mesto indu-stnie, ki so se po vojni ustvarjale, še več, izgubila je konsumente, ki so si napravili svoie električne centrale, ker od občine ni bilo pomoči. Na grehu odlašanja graditve novih električnih naprav še danes trpi občina in bodo minula še leta, predno bo zamujeno popravljeno. Prvi energični sklep glede spopolnitve mestne elektrarne je šele napravil in iz- j vede! 1925 takratni gerentski svet pod predsedstvom sedanjega župana g. dr. D'nka Puca Postavila sta se v elektrarni dva Dieslova motorja po 450 KS, ki naj bi izpopolnila najhujšo vrzel. Pomoč Dieselovih motorjev je bila prehitro izčrpana. Občinska uprava je zopet nepotrebno odlašala z izpopolnitvijo mestne elektrarne dolga tri leta. Vse je ostalo pač le pri brezplodnih debatah o novih projektih. Šele sedanja občinska uprava je presekala gordijski vozel problema elektrifikacije mesta in okolice in se pogumno odločila za postavitev nove parne turbine. Sedaj razpolaga elektrarna skupno s 60(10 konjskimi silami. Nove električne naprave so na višku tehnične popolnosti in rentabilnosti. Dane so najlepše perspektive za razvoj elektrarne v bodočnosti in s tem za gospodarski razvoj Ljubljane. Ne smemo pa misliti, da je s povečavo mestne elektrarne popolnoma zadoščeno elektrifikaciji Ljubljane. Vse okoliščine kažejo, da elektrarna ne more ostati osamljena in brez zvez z elektHfikacijskimi težnjami dravske banovine Dokazana je nujna stvarna potreba, da postane mestna elektrarna člen velikih elektriiikacHskih projektov svoje najširše okolice. Pozdraviti je zato načrte, da stopi mestna elektrarna v gospodarsko zajednico z banovinskimi električnimi centralami. Pogojanja so v teku m na najboljši poti, da pride do obojestransko zadovoljivega zaiključka. Razveseljivi razvoj elektrarne naj" pokažejo te-le ugotovitve: Se koncem leta 1929 je štela mestna elektrarna 9749 konsumentov, leta 1930, j'h je pa bilo 11.609. Celotno omrežje elektrarne ie znašalo leta 1929 173 km, leta 1930 pa že 194 km.. Tekom leta 1930 je bilo priklopljenih 1821 konsumentov. V primeri z letom 1929 proizvaja mestna elektrarna sedaj za 2 milijona K\VH več električne energije. Danes oddaja elektrarna električno energijo poleg mesta tudi v občine Jezica, Vič, Barje, Rudnik, Štepanjo vas, Moste, Obrije, Šmartno in Hrastje. Upamo, da pride tekom leta do sporazuma z električno zadrugo v Spodnji šiški, da bo tudi ta mestni del preskrbljen z elektriko iz mestnega podjetja Poleg dohodka, ki ga rnia redno občinsko gospodarstvo od priznavalnine, ki jo plačuje elektrarna, ima občina veliko korist od elektrarne tudi s tem, da oskrbuje na svotje stroške javno razsvetljavo v mestu. Električna javna razsvetljava šteje v mestu 117 velikih in 975 običajnih žarnic Sledeč želji občanov bo nadaljevati z oja-čenjem javne razsvetljave posebno na periferiji mesta. Na poslovanje mestne elektrarne smo lahko ponosni, saj je baš sedanja občinska uprava odločilno pripomogla, da se je ta za Ljubljano tako važna panoga občinskega gospodarstva tako lepo razvila. Industrijski razvoj mesta ie zasiguran s preskrbo pogonske sile ki je že danes v mestni elektrarni prmieroma ceno na razpolago. Plinarna Leta lS6t. zgrajena plinarna se je zadnjič povečala leta 1907, ko so se zgradile nove retortne peči. Temeljito so se popravile retortne peči leta 1925, od takrat so pa nepretrgoma pod ognjem. Normalno vzdrže retortne peča l!200 ognjenih dni, peči mestne plinarne so pa že 2000 dni pod ognjem. Retorte so razpokane in proizvodnja ni na višini, 4 do 5% plina gre v izgubo. Tudi dvoplinska naprava je potrebna temeljitih popravil. Povprečni konsum plinarne po 4.100 emb na dan je pa domalega popolnoma izčrpal njeno kapaciteto. Popravilo plinarniških naprav je nemogoče, ako nočemo, da bi ostali kon-sumenti dalje časa brez plina. Kakor je pa neugodno stanje plinarniških naprav tako je razveseljiv porast kon-suma. Posebno zadnja leta skokoma narašča število konsumentov, saj se