Stev. 259.
A
V Trstu, v soboto n.
Letnik XI.
!z!;aja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Urcd.iitvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsojclj lista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . . -.............
za tri mesece................» 6"—-
za nedeljsko Izdajo za celo leto ^20 za pol leta.......................2.60
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T.... . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... »2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema lnseratni oddelek .Edinost;'. Naročnina ir rcldamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulic! Sv. FrančiSk* Asiškega št 20i — PoŠtnohranil nični račun št 841.652
Napredovanje Nemcev proti Dvinsku In Vilni. kara prekoračena. Prodiranje severno PInska. - Novi boli . pri Bovcu. Dosedai vsi napadi Lahov odbM. - Artiljerijski spopadi na Tirolskem in Koroškem.
Z avstrijsKo-rmkega bojišču.
DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se objavlja: 17. septembra 1915, opoldne.
Rusi so poskušali učinek našega krilnega napada severovzhodno Liučaca, o katerem je bilo poročano včeraj, preprečiti s protinapadom. Bili so vrženi. Naš artiljerijski ogenj je (ihičil pri tem en sovražni oklopni avtomobil. Izmed treh oficirjev posadke sta bila dva ubita, eden neranjen, ujet. Moštvo je bilo, izvzemši istotako u-jetega šoferja, vse na mestu ubito.
Sicer je bojno delovanje v vzhodni Galiciji in ob Ikvi bistveno popustilo. Položaj je ostal popolnoma neizpremenjen.
V očigled nemožnosti, da bi izvojeval v tem ozemlju kak uspeh, ie pričel sovražnik zopet s tem srditejšimi napadi na na-še sile, ki se nahajajo v volinijskem trd-njavskem ozemlju. Boji, ki so se razvneli tu včeraj, se še nadaljujejo.
Ob Sčarl ničesar novega.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
i
nttn-
m
vv
E
DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se objavlja: 17. septembra 19i.opoldne.
Na tirolski fronti so se vršili včeraj zopet na več krajih artiljerijski boji. Popoldne je postal sovražni ogenj proti planotam Lairaun in Vielgerauth srditejš:. Danes po polnoči je precej močna sovražna pehota napadla Monte Coston in naše postojanke severno te mejne gore. Ti naval? so bili zavrnjeni ob znatnih izgubah napadalca.
Na koroškem mejnem ozemlju je razvijala sovražna artiljerija zlasti proti ozemlju Trbiža živahno delovanje. Ta kraj in sicer posebno tamkajšnja bolnišnica, je bil iz postojank v bližini mejnega prelaza Som don i a obstreljevan z dalekonosnimi topovi.
Na primorski fronti se je zopet pričel sovražni napad proti ozemlju Bovca. Več navalov Italijanov je bilo odbitih. Vendar pa boji še niso končani.
Dalje ob Soči navzdol do vštevši goriško predmostje ie bilo razmeroma mirno. Nekaj krajev južno Gorice in severoza-padni obronek doberdobske planote so bili v živahnem sovražnem topovskem ognju. Zapadno Sv. Martina so bili pribil-ževalni poizkusi Italijanov, kakor vedno, preprečeni.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, -fml.
DUNAj 17. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča:
14. september je prinesel na koroško-iulijski fronti velik uspeh. Po 6 urnem boju se je posrečilo zavzeti na 4 km fronte sovražne višinske postojanke.Findennigg-kotel in Cima di Puartie sta od 14. septembra opoldne v rokah nabili čet.
Te zelo močne utrjene postojanke so bile od pričetka vojne v rokah sovražnika.
Dočim odhaja sovražnik po neprestanih napadih na raznih delih fronte vedno le s krvavimi glavami in se njegovi napadi vedno razbijejo s težkimi izgubami zanj v našem ognju, se je prvi dan, kjer smo enkrat na enem mestu fronte prešli v napad, končal takoj s popolnim uspehom. Naše izgube pri tem boju so bile nad v^ako pričakovanje majhne.
Dne 14. septembra popoldne je poskušal sovražnik po srditi artiljerijski predpripravi iz vseh kalibrov še enkrat napad
PODLISTEK
na našo postojanko na Vršiču. Napad je doletela usoda vseh prejšnjih. Razbil se je v našem ognju ob najtežjih izgubah.
Z nemiko-rnskesfl bojišču.
BERLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. septembra 1915.
(Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga). Južno D vinska je bila dosežena cesta Wlsdy—Goduziška—Komaj. Wisdy je bil danes po srditih bojih hišo za hišo zavzet
Severozapadno, severno in severovzhodno Vilne se naš napad nadaljuje.
Položaj vzhodno Olite—Grodno je bistveno neizpremenjen. Ščara je bila pri istoimenskem kraju prekoračena.
(Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Tudi tu so izsilile naše čete na več mestih prehod čez Ščaro.
(Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena). Močvirnato ozemlje severno Pinska se očiščuje sovražnika.
Jugovzhodno bojišče. — Pri nemških četah ničesar novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
O vzrokih ruskega poraza.
LONDON, 15. (Kor.) V neki objavi, ki je izšla z naslovom: »Velika vojna«, se glasi: Udarec, ki je onemogel Rusijo, je bila eksplozija v municijski tovarrii Ohta pri Petrogradu. Ze dolgo je bilo znano, da se je zgodila ta eksplozija, in lahko še navedemo, da je ta tovarna preskrbovala polovico armade z municijo m da je bila edina velika tovarna te vrste. -Ta udarec je zadel Rusijo v skrajno kritičnem trenutku za deželo. Ves Petrograd se je stresel kakor pri potresu. Na tisoče delavcev je izgubilo življenje, vsa tovarna je bila uničena. Tovarne Putilova izdelujejo sicer ravno tako dobre oblegovalne topove, kakor nemške tovarne, toda nobenih kro-gelj. Te je mogoče uvažati !e preko Ar-hangelska. Anglija in Francija morate dati zato Rusiji na razpolago vso municijo, ki jo zamorete pogrešati.