je lani na novo montiralo 51 štedilnikov in pri- ključilo obrti in industrije, ki so velik in stalen odjemalec plina. Preteklo leto smo se ponovno bavili z vprašanjem, kako zagotoviti plinarni uspešen razvoj in kako zboljšati in zvečati produkcijo plina. V pretres se je vzelo dvoje načrtov: ali razširiti in prenoviti plinarno na sedanjem mestu, al) pa zgraditi novo plinarno na periferiji mesta. Strokovna mnenja in proračuni kažejo, da bi povečanje plinarne na sedanjem mestu zahtevalo visoke investicije in še ne bi bil dosežen namen, preskrbeti Ljubljano za daljšo dobo !et z dobrim plinom. Vel'ko bolj je sprejemljiv projekt, da se zgradi nova plinarna, ki bi sorazmerno stala manj, kot pa popravilo in razširjava stare plinarne. Poleg tega bi pa bilo ustreženo upravičenim pritožbam, da velik plinarni-ški obrat ne spada v središče mesta. Občinski svet je že sklenil nakup sveta v občini Moste, kjer bi se nanj postavila nova plinarna. Sedaj se še podrobno študirajo razni projekti in mogoče bo že letos občinski svet v položaju, sklepati o kreditu za zgradbo nove plinarne. Predvidoma bi stala zgradba nove plinarne okrog 10 mili-nov dinarjev in je rCntabiliteta investicije podana že v dosedanjem konsumu plina. Veliko breme se nalaga plinarni z r*-guiicijo mesta m s tlakovanjem cest. Nemogoče je, da bi plinarna iz tekočih sredstev poravnala stroške, ki nastanejo s polaganjem plinovodov na cestah, ki dobe stalni tlak. Po proračunu bi stalo plinarno polaganje plinovodov po na novo tlakovanih cestah leta 1931 Din 700.000. Z istimi težavami se ima boriti tudi elektrarna. V svojem proračunu še ne izkazuje plinarna čistega dobička, ki bi naj šel v dobro za kritje rednih izdatkov mestne občine. Zaenkrat moramo biti zadovoljni, da smo tekom zadnjih let napravili iz plinarne solidno aktivno podjetje in da še vsako leto preostanejo precejšni zneski na razpolago za investicije, ki jih izvršuje plinarna z izpopolnitvijo svojega cestnega omrežja. Kot dajatev plinarne mestni občini je pa vsekakor smatrati, da oskrbuje plinarna velik del plinske cestne razsvetljave brezplačno ter izda v to svrho letno okroglo 500.000 dinarjev. Ako bi sc povečava, ali zgraditev nove plinarne kaj dolgo zavlačevala, bi bila plinarna primorana popolnoma ustaviti cestno razsvetljavo, da bi s plinom, ki je sicer namenjen za cestno razsvetljavo, zadovoljila naraščajoči konsum. Seveda bi bil pa to le izhod za silo, tako za dve leti. Pozabljen jubilej Ljubljana, 4. aprila. Najstarejša organizacija našega uči-teljstva je bilo ^Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem«, ki se je ustanovilo pred dobrimi 71 leti z imenom »Družba v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam na. Kranjskem«. Ustanovljena je bila ta dobrodelna organizacija že leta 1860. in učiteljski tovariS jo je pozdravil z največjimi simpatijami kot veliko potrebo. V društvenem prvem odboru so bili Martin Ivanetič, Andrej Praprotnik, Jan Zorin, Jan Eppich, Miha Putre, Leopold Belar, Fran Gerk-raan in Anton Nedved. Čeprav so bile učiteljske razmere pred vojno zelo slabe, vendar je to društvo zbralo pred vojno 60.000 zlatih kron in iz tega fonda so dobivale podpore vdove in sirote učiteljev, ki prvotno niso dobivale nobene pokojnine. To društvo je vdovam dajalo po 65 goldinarjev in za vsakega otroka do 18 leta po 15 goldinarjev letne podpore, kar je tedaj pomenilo že lepo vsoto. Zadnja desetletja pred vojno je pa dobivala vdova 200 kron in za vsakega otroka 30 kron na leto, kar je značilo že znaten priboljšek k mali pokojnini. Ker društvo ni pred vojno naložilo svojega kapitala v nepremičnine, znaša ta fond le še 40.000 Din in zato je tudi ponehalo zanimanje za društvo, saj šteje le se 54 članov, ki je med njimi le 9 aktivnih učiteljev. Mladi učiteljski rod komaj ve za to koristno društvo, ki pa zasluži, da mu rešimo vsaj spomin. Spominja i te se slepih! 