Damo odsodena.
PETROGRAD, 16. (Kor.) Ruska duma ie bila s carskim ukazom odgodena.
Politični položaj na Ruskem.
KOPENHAGEN, 16. (Kor.) Po nekem poročilu lista »Berlingske Tidende« iz Petrograda, se zasleduje tamkaj z veliko napetostjo razvoj političnega položaja, ki je med tein po odgoditvi dume očividno že rešen. Krožile so najbolj nasprotujoče si vesti. Z nestrpnostjo je duma pričakovala, kaj prinese razgovor Goremykina s carjem, .pri čemur je šlo zato, ali naj se sestavi novo ministrstvo ali naj se odpusti duma. Po povratku Goremykina se je sestal minstrski svet, kojega rezultat se drži strogo tajno.
Moskovski magistrat je sklenil, da objavi vse izjave soglasja mestnega prebivalstva glede njegove znane resolucije. Z napetostjo se pričakuje razjašnjenja v prihodnji seji dume, ali misli vlada vladati brez dume.
Odlični politiki označajo odpust dume za zasmehovanje prebivalstva in za politično pogreško prve vrste, ki bi imela najnevarnejše posledice.
Nemški podvodnikl pred Odeso.
PETROGRAD, 16. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Na višini O-dese, 1U milj od obrežja, je bil en angleški parnik poškodovan. Domneva se, da je bila povzročena poškodba po nemškem pod vodniku.
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavier d« Montepift
Moja mati se je ustrašila te trgovinske krize. Ujčevo imetje je bilo sicer znatno i- tudi naše posestvo v Franche Comteji se mi je zdelo neizčrpno. Mati ra me ie poučila tedai. da je stvar nekoliko drugačna. Na posestvu so bile velike hipoteke in revolucija tudi ni prizanesla naši graščini, tako da ni bilo iz Saint Andreja morda leta in leta pričakovati nikakih dohodkov. Nai bi torej tedaj vložila gotovino v trgovino, bi se lahko zgodilo, da bi se bilo izgubilo vse. Zato mi je prav irjjno svetovala, naj pustim trgovino in naj si izvolim kak neodvisen poklic, kjer se ni treba bati gospodarskega poloma. Ta materina želja mi je bil ukaz. V ostalem ti pa priznam, da sem ji ustregel prav raJ, kajti za trgovino itak nisem bil ni-
kdar posebno vnet in sem se je lotil le na materino željo. Zato sem hitro zapustil trgovsko hišo, v kateri naj bi bil postal gospodar, in da bi si preganjal dolgčas, sem ^e lotil upravljanja našega imetja, kar mi ni delalo mnogo preglavice. Bil sem neštetokrat v zadregi, kako naj ubijam svoj prosti čas. Neznansko mi je bilo dolgčas. Jaz pač ne spadam k tistim ljudem. ki morejo cele dneve izgubljati s tem, da po nabrežju ali pomolu kade smotke. se pogovarjajo z vsakomer, ki ga srečajo, ali pa, naslonjen s komolci na kavarniško mizo, čitajo časopise od prve besede *Pariz « pa do tiskarjevega imena. ki pijejo absi-it. grog in likerje ter igrajo \vhist. piquet ali domino od jutra do večera, od 1. januarja pa do silvestro-vega večera. Nikar ne misli, da se ho~ čem bahati, toda brezdelje mi ne gre in ne gre. Mislil sem vstopiti v mornarico, misleč, da po svojem strokovnem znanju kmalu dosežem poveljništvo ene onih mnogoštevilnih trgovskih ladij, ki prihajajo v Brest ali odhajajo iz pristana, I-
Ruski vladni parnik, ki je plul spredaj, je bil istotako napaden od pod vodnika, a je ušel nevarnosti.
z zopflinHa ioiifta.
BERLIN, 17. (Kot.) Veliki glavni stan, 17. septembra 1915.
Zapadno bojišče. — V Sampanji smo iztrgali Francozom severozapadno Perthesa pri napadu z ročnimi granatami kos iarka sprednje postojanke. Protinapad je bil odbit.
Vrhovno armadno vodstvo.
LONDON, 15. (Kor.) — Feldmaršal French poroča: Na obeh straneh se razvija živahno topovsko delovanje. Predvsem jugovzhodno Armentieresa in pri Ypernu. Tri sovražna letala so bila prisiljena, da so pristala; dve ste bili zadeti od naših topov. Tekom tega tedna je bilo nad nemškimi linijami 21 bojev v zraku. Enajstkrat so bili premagani Nemci.
ftngltikl puriinest. - Kitdiener o vojnem piložajo.
LONDON, 15. (Kor.) Vojni minister Ki-tehener je izjavil v zgornji zbornici, da je dobil feldmaršal French 11 divizij ojačenj, vsled česar se je zamogla njegova fronta razširiti in prevzeti še približno 17 milj francoske fronte.
O vzhodnem bojišču je izjavil Kitdiener, da je dovedel načrt Nemcev, da bi u-ničili ruske armade v sedanji sestavi in s tem oprostili znatne čete za druga bojišča, do velikega neuspeha. Ruska armada je ostala kot vojaška sila nedotaknjena. Zdi se, da so Nemci že skoro izstrelili svoj smodnik, da se je njihova strategija ponesrečila, in zmage, o katerih govore, se zamore jo, kakor že tolikokrat v vojni zgodovini, razkrinkati kot zakriti porazi.
Oltde položaja na Galipolskem polotoku ie izjavil vojni minister,-da obstoje dokazi za to, da ie nastopila pri Turkih demoralizacija.
Kitchener je koućal: Nekaj novih ar mad, ki smo jih oborožili, se že nahaja na bojišču, druge jim bodo hitro sledile v tujino. Ker se morajo čete, ki jih odpošiljamo, obdržati do konca v polni sili, moramo pomnožiti število rekrutov. To vprašanje bo zelo kmalu praktično rešeno. Nikakor ne dvomim, da bo dovolil narod vse potrebne žrtve za zmagovit izid vojne.
LONDON, 16. (Kor.) V spodnji zbornici je ministrski predsednik Asquith izjavil: Mi uvidevamo sedaj jasneje kakor pred leti modro soparo sofistike- in laži, s čemer nas je skušal Berlin omračiti in omadeževati mednarodni položaj. Spoznavamo jasneje neizogibno dolžnost, ki nas je prisilila, da branimo narodno čast in zastavimo vso silo za sveto stvar svobode. V to svrho bomo žrtvovali tudi še vnaprej vse, kar imamo. Nikdar nisem dvomi! nad modrostjo naše volje ali nad končno zmago. Taka velika vprašanja zahtevajo tudi odrekanja. Edino, kar preklicu-jem, je spor v notranjosti.
Parlamentarni državni podtajnik vojnega urada, Tennant, ie poročal podrobno o izgubah v Dardanelah. Izgube znašajo, o-ficirjev: mrtvih 11, ranjenih 2371, pogrešanih 373. — Izmed moštva: mrtvih 16.478, ranjenih 59.257, pogrešanih 8021, skupaj 87.630.__
Proti angleško-francoskemu posojilu v Ameriki.
NEWYORK, 16. (Kor.) Iz raznih delov dežele prihajajo v belo hišo brzojavni protesti proti nameravanemu angleško-fran-coskemu posojilu.
mel pa sem za ta poklic, žal, sovražnika, ki ga nisem mogel premagati. Bil sem tako bolan, ko sem se vrnil s svoje prve obrežne plovbe ob bretonski obali, da sem bil, ko sem se vrnil, za vedno ozdravljen svojega trenutnega hrepenenja po valovih, katranu, vrveh in zibanju. Po tem brezplodnem poizkusu sem se vdal spet prvotnemu brezdelju in mučiti me je začel zopet dolgčas, prav tako nesprav-Ijiv in trdovraten, kakor morje samo.Ker nisem vedel, kateremu svetniku ali kateremu vragu bi se zaobljubil, sem sklenil, da stopim v svet.
Tu se je Karel prekinil.
—	Zakaj se pa smeješ? — je vprašal Maurica.
—	Zakaj? — je odgovoril le-ta. — Zlo je res moralo biti veliko, da te je doved-lo do tako obupnega sredstva.
—	Bilo je grozno, dragi moj, — ie nadaljeval Karel. — Zahajal sem večkrat v hišo bogatega brodolastnika, ki Je bil intimen prijatelj mojega ujca. Ta brodolast-<:!k ima hčer cdinico.
Lansing in posojilo zaveznikov v Ameriki.
WASHINQTON, 16. (Kor.) Državni tajnik Lansing je izjavil na tozadevno vprašanje, da nameravano posojilo za zaveznike ni nikaka kršitev mednarodnega prava. Prejšnjim poizkusom je vlada nasprotovala, ker so bila posojila javno razpisana in bi bile odvzete Ameriki s tem velike svote denarja. Sedanje posojilo pa je kreditno posojilo za izplačanje terjatev ameriških državljanov. Vlada jo smatra ravno tako, kot trgovino s kontrebando, kot privatno trgovsko transakcijo, kakršnih pa nevtralne vlade nikdar niso kontrolirale.	.___
S turških bojišč.
CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Dardanelska fronta: V oddelku Anafor-te ie naš ogenj pred našim desnim krilom preprečil sovražna utrjevalna dela.
Naša artiljerija je ifovražno torpedov-ko, ki se je bližala Salzik Burnu, pognala v beg.
Naše obrežne baterije so uspešno obstreljevale važne postojanke sovražnika v ozemlju Seddil Bahra. p
V	noči od 5. na 6. t. m. je ena naših ob obrežju Sueškega prekopa operirajočih poizvedovalnih patrulj obstreljevala 5 km južno El Kantare angleški parnik, ki je vozil skozi prekop municijo. Na obrežju imenovanega kraja vkopana sovražna stotni-ja je bila vznemiriana z nepričakovanim ognjem.
V	noči od 9. na 10. t. m. je neka druga patrulja z razstrelitvijo dinamita razrušila vzhodno Ašiguela ob prekopu se naha-»ajočo radiisko brzojavno postajo.
Na ostalih frontah nobene izpremembe.
LONDON, 16. (Kor.) Admiraliteta poroča: Sovražnik je poročal, da je bil angleški podvodnik »E 7« v Dardanelah potopljen in 3 oficirji in 25 mož ujetih. Ker od 4. t. m. o podvodniku ni bilo nobenega glasu, bo sovražno poročilo pravilno.
Turško odlikovanje za Hotzendorfa.