93 — POŽENITE ŠOFER! V plamtečfh črkah so ji stopal« njene besede pred oči. S tem ga je bila odpravila! Za vse večne čase ostanejo to njene zadnje besede, namenjene Georgu! Te besede so mu zvenele v ušesih, ko se je vrnil v zakotni hotel, ko je krenil po stopnicah potrt in obupan v svojo mračno, slabo prezračeno sobico in ko se je zakleni! sam z revolverjem. Krik se je izvil iz njenih prsi. Tom in Chesebrough sta priskočila, toda Zelda se je zahvalila za njuno pomoč. — Pojdita, prosim, pustita me pri miru. Moram ostati sama — moram ... Komaj je bila še toliko pri močeh, da ju je poklicala nazaj. Trenutek, prosim, — je zaklicala za njima z drhtečim glasom. — Nočem pokazati, kaj se godi v mojem srcu, toda to je že drugi udarec, ki me Je zadel danes popoldne; ono drugo ti povem pozneje. Tom — da, in — to je malo preveč zame... več nego... zdi se mi, da nocoj ne bom mogla igrati, Tom. -5- Seveda ne, to se razume. —Telefoniraj Henrvju in povej mu, naj obveste g^podicno Hildebrand. Saj ona zna. mojo vlogo/ — Takoj bo vse urejeno. Ah, dušica — Zelda moja, kako hudo mi je!... — Hvala, Tom, vedno si bil dober z menoj... Od srca sem ti hvaležna ... Stoj, še nekaj. — Da, dušica? — Kje pa je zdaj? — Misliš Georga? — Da. — Chesebrough je odredil, da so ga pusti4i kar v hotelu, storjeno je bilo tebi na ljubo vse, kar se je dalo. — To je bilo zelo lepo, gospod sodni svetnik. Ali bi ga smela videti? — Seveda, mtfostiva gospa. Takoj sporočim, da pridete. — In pogreb? — Vse bo urejeno m obveščeni boste, kako in kaj smo ukrenili. — Hvala — še enkrat iskrena hvala. Oba sta bUa zelo ljubezniva. Chesebroughu je segJa v roko, Tomu je pa nastavila lice v poljub. »Zel, dušica, to pot je pa stvar resna. Pišem Ti zadnjič in pijan sem ko batina. To pot velja moje slovo za vekomaj; prav gotovo se preselim v krtovo deželo. Ne ustavim se na pol poti kakor takrat. Prepotoval sem dolgo pot iz Manile, pa nisi hotela ničesar slišati o meni. Naj bom proklet, če ti to očitam. Bog mi je priča, da sem ničvrednež. o tem sem sam najbolje prepričan. Jaz sam! Razumeš? 2e snoči sem hotel to storiti, pa sem si mislil, morda ie pa dekie ven- dar le še enkrat reši iz zagate. Ha! Bogme, da Ti ne očitam tega. Zelda, to Ti prihrani mnogo sitnosti — rešena boš vseh teh komedij z ločrtvi jo! Zel, podlež sem. Nfkar si ne beli glave. Mislim, da je ideja sijajna. Revolver md je posodil Bili Blake, topniški podčastnik iz Penooga. 2e večkrat sem bil pripravljen preseliti se na oni svet. Bilo bi bolje. Takrait v Saint Louisu je bil pravi trenutek. Morali bi me bili pustiti pri miru. Plm ni zanesljivo sredstvo; tudi strup ni za take reči. Najboljši je revolver. To pot se mi nedvomno posreči. Torej, dekle, pijem na Tvoje zdravje. Na Tvoje zdravje, na Tvoj uspeh, na Tvoje dolgo življenje. Ne bo mi težko, Zelda. Prav nič mi ne bo težko. Tudi Ti ne smeš biti žalostna. Ti si dobra, ničesar Ti ne morem ocrtati. Zadnji pozi rek iz steklenice. Na Tvoje zdravje, dušica! Konec! Heorge.« XXVI. Bilo je dva dni pred božičem m zelene vejice so krasile Zeldino sobo Na njeni pisarni mizi je bil kupček belih in pisanih zavojčkov, na drugem kupčku pa trakovi in pečatni vosek, ki jih je rabila pred štirimi dnevi za svoja božična darila. Ko je zdaj gledala zavojčke, ji je šinila v glavo misel, da pač ne bodo nikoli odposlani. Vstala je in stopila k oknu; njena dolga, vihrajoča jutranja halja se je vlekla za njo, zrla je skozi okno na umazano cesto z mokrim, črno blestečim tlakom in rjavkastim kupom kopnečega snega. John Chapman se je držal za glavo in glasno stokal. — Ne morem, ne morem! — je za-mrniral. — Moraš! — je odgovorila. — O ne, ne, ne; saj sama ne veš, kaj zahtevaš od mene. — Pač, pač, vem, in ti me ne boš pustil na cedilu. Saj sva bila vedno dobra prijatelja, John, vedno si mi stal ob strani, če mi je predla trda; zdaj se mi godi slabo, kakor še nikoli. In prepričana sem, da mi boš pomagal. — Toda ne gre mi v glavo, Zelda, kako — kako moreš storiti nekaj, kar bo mnoge liudi tako težko zadelo. Poleg tega vržeš — vržeš proč svojo karijero, svoje življenje. — Drugega izhoda nimam; ti ne razumeš, ti nočeš razumeti. — Sai bi lahko najela strežnico — 3f niu Eriredu ^sjez ui af [iinjjoiuqo --oujod 3sa af qir [b§ *piuz9Jis 3Ap posijal iz oči. — Cuj. kaj storim, storim zate! Sam se odpeljem z nrim. vso r>ot bom pri njem in ne zapustim ga. dokler se ne bom mogel vrniti in ti spoTOČiti, da je vse tako kakor si želela. Zelda je vzdihnila utrujeno. — Saj sem ti že opetovano povedala, da ne storim tega zavoljo Miha- ela; storim zavoljo sebe, iz sebičnih nagibov... Oh, če bi bil pohabljen ali če bi se ga prijela kuga, bi morda razumela! — Sklenila je roke. — O, če bi ga mogla sovražiti in prezirati, če bi se mi studil, bi mi bilo mnogo lažje. N'hče bi potem ne vprišal po mojih motivih. Stori mto samo z namenom, da najdem samo sebe in si naložim pokoro za svoje grehe. Kaj ne čutiš, da se mi trga srce misli na odhod! — je vzkliknila. — Vsemu se s tem odrekam, vsemu, ka: imam rada na tem svetu — Tomu tebi, tvoji sestri, svojemu poklicu, ce-o Mirandi! Iz spalnice se je začulo ihtenje. Zelda se je otožno obrnila na odpr-a vrata. — Miranda me ljubi in tudi jaz !iu-bim njo; rada bi jo vzela s seboj. Toda služkinje nočem imeti, čeprav bi jo 'afnV plačevala To se^i ji -:iaj «>oteS-n:*a; Miranda me razume. M >r;im se odpeljat* t:a in delati, z lastnim' lokami d».*iat:. Prihranila sem si jeka' ti-sjčakov šesi ali sedem jih bo meada, za prvo silo bo že. Najeti ali kupiti namet avam hišico blizu sanaton.a m strejrla mu bom. kakor vem n znam. Ko pa ne bo več denarja, se 'otim de-a Ne morem ti povedati, kako hrepenim po delu, zdi se mi, da je delo edino, kar mi bo pomagalo prenašati vse križe m težave življenja. Moj oče je bil kuhar in vedno me je veselilo deio v kuhinji. Prepričan sem. da bi mogla dobro voditi recimo maatii batol Stran 14. >SEOVENSKI NAROD«, dne l. aprila 1931 S'ev. 76 DALMATINSKA VINA Za velikonočne praznike Vam nudi po znižanih cenah: Opolo Viško Din 12, čez ulico Din 11; belo Višfko Din 12, čez ulico Din 11; črnina iz lastnih "\nnognad.ov Din 10, čez ulico Din 10; ružica iz lastnih vinogradov Din 12. čez ulico Din 11; Prošek, beli in orni iz suhega grozd ji Din 32. čez ulico Din 30. Opozarjam cenjeno občinstvo, da sc prepriča v mojih lokalih AŠKERČEVA KLET, AŠKERČEVA ULICA CT. 1. Vinotoča: POLJANSKA CESTA 17, GOSTILNA POD KLANČKOM, ROŽNA DOLIXA 33. i Za obilen obisk se priporoča I Vladimir Miloš. 8* o FR. ŠEVČIK, LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA 8. — Telefon 33—78. Orožje, municija za lov, Sport in obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah. — Za ilustrovani cenik 1930 poslati Din 6.— v poštnih snArnkah. Za pomladansko zdravljenje čiščenje krvi in proti slabi prebavi rabite naš nacionalni produkt Planinka -čaj Bahovec PROIZVAJALEC: APOTEKAR MR. BAHOVEC, LJUBLJANA Težka izguba nas je zadela s smrtjo naše nenadomestljive, nadvse ljubljene mamice Veronike Schoss soproge uradnika drž. železnic ki je danes zjutraj po dolgi, mučni bolezni, v 38. letu, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob ^ 3 iz hiše žalosti, Ziber-tova ulica št. 30, Sp. Šiška. PAVLARO-LJUBLJANA, dne 4. aprila 1931. Žalujoče rodbine: Schoss, Screm, Degleria, Tauses, Lazar, Čeka!, Žilic ki Zadnik. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE IVAN MIHELĆIČ LJUBLJANA, Borštnikov trs it 1 se priporoča cenjenim naročnikom v izvršitev električnih instalacij, kakor tuđi za nabavo raznih električnih svetiljk, lestencev itd. Na zalogi vsakovrstne žarnice po jako ugodnih cenah. 