DUNAJ. 16. — (Kor.) Cesar je dovolil šefu generalnega štaba, pi. Hotzen-dorfu, da sme nositi podeljeno mu turško odlikovanje, Imtiazovo kolajno v zlatu in srebru.
noti nabori za letnike 1873-1877, 1891, 1895 In 1896.
DUNAJ, 16. (Kor.) Vsi črnovojniški ob-vezanci, ki dosedaj še ne služijo v skupni armadi, vojni mornarici, pri deželni bram-bi ali pri orožnikih, ali v črni vojski na podlagi njihove osebne črnovojniške dolžnosti črnovojniško službo z orožjem izvršujoči, rojeni v letih 1873 do vštevši 1877, kakor tudi v. letih 1891, 1895 in 1896, bodo poklicani k črnovojniški službi, v kolikor bodo na s tem nanovo odrejenem naboru za te letnike spoznani za to sposobnim.
Ta vpoklic se nanaša med drugim tudi na one, ki so bili pri prejšnjem naboru spoznani sposobnim za črnovojniško službo z orožjem, a bili pri prezentaciji ali pozneje zopet odpuščeni kot nesposobni.
Vsi naborni obvezane! se morajo za časa te objave najpozneje do 24. septembra zglasiti v občinskem uradu svojega bivališča.
Nabor se bo vršil od 11. oktobra do 6. novembra 1915.
Vpoklic sposobnih k izvrševanju službe bo sledil pozneje, najbrže do srede novembra 1915.
—	Aha. sedaj prihaja prava stvar, — si je mislil Maurice.
—	Ta edina hči, katere sliko bi ti naslikal, če bi imel paleto in čopič našega Grenzea. je bila angelski lepa, ljubka in mila. Po "želji njenega kuma in kuinice so jo krstili za Margareto Henrijcto, in se imenuje z ozirom na svoje očetovske pra-dede gospodična de Clement. Vprašal me boš morda, zakaj sem tako pozno spoznal dražesti osebe, ki sem jo vendar poznal že dalje časa.
—	Ne povprašujem te o tem, — je odgovoril Maurice.
—	Odgovorim ti na to, — je nadaljeval Karel, — odgovarjam ti: Margareta je celih osem let mlajša od mene in da sem jo dotedaj smatral popolnoma enostavno za ljubkega otroka, kateremu sem večkrat prinašal sladkorčke. Med ono kratko mojo pomorsko vožnjo, o kateri sem ti pravil in ki je imela zame tako slabe posledice, je Margareta dovršila sedemnajsto leto svoje starosti. V kratkih mesecih se je izpremenila popolnoma. Ko' sem odjad-
Konflikt naSe&f poslanika v Ameriki.
Med tem ko so stopila poganjanja nemške vlade z ameriško v precej krmčen sradij, se je dogodil pred kratkim incident, ki je onemogočil našemu poslaniku v Washingtonu, dr. Dumbi, nadaljno bivanje na njegovem mestu. Kakor se zatrjuje v političnih krogih na Dunaju, je naša vlada baje tudi že ugodila prošnji ameriške vlade in odpoklicala dr. Dumbo, k odpotuje v kratkem na Dunaj, da poroča tu osebno o dogodku.
Stvarni pložaj cele afere je, kolikor je mogoče posneti iz raznih dokumentov, sledeči:
Mnogo izseljenih podanikov monarhije je nastavljenih po ameriških tovarnah, bodisi da služijo kot delavci, inženirji ali uradniki. Marsiktera teh tovarn izdeluje sedaj orožja za naše sovražnike. C. kr. krorespondenčni urad je izdal zato približno pred pol mesecem javno sporočilo, v katerem se je opozarjalo, da se tako delovanje po našem vojaškem kazenskem zakoniku kot zločin proti vojni sili države kaznuje z ječo 10—20 let, eventualno tudi s smrtjo. Ta objava seveda ni bila avtentična interpretacija zakona, ampak samo svarilo. Na podlagi tega poročila je izdelal nato glavni urednik nekega ogrskega lističa v Newyorku načrt, s katerim je skušal pridobiti po ameriških municijskih tovarnah zaposlene naše podanike za stavko, s čemer naj bi se vsaj oviralo izdelovanje municije v Ameriki. C. in kr. generalni konzul v Newyorku, pl. Ruber, je razpravljal o teli predlogih z dotičnim urednikom in si je dal napraviti od njega spomenico, ki jo je odposlal poslanik dr. Dumba potem s priporočljivim pismom na zunanje ministrstvo. Dr. Dumba je v svrho sigurnosti zaupal to pismo nekemu, našemu zunanjemu ministru dobro poznanemu ameriškemu žurnalistu angleškega pokoljenja, namreč dr. Archibaldu, ki se je ravno pripravljal za potovanje v Berlin in na Dunaj, ne da bi sicer kaj vedel o vsebini pisma. Toda angleška vlada je morala že na kak način zvedeti o tej misiji. Dr. Archibald je bil namreč pri prihodu na Angleško aretiran. Pri preiskavi so našli pi njem pismo dr. Dumbc na naše zunanje ministrstvo, ki je je angleška vlada takoj izročila Ameriki.
Ameriška vlada je smatrala pismo in način njegovega ekspediranja kot dvojni po-grešek dr. Dumbe. Njegov načrt se smatra po ameriškem naziranju kot zarota v svrho motenja zakonitega industrijskega in trgovinskega obrata Združenih držav, torej kot protizakonito postopanje. Poslu-ževanje z ameriškim potnim listom potujočega ameriškega državljana,da bi prenašal uradno poročilo avstrijskega funkcijo-narja preko sovražnih linij (Anglija), se smatra kot pregrešek proti nevtralnosti Združenih držav.Ker je dr. Dumba brez o- • porekanja priznal dejstvo, je ameriška vlada kratkomalo zaprosila avstrijsko vlado, da ga takoj odpokliče, češ da ji je postal neprijeten.