1226 Strokovnjaki so prepričani, da je naj trpežne jš i stroj „ Continental" Samoprodofa: IVAN LEGAT m peci a ti« t mm plaaralike strofe Maribor \ etrinjska ulica 30 — Tel. int. 2484 LJubljana Ppoientova vliem 44 — Tel. int 29M 4 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je preminul nenadoma naš dobri, zlati papa, Juni, svak in stric, gospod Emil Eisenstadter Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek dne 6. t. m. ob 10. uri dopoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na evangeljsko pokopališče. Ljubljana, 4. aprila 1931. žalujoča hčerka LILY in rodbine EISENSTADTER, MAVER in KoNIG > mM al i o£?ast< Vsaka beseda SO par. Plača mm lahka tual w Za odgovor znamko I — Na vprašanja hram u mm odAovariama. - Najmanjši ogla* Dto »EFAKS« tovarniško skladišče barv, lakov, kreme in ostalih kemičnih preparatov za konzerviranje usnja. — Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd. — Ljubljana, Napoleonov trg 7. 1038 STANOVANJE obstoječe iz ene ali dveh sob, kuhinje in pritiklin, v sredini mesta se išče za 1. maj ali 1. avgust. — Cenj. ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Selitev 1189 16.— muškatelec » 18.— silvanec > 20.— priporoča Vinska klet T. MENCINGER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 43 (na dvorišču). — Pri odjemu 5 litrov 10 % popusta. Na željo se dostavi franko na dom. 1233 DOBREGA MLINARJA išče valjčni mlin na Viču št. 26. 1447 STOJ ZA DROBLJENJE SMREKOVEGA LUBJA inevno 1 vagon, 3 m dolgo marmornato ploščo in kompletno armaturo za strojilni sod ali tod za mazanje, ozir. spiakova-oje kož, nekaj strojarskega vodja in elektromotor 3% K s, proda Brun, strojar, št. Jernej, Dolenjsko, Slovenija. 1219 MODROCE vrhne Ia afrik. močno blago a Din 240.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolfi Sever LJUBLJANA, Marijin trg ftt. z rtP h i n k o V ŠIMENC *-0 UUBUrUlA NABAVA ŽLAHTNIH HRUŠK Kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg, ima oddati Še nekaj lepih, visokodebelnatih žlahtnih hrušk I. vrste po 15 dinarjev, II. in m. vrste po 8 in 4 dinarje. 1232 HOTEL BELLEVTJE želi svojim cenj. gostom in prijateljem vesele velikonočne praznike. — Priznano izborna vina čez ulico Din 2.— ceneje, torej fin opolo Din 10.—, metliško, ozir. vivodinsko Din 12. Cviček Gadova peč Din 14.—, fini rizling Din 16.— itd. Pirhi so pripravljeni. 1231 SKLADIŠČE malo, suho ali lokal išče Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1230 VOLNO * za modroce poceni proda Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1229 ENOSTANO V AN JSKO HIŠO z 2 sobama, kuhinjo in shrambo za jedila za Din 23.000.— proda Ivan Markel, stavbno mizarstvo, Otoče, pošta Podnart. Hiša je od postaje Otoče oddaljena cca. pet minut. 1445 ZASTOPNIKE (-CE) pridne in poštene iščem za prodajo novega, zelo praktičnega, v vsaki hiši pogrešanega in cenenega predmeta. — Minimalen dnevni zaslužek 150 Din. Priložite znamko za 1 Din za prospekt. Ponudbe na naslov: G vido Premelč, Šoštanj. 1444 RIBIŠKE PALICE kolesa, svilene in navadne vrvice, proste in montirane trni-ke, raznovrstne blestilce, umetne ribice in druge ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER. puškar, LJUBLJANA, Kongresni trg št 9 Velika tekstilna tvornica išče dobro uvedenega zastopnika za Slovenijo ob proviziji za takoj Samo prvorazredne moči pridejo v poštev, a prednost imajo oni, ki potujejo z lastnim avtom. — Ponudbe pod »Zastopnik 11*5" na upravo „Slovenskoga Naroda". KADLEC0VI APARATI "i- DEKLE pridno in solidno, veščo vseh hišnih del, z letnimi spričevali, dobi takoj službo. Prednost z znanjem nemščine. Le take, ki reflektira jo na stalno službo, z dobrim ravnanjem, plačilom in dobro oskrbo, naj pošljejo svo- -vn nu oCijbjSoioj s aqpnuod aC slov: Robert VVessel, Sušak, Poštanski pretinac 93. 1443 Af*% ££ patrone z nemškim »Rothweilskim< , _m\ mmWđ^mM smodnikom in nove vrste lovske JB™*^^J^r"^ patrone znamke »K«, napolnjei z nemškim Hasloch brezdimnini smodnikom, ima vedno v zalogi P. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. ft. Slabi zobje V TRBOVLJAH trgovski lokal, oprava in stanovanje, tudi za vinotoč, se odda takoj v najem. Pojasnila daje Cerar, trgovec, Lukovica, pošta Domžal). 1442 kvarijo njgtepel obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranita z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj elonovine, posebno z vporabo zobčast« Chlorodont-šcetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlocodont-paste, ki stane Din. 8*—. Chlorodcnt-Wšmtk ■ za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenrm omota:z napisom CMorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite Ban ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bedete. brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog. Oddelek Chlorodont, Maribor. BOJU PROTI JETIKI je neobho&io potrebna knjiga dr. Iv. Matko: Frotituberkuloznl dispenzar v službi socialno - higienske borbe proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarn« Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove nprava Slovenskega Naroda Bolezni želodca« slabo prebavo nepravilno vrenje v želodcu urejuje FIGOL. FIGOL odpira slast, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki le* karnU po pošti pa razpošilja izdelovalec DR. SEME* LIC, DUBROVNIK 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. ffltafcuCcttutni paph £g o ppot;RtVMATtIMU. -^PREHLADU in ISHIJASU.^ 1 Jffi UlOtATORU O'RAMLlJlVA f vilUaiiJ BEOGRAD • «, sarajevska S4 DOBIVA SE. V VSEM LEKAJHUŠT^a<2>m dik.7S u »j 2 j j ju j j j a j m j j a Kdor hoče biti solidno postrezen, naj se oglasi pri M. JAN K O VIČ KLEPARSTVO, KRITJE LESOCEMENTN 1H STREH LJUBLJANA, Rimska cesta štev. 19 Za delo jamčim! Praktična pojasnila ln proračuni brezplačno! ■ ■■ ji ji .h ■■ .Tara .u a ■» «u ■« ■fararara Dvokolesa motorji Šivalni stroji otroški in igračni vozički, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franka ,.Tribuna(l F. B. L« tovarna dvokoles In otroških vozičkov, LJUBLJANA, KARLOVfi&A CESTA ŠTEV 4 ■tiimiiMiiiiiiittiiiiiiiiiiii.iiiiiniiiMii.Miii.im.iiiiiiiiimnmiliiiimiii.....niiiiiiitmitimnimi PRED NAKUPOM otroških vozičkov ml oglejte zalogo TV. JOSIP KVEDER LJUBLJANA. KREKOV TRG 10 lUiii^iniiiHnoTTTnTiiiMii'tiiiiiiiiiiiirniiii.....iiiHiLUiJiiiTffiTffrifluuT^^ _____ VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem našim odjemalcem in nam naklonjenemu občinstvu želi ,,D_ PAW parna pekarna in slaščičarna r. z. z o. z. LJUBLJANA, Postojnska nOea štev. 11 _TELEFON ST. 3171_ Piiassava (vlakno) »BAHIA«, »COLOMBO BASSINE«, »PRIMA MANRO-VLA«, »GRAND BASSA«, v naravni barvi in v vseh dolžinah in debelinah za: občine, tvornice ščetk, ščetarje, pivovarne, ladjedelnice, ladje, arzenale in ostale potrošnike priporoča po najnižjih tržnih cenah vsako količino: „DESTRUCTOR" Beograd, Vidinska ulica 46 Zahtevajte ponudbe in vzorce! PRVA POMOČ Spisal dr. Mavricij Rus, mestni fizik in šef-zdravnik rešilne postaje v Ljubljani. Iz predgovora druge izdaje: Ker je prva izdaja moje knjige »PRVA POMOČ« v več tisoč izvodih našla v kratkem času toliko odjemalcev in prijateljev, da je bila kmalu razprodana, sem sklenil izdati drugo, marsikje izboljšano in pomnoženo izdajo. — Iskreno želim, da bi ta knjižica dobro pomagala za prvo pomoč pri nezgodah in nenadnih pojavih bolezni, zlasti gospodarjem in gospodinjam, učiteljem, Sokolom, vojakom, železničarjem, delavcem, športnikom itd. in da bi jo uspešno rabili tudi pri pouku v samaritanskih tečajih. Dr. Me Rus Založništvo Učiteljska tiskarna v Ljubljani« Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F« K. KA1SEP ouškar. Liubllana Kongresni tr» «tev. 4 OKVIRJI! PRVI SPECIJALNI ATELJE VSEH VRST OKVIRJEV LESENI LESTENCI POZL ATARSTVO IN REZBARSTVO ALEKSANDER GoTZL _LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 17_ Zaradi ne s eCe inoenfurita odprodaja manufakturnoga in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča mHRIJfl ROGEiJ LHIBU*WR So. Petra cti'i 26_ OTOMANE po izberi blaga stalno v zalogi SITAR KABL, LJUBLJANA. Wolfova ulica štev. 12. (Dvorišče) Modroce afrik Din 220.—. tridelne Din 280.