Cesar Ulljem In socijalna demokracija.
V Stuttgartu je izšla brošura, ki jo je spisal bivši badenski socijalnodemokratski deželni poslanec Anton Fendrich. iz te brošurice posnemamo naslednja izvajanja, ki so zelo značilna za nazore, ki so se tekom svetovne vojne udomačili v nemški socijalni dem6kraciji.
ral, sem zapustil majhno deklico — vsaj zdelo se mi je tako. — Ko sem se vrnil, sem našel cvetoče dekle. Njena lepota se je nekako metamorfozi rala z razvitjem njenih nežnih oblik. Ne vem, kaka neodoljiva dra/.est je izhajala iz vse njene osebe. Stvarjalo se je okoli nje ozračje čistosti in obenem vzduh ljubezni"— končno pa iz njenih velikih modrih in tako milih oči začel izžarivati neki magnetični tok, ki
—	ki mi je prebodel srce Z neštevilni-mi pušicami, vzetih iz tula mitičnega boga Knpida, je — dokončal Maurice smeje.
Karel se je prav tako veselo posmejal kakor njegov prijatelj.
Potem pa je nadaljeval:
—	Hot^l sem izraziti isto misel v morda nekoliko manj anakriontskem slogu. Toda četudi je oblika nekoliko drugačna, je stvar vendar ista in to je bistveno. — Skratka, zaljubil sem se v Margareto, — oh! Bil sem zaljubljen kakor najzaljublje-nejši ljudje v idiličnih romanih Avgusta Lafontaina. Ko sem se prepričal, da nisem ravno zopern svoji izvoljenki —
C
Mraa u.
•EDINOST- itev. 259.
Trstu, dne ]& septembra 1915
Fendricfi govori o svojem pogovoru z nemškim državnim kancelarjem o odno-šajih nemških strank napram vladi po končani vojni in nadaljuje potem:
Kancelar je moral govoriti s cesarjem o najinem pogovoru, kajti drugo jutro, malo pred enajstimi, ko sem ravno pospravil svoje stvari, je prihitel k meni le-gacijski svetnik R. s sporočilom, da me pričakuje cesar. Da naj pridem, kakor sem. Peljali so me skozi majhen park,
nega zbora samo zato, da ne bi se jim bilo treba predstavljati in klanjati — cesarju, monarhu.
Rožne politične vesti
O vzrokih odstopa Nikolaja Nikolajevima se širijo različne govorice. Ena naj-interesantnejih verzij bi bila: Veliki knez je hotel, naj se ruska vojska umika tudi preko Minska. Temu se je uprl vojni mi-medpoioma me je ustavila vojaška straža, nister Polivanov, češ, da bi tako umika-
ki ie stopila izza grma, a me je na po- nje izzvalo revolucijo. To da bi bila takti-hn/.iiirrMr micrMii mictiia Ha cpm da- ^a analfabetov. Na to se je ustvaril v dumi blok, ki je sestavil program dela. za
boč»likov migljaj pustila, da sem šel da Ije. Zadaj na odprtem prostoru pod visokimi drevesi sta sedela na klopici cesar iti kancelar.
Ko je vide! cesar, da prihajam sam iz grmovja, je vstal in mi prišel naproti. K'-epkeje in prisrčneje mi tudi najbližji prijatelii niso stresali roke kot on pri tem prvem ■ srečanju. Ob vsej spoštljivi razdalji je takoj od prvega trenutka nastalo med nama popolnoma svobodno razmerje človeka s človekom ki ni potrebovalo dolgega iskanja in tipanja po notranjosti. Cesar me jc \ pravil, ker je pač videl, ka- še isti večer je bil sestavljen ko je ravnala straža z menoj, kdo je pač skripta. Pozneje se je vršil po mojem mnenju tu v sovražni deželi kot telesna straža okoli njega. Jaz seveda nisem vedel, kdo. in cesarja je ve^Iilo, da mi je povedal, da posadko mesta tvore večinoma socijalni deinokra-tje. L)a so prav imenitni fantje.
obe zakonodajni zbornici ki ga priobču-jemo na drugem mestu — in zahteval odstop velikega kneza! Tako je mogel Polivanov zahtevati odstop Nikolaja Nikola-jeviča. Sledil je ministrski svet, da sklepa o tem. Tu je imel vojni minister poldru-gouren govor, ki ga je končal z apelom na carja, naj stopi na čelo vojski in mornarici, sicer da odstopijo vsi ministri, ra-zun treh. Car je težko privolil v to. Slednjič se je vendar izjavil pripravljenim in
tekst re-ršila seja pod predsedstvom carjevim in ob navzočnosti vseh ministrov, skoro sto povabljenih svetnikov, zastopnikov dume in mnogo drugih ekstremnih elementov n nasprotnikov vlade. Najprej je bilo izrečenih ne-; kaj oficijelnih, široki javnosti namenjenih
Tekom teli uvodnih besedi $em imel priliko, da sem se prepustil svobodnemu in mirnemu vplivu tega moža in vladarja, ki stoji \ središču svetovne vojne. Gledal njegove svetlo modre, bistre oči. iz katerih se je svetlikalo veliko raztopljenega jekla, (iledal sem v čudovito sveže, energično lice, ki razun celega sistema gubic ob očeh ne kaže niti ene gube. in iz skrbi polne slike, ki jo je bilo zadnje mesece videti v vseh izložbah, nič drugega kot čisto pobeljena senca. Toda v strumnem, elastičnem telesu z visokimi rumenimi konjiškimi škornji in preprosti »litevki*. ki je ni krasil noben red, je tičalo veliko buj* nega življenja, ki si le moralo dati duška na kak način. Cesar ima razodevalno potrebo individualnosti, ki dobiva od vseh strani močne žive vtiske in jih takoj obdela. Nikoli v svojem življenju nisem v dveh urah moral vzdržati tako množino misli in pobud na vseh poljih. Vendar pa se ni govorilo nič, kai^ne bi bilo v kaki zvezi z vojno.