—. *| Brezobrestna posojila za zfdavo his\ za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „Jugrad" Jugoslovanska gradbena In kreditni zadrtim r. z. z o. z. Ljubljana, Kolodvorska nlica 35/1 Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. — Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in od 14 do 18. L SLANOVIC- SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, Gajeva ulica itev. 2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana. a jjjjjjjijjjj &?ezettf nanrimni prti 150/150 na dobrem blagu Din 55.—. Breda žepni robci komad Din 2.—. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje; spe-cielni entel oblek. Vezenje mehanično, umetno in ročno, tamburiranje hotelskih in gostilni carskih zaves. Matek&M kes, LJubljana (poleg hotela štrukelj) SS-. 5^ c Miiiolupiiiflllloliliiiu podaja p« aajagodncitib eanafi samo M tfcbtio Prem o g aomrna) m bimuiiM ca dntnsflt fcurtave m ndustntsfc* cvrhe Kovaški premog trti Ko k e Sr^piSS Brikete Prometni zavod za premog d.d vLJobljani tšikiostćava cesto Štev 15/1 DftmSKC OBL€KC Posor! Pozor! URE ZA BIRMO nudi najceneje IVAN PAKI2, LJUBLJANA, Pred škofijo št. 15. 1173 MECESNOV PORTAL s šipami ln rolo proda tvrdka A- & E. Skaberne, Ljubljana. 1176 Deske. trama, letve raznio dimen sij sa stavbe, ograje tn pode — dobavi po najnižji ceni Ilirlia44. d. z o« z., LJUBLJANA. Dunajska eeata 46. tel 28—30. Miklošičeva ceata 6» tel. 25—»5 POHIŠTVO NA OBROKE! Spalnice, hrastove, poli tirane Din 5.500.— Spalnice, pleskane > 2.800.— Omare > 560.— Postelje > 260.— Kuhinje, kompl. > 1.100.— Kredence > 580.— Sprejemajo se tudi naročila za trgovske oprave in vsa mizarska popravila. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska nI. 18. L Mikuš Ljubljana, Mestni trg is priporoča svojo zalogo ' s-:,-ov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- čopiče vseh vrst, zim nate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti Izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRO ŠTEV. 8 (poleg kino Matice) FIP It )fc JE iiĐL^ĐSE Poceni ln vendar najboljSa ie SEVERJEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 550.— do 860.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal! RUDOLF SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg št. 2. Beneške j a r m e ii i k e krožne žage, mlinske naprave izdeluje in priporoča Strojno portfelje Willmaiiii Ljubljana, Siomftkova 3 r Hajboiiši teSki Nosovi Zafantčeno čistovolnene moške ln damske blagove zadnjih novosti sa pomladno in letno sezljo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA 8ieyel - I uiliof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največja Izbira. - Najnižje tvorniSke cene. - NajsolidnejŠa izvršitev vseh naročil. - ISa zahtevo vzorci zastonj in poštnne prosto. BUKOVA DEVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt, »KURIVO" LJUBLJANA* Dunaj« ska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Ce hočete imeti Vaše vrtove in dvorišča suha in sladka, jih posipajte s dolomltnlm peskom, ki Vam gm dostavi na dom -KATARINA VODNIK, gostilna pri »Mojstru«, Podutik št. 25* Ljubljana VII, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »J<>-kJo«, Ljubljana, Stari trg 11. i m 0 / s f » i \ t \ 0 i i i \ \ i* ms m JUGOGRAFIKA LJUBLJANA. SV. PETRA NASIP ŠT. 23 Sira* 16 »SLOVENSKI KARO D<, dne 4 aprila 19S1 8tev. w Specialna mizarska in tapetniška lavnica po najmodernejši arhitekturi t Lancoš — Sitar« Ljubljana Wolfova ulica 12, dvorišče 10 / POPUSTA aa žagan in tesan STAVBNI LES. Dostava tudi na stavbo FRAN ŠUŠTAR LESNA INDUSTRIJA EN TRGOVINA, PARNA ŽAGA LJUBLJANA« Dolenjska cesta štev. IS Tribuna dvoholo s „Sachs** motorjem posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in spojko, 1 *4 K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km. Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. ŠIVALNI STROJI za hišno uporabo in vse obrtne delavnice se znani kot najboljši na svetu. Prodaja na tedenske in mesečne obroke. — Brezplačni pouk šivanja, prikrojevanja in vezenja. — Jamstvo 15 let. Glavna podružnica za Slovenijo LJUBLJANA, šelenburgova ulica št. I PODRUŽNICE: Ljubljana, Šelenburgova ulica 1, Kranj, Novo mesto, Kočevje, Celje, Ptuj, Brežice, Maribor, Slovenjgradec in Murska Sobota. 2 t* Vse, kar potrebujete pri olepšan ju svoje hiše, stanovanja In pohištva kupite najceneje pri tvrdki Drago Franz specijalna trgovina z barvami LJUBLJANA, Stari trg 24. ta dela točno, soadno tu po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBA s a. a. Ljubljana. Sv. Petra e. SS. GXDGXDGXkXDOQQ PRIHRANITE denar, čas ln jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vase strehe, ; tt temeljne zidova, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in napeljave lz cevi e svetovno priznanimi „CONCO" amerikanskimi azbestno nitka-stimi izolacijskimi produkti. The Continental Products Co. EueBd, Oblo TJ. S. A. Razpečavanje za Jugoslavijo: Mirke Maratolja, Maribor, Cankarjeva unca 26. Vsa dela s >Conco« preparati izvršuje tvrdka PETER 2ITNIK, splošno kleparstvo m instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambrožev trg 9 Telefon št. 3146. 26/L HARMONIKE izdelujem nove ta sprejemam v oopravilo vse glasbene Instrumente. — JANO, LJUBLJANA, Bohoričeva 9. 3F1 a a a aajjj Klavirji! planini * Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate; B6-sendorfer, Steinway, Forster, Hotel, Stmgl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključne le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg S Najcenejša posojevaluJea, ŠTIRI MILIJONE ZASTOPSTVO IMA UNDERWOOD pisalnih strojev }e danes v rabi fW LUDV. BARAGA Seleabnrgova nI. 6 - Tel. 29-80 Veliko izbire vsakovrstnega pohištva 1 —Bggg Zim lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka I. REP&E, tvornica in zaloga pohištva, Telefon 3228 LJUBLJANA, Dvorni trg št. 1. Telefon 3228 D D D D D D D 0 D a D D D OBIŠČITE spetoona zdropilisčfl ČežkoslopožKe Karlovi Vari Marianike Lažne Vrantiškove Lažne Tepliee - §chOnan Več stoletij so ta štiri zdravilišča v službi trpečega občinstva, število njih, ki so resnično ozdraveli, našli okrevanje, ozdravljenje in razvedrilo, ure-seza milijone! Zahtevajte od uradnih obvestilišč teh štirih zdravilišč, pri nJugoprometu" d. d. Zagreb, Praška ulica 6 ali od posameznih uprav zdravilišč prospekte in pojasnila. 5378 □ □ D □ □ □ D D □ D 0 D D D PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENE!! Tehnična pisarna in gradb. podjetje Angelo Battelino STAVBENIK LJUBLJANA VII., Aljaževa nL 35 Pošt. ček. račun štev. 15.117 Telefon 33-39 Izvršuje betonske in železobe tonske zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke zgradbe. — Sprejema v izvršitev vsako jake načrte in proračune strokovne stavbne stroke. — Tehnična mnenja. — Zastopstvo strank v tehničnih zadevah* Najbolje kupite ŠIVALNI STROJ in KOLO za dom, obrt in industrijo samo „GRITZNER" - „ADLER" Švicarski pletimi stroj „Dubied" Elegantna oprema — ne-prekosljiv materijal! — Pisalni stroji v 3 velikostih! — NOVOST! šivalni stroj kot damska pisalna miza Samo pri Jos. Peteline — Ljubljana Telefon 2913. ZMERNE GENE TUDI NA OBROKE! Na drobno! Na debelo! Najcenejše m najboljše kupite vse prvovrstne vrvarske lastne izdelke, j motvoz« žimo, i afrik, kapok, nepremocljive ■ I konjske plahte itd. i samo pr| Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino IVAN N.ADAMIC LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št 3L TeL št 2441, s MARIBOR, Vetrinjska uHca št 20. TeL št 2454, CELJE, Kralja Petra cesta št. 33. Kreditni zavod za trgovino fn industrijo EJCllLJAItfA, Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopju) Obrestovani« vloz, nakup hi prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naročila, predujmi m krediti vsake vrste, eskontni In Inkaso stenic ter naka žila v ta- hi Inozemstvo saie • depozita Itd. Itd. Itd. Brzoiavke: Kredit. LlubHana. — Telefon št 2040. 2457. 2548 tnterurban 2704. 2804.