Najmočnejši vtisk, ki sem ga dobil od cesarja, bil popolna odkritosrčnost njegove m,, ubnosti do zadnjega trenutku, drugi najmočnejši pa njegovo veliko razočaranje zaradi njegovih sorodnikov na Angleškem in Ruskem, ki so odrekli v trenutku največje nevarnosti.
Nihče ne bo mislil, da so se^iazori cesarja strinjali v vseh točkah z možem levice. Popolno soglasje pa je vladalo v dveh slučajih. Prvikrat, ko ie pogovor nanesel na Francoze. Tu je bila cesarjeva bol moja lastna bol. Cesar govori čisto francoščino in je upal, kakor mi vsi, posebno mi Badenci, da bo mogoča sprava najprej s Francosko. Kakor vsi drugi narodi, smo tudi mi visoko precenjevali Francoze. Francozi so narod, ki propada. Njihovo vojevanje je polno največjih grozot, polno tako strašnih dogodkov, da jih bo mogla kedai obelodaniti le tajna knjiga o vojni. Pol ure mi ie cesar pripovedoval s prisego potrjena dejstva o ravnanju francosl-ih zdravnikov ne le s sovražnikom, temveč tudi z njihovimi lastnimi ljudmi, Ki ne dopuščajo več upanja na zboljšanje. Francoska je obsojena dežela. In solze, ki so med pripovedovanjem več kot enkrat prišle v oči, so bile večkrat tudi £olze sramu nad tako propalostjo naroda, ki ga smatrajo še vedno za viteškega in pleii eiiitega, ki pa ie zapadel zagrizenosti v fiksno idejo.
Drugikrat, tokrat pa radostno sva se strinjala s cesarjem ob nriliki pogovora o sr
govorov, a potem je sledila intimna konferenca, na kateri je car priobčil navzočim, da je sprejel odstop velikega kneza generalissima, pak da pojde *am osebno in trajno v glavni stan. Z značilnimi besedami: »Za čas moje odsotnosti morate čuvati mojo krono in mojo deželo!« je izročil car vojnemu ministru Polivanovu in ministru pravosodja po en podpisan izvod reskripta, ki se je imel naslednjega dne obelodaniti, in je car še v isti noči odpotoval v glavni stan.
Program ruskih liberalnih strank. Pariški »Temps« poroča, da so zmerne stranke skupno z liberalnimi elementi državnega sveta ustanovile parlamentarno grupo z liberalnim programom. Ta grupa je sestavljena iz nacionalističnih progresistov, stranke centrumašev, obeh frakcij okto-bristov, progresistov in kadetov v državnem svetu, centruma neodvisnih in akade-mične grupe ter tvori veliko večino dume. Program jej je nastopni: ustanovitev vlade iz oseb, ki uživajo "zaupanje dežele; obnovljenje osobja pri pokrajinskih upravah; praktično izvajanje politike, ki bi imela ustvariti enakost ter odpraviti spore med narodi in razredi v državi; po-miloščenje vseh tistih, ki so bili kaznovani radi političnih ali verskih razlogov, in ki jim je povrniti vse njihove pravice; neinudno proučen je poljske avtonomije; da se odpravijo pasivi, v katerih smejo bivati židje; mirovna politika napram Finski; ustanovljanje malega ruskega delavskega časopisja; ustanovljanje delavskih zvez; pravna enakost kmetov in popolna prepoved alkohola. — Poročevalec »Tempsa« pravi, da je ta liberalni blok značilen za razpoloženje v deželi. Rusija da se hoče osvoboditi iz vseh okov, ki so dosedaj vezali en del niene moči.
Papeževe akcije za mir. Ker se širijo razne vesti, iz katerili bi se moglo napačno sklepati o stališču rimske Svete stolice napram sedanjemu orjaškemu konfliktu, daja dunajska »Information« nastopna pojasnila v boljo orijentacijo. Samo ob sebi umevno je, da sv. Oče z nestrpnostjo hrepeni po trenutku, ki bi mu omogočil, da zaprične s prizadevanji za vzpostavljenje miru, ali da bi se mogel vsaj udeležiti teh prizadevanj. V .Vatikanu so tudi čvrsto uverjeni. da naloga posredovanja za mir pripade nekega dne na eni strani sv. §tolici. na drugi strani pa Združenim državam ameriškim. V tem uverjenju ostajajo vatikanski krogi v stikih z vladnimi krogi v VVashigtonu. \ svesti si velike naloge, kj pripada v
mistu te vojne. Smisel in namen, izhaja- doglednem času Združenim državam, za->ča iz oddaljerrc:šili vzrokov, sta zedi- s]edujejo vatikanski krogi s skrbjo vse, njenje m razlv,streme Nemčije, da se uspo- kar bi moglo \vashingtonsko vlado spra-sobi za svojo svetovnozgodovinsko nalo- vitj iz nevtralnosti, ter jo pozdravili kot go. ki jo določa za srce Evrope in pono- pravo odrešenje, ko se je nemškemu ce-trar jen je evropskega človeštva Mi nismo ^^ posrečila mirna poravnava grozeče-vsi dobri, a voljo imamo, da bi bilh In tis-, ga konflikta med Združenimi državami tii i. ki so odl^tcftrcm, dopušča Gospod, j in Nemčijo. Povsem kriva pa je domneva, da se Jim posreči.	da bi botefta sv. Stolica kaj storiti, da bi
To so bile nekako glavne misli o srni-j forsirala akcije za uvedenje mirovnih slu vojne. Neki notranji ogenj ie prese val pogajanj. Na kai takega ne mislijo v Va-pogovor. in biio je. kakor da zunaj pred | tikanu, ker dobro vedo, kako lahko bi ta-vrtom pojo iasni otroški glasovi: O Deut- i ka prenagljena akcija dosegla nasprotno schland hoch in Ehren, du heil' ges Land j od tega, kar se je hotelo doseči. Mirovno
posredovanje sv. Stolice nastopi gotovo še le tedaj, ko bo usodno vprašanje o bo-: doči preobrazbi tega dela sveta zrelo za rešitev — ne za trenotek prej, ne za tre-notek pozneje. (To se pravi, ko orožje izreče zadnjo besedo.) Nadalje naglaša naš vir. da je za čas mirovnega posredovanja zastopniku Vatikana monsignoru Oibbonu, v Washingtonu prisojena velika vloga.
der Trene (O Nemčija v veliki časti, ti sveta dežela zvestobe^).
O socijalnih stvareh sploh ni bilo govora. Toda trdno zaupam', da cesar s svojim živahno iskajočim umom r>o sklenitvi miru in po presilni edinosti naroda v obrambi domovine šc enkrat uporabi priliko, da postane zedinjevalni cesar socijalne države z vsem osebnostnim bogastvom, ki je zmožna samo Nemčija, dežela duševne ljubezni in država demokrati.no - monar-liične sinteze.
Po vseh-teh težkih stvareh so prišle na razgovor lahke in nedolžne stvari, in smel sem pripovedovati o svoji švarcvaldski domovini in svojem gorskem zavetišču, Feldbergu. Drevje je šumelo v solnčnem vrtu, čas je mineval, sam ne vem, kako, in naenkrat je bila ena in čas obeda. Ure so minile hitro. Šc enkrat mi je stisnil roki, tokrat skoraj bolestno prisrčno, in je odšel potem s kancelarjem, ki je bii skoraj ves čas pogovora navzoč kot poslušalec, nazaj v hišo.«
Ali ni vse to najboljši dokaz, kako izpre-minja vojna nazore in značaje v oni so-cijalnodemokratski stranki, ki se je, še ne dolgo tem. tako ponašala s svojo — re-V0lucii0t.Mi.i0Stj0 in ni hotela pošiljati svck fih mož v predsedništvo nemškega držav-
Razglas.
1. dne meseca oktobra I. 1915. zapade plačilo četrtega antecipatnega četrtletja splošnega* obrtnega davka in davka podjetij, ki so dolžna javno polagati račune, z dotično občinsko doklado ter četrto četrtletje prispevka za trgovinsko in obrtniSko zbornico na zgoraj omenjene davke.
Poziv I je jo se vsi plače valci imenovanih davkov, da plačajo dotične zneske v občinskem davčnem uradu, da se izognejo prisilnih sredstev, s pripombo, da imajo v smislu zakona dolžnost, tudi če ni«o prejeli tozadevnega plačilnega naloga za tekoCe leto, plačati davek na podlagi plačilnega naloga prejšnjega leta.
Če se ne plača najdalje 14 dni po zapadlosti, se zaračunajo zamudne obresti za
davek in doklade v smislu zakofia, izdanega 9. marca 1870, št 23. drž. zak., 23. jžn. 1892, *t. 26 drž. zA. in 27. jul. 1892., št 19 drž. zak. in sicer od dneva po zapadnem roku.
Trst, 15. septembtg 1915. Ces. komisar neposrednega mesta Trst
Domate vesti.
Predavalni večer Prof. Marcel Sal-
z e r, ki je bil od vojno-preskrbovalnega
urada c. kr. vojnega ministrstva povabljen za predavanja na jugozapadni fronti in v zaledju, je dospel v Trst in bo čital danes zvečer v dvorani Teatro Comunale, izbrana svoja najboljša in najbolj učinkujoča predavanja. Program bo vseboval zlasti dostojen, času primeren humor.
Prof. Salzer je imel v zadnjih dneh priložnost, da je v ožjem vojnem ozemlju zabaval s svojimi predavanji vojskovodje, njihove Štabe, oficirje in moštvo in jim je sredi resnosti časa audil razvedrilo in zabavo.
Predavanja prof. Salzerja so brez vsakega dobička zanj in je namenjen ves dohodek izključno vojno-preskrbovalnemu uradu vojnega ministrstva.
V vseh krogih prebivalstva vlada naj-živahnejše zanimanje za znanega nemškega predavatelja. Vstopnice se dobe v knjigarni Schimpff, v trgovini s papirjem Strehler in zvečer pri blagajni po 2 K in 1 K (clijaki 50 vinarjev). Pričetek ob 7 in pol zvečer.
Tiralico objavlja uradni „Osservatore Triestino" za naslednje osebe, ki so pobegnile v inozemstvo in jih vojaško sodišče zasleduje zaradi zločina proti državni oboroženi sili v smislu § 327. vojaškega kazenskega zakonika: dr. Hinko H i n k o v i č , odvetnik in hrvatski poslanec, dr. Franko Potočnjak, Fran Šupilo, izdajatelj in odgovorni urednik lista „Riječki Novi List", in Dragotin Gustinčič, inženir.
Kolera v Trstu. Kakor je razvidno iz včerajšnjega poročila o koleri v Trstu, ni v Trstu nobenega slučaja kolere več. V magdalenski bolnišnici se nahajajo samo 4 osebe kontumacirane, s čemer pa ni rečeno, da so bolne za kolero. Izključeno vendar ni, da se ne bi pojavil Se kak slučaj, toda več kot gotovo pa je, da je nevarnost razširjenja te nevarne bolezni popolnoma izključena. Ni naša navada, da bi tjavendan komu izrekali pohvalo in priznanje, toda kar je res, je res : tržaškima zdravstvenima oblastima, občinski in državni, gre v tem oziru vsa pohvala in priznanje. Da bi bilo tudi vse drugo tako v redu v Trstu, kakor je to, potem bi bil Trst ne samo „fedelissima", temveč tudi „felicissima!"
Sestanek hišnih posestnikov. Hišni posestniki so sklicani na drugi sestanek, ki se bo vršil jutri, v nedeljo, dne 19. t m. ob treh popoldne v dvorani „Tersicore" v ulici Chiozza Št. 7. Ta sestanek se sklicuje glasom sklepa prejšnjega sestanka, ki se je vrš i v nedeljo, dne 12. t. m.
Izgubila je, kakor smo že javili, neka ženska na poti iz Kostanjevice na Krasu v Trst 300 K, ki jih je imela v notesu. Od notesa so jej ostale samo platnice, ostalo pa je izgubila z denarjem vred. Pošteni najditelj se prosi, da prinese denar z beležnico vred v naše uredništvo, ki ga izroči izgu-biteljici, ki ima svojega moža na bojišču.
Ruski invalidi na povratku v domovino. V petek zvečer so odpravili iz Zagreba 17 ruskih vojnih ujetnikov. So to ljudje večinoma z amputiranimi udi, ali drugimi telesnimi poškodbami, ki jim ostanejo za vse življenje. Na, dvorišču garnizij-ske bolnišnice, kjer so se poslavljali od svojih tovarišev, so se odigravali pretresljivi prizori. Ljudje so se objemavali in da-si so odhajali v stanju, ki vzbuja usmiljenje, so vendar jokali od veselja, ker bodi) skoro zopet videli svojo domovino. Hvaležno so se poslovili tudi od zdravnikov. ki so jih negovali z isto ljubeznijo, kakor naše bolne vojake. Ruske invalide odpravijo najprej v §kupen tabor v Avstriji in potem še le z večjim transportom v Rusijo. _____
Lučanje kamenja. Urša Čelazerjeva, ki stanuje v ulici di Ponziana (pri sv. Jakobu) št. 125, je včeraj dopoldne ob enajstih prinesla na zdravniško postajo svojega komaj triletnega sinka, kateremu je ime Galliano, ker je revček imel precejšnjo rano na čelu. Mati je povedala, da je ubogemu Gallianu priletel v čelo kamen, ki mu ga je bil zalučal nek paglavec.
— Istotako je spremila na zdravniško postajo snoči ob polisedmih Antonija Komar-jeva, ki stanuje v ulici del Ponzanino (tudi pri Sv. Jakobu) Št 1, svojega 8 letnega sina Viktorja, kateremu je bil tudi nek paglavec zalučal kamen ter ga zadel v glavo, prov-zročivši mu precejšnjo rano. Zdravnik je obema podelil potrebno in slučaju primerno pomoč.
Požar. Včeraj okoli poldne je začelo goreti v mirodilnici M. Jellersitz, ki se nahaja v ulici del Molino a Vento št. 1. Pozvani so bili nemudoma na pomoč gasilci, ki so takoj z glavne gasilske postaje prihiteli gasit. In res se jhn je posrečilo, da so v kratkem odstranili vsako nevarnost, ki je bila na vsak način velika, ker je v mirodilnici vse polno najbolj gorijiv h snovi. Po dobro uro trajajočem napornem delu, so gasilci popolnoma pogasili ogenj. Ogenj je sicer napravil precej škode, a tvrdka Jefiersitz Je zavarovana proti požaru.
Umrli so: Prijavljeni dne 17. t. m. na mestnem fizikatu: Azziani Fflomena, 77 let, KJadin 601; Kukanja Josipina, 05 let, Polje Sv. Alojzija it 6; Fonda ValeriL 2 meseca, ul. sv. Zenona Stav. 1; Pahor Ivan, 7 let; Turkovič Milan, 3 teta , Udovič Mirko, poldrugo leto; Vekjet Marija, 23 let, Sv. Mar. Magdalena zgornja št. 450. — V mestni bol-
nišnici dne 17. t. m.: Cuppo Ferruccio, 4 leta; Ferletič -Alojzij, 39 let; Mlaker Fran, 9 mesecev; Mal Ivan, leto dni; Pregarc Ida, 7 let
Bo«vL
Darovi, došli cesarskemu komisarju. —
Upravništvo »Lavoratore« na došlih in že objavljenih darovih K 254.33 — za sklad za vdove in sirote padlih v vojni, K 75.— za tržaške ubožce, K 37.— za begunce iz Furlanije in Istre, K 50.— za o-krepčevalnice ranjencev, K 70.— za brezposelne, K 12.— za vojake na južnem bojišču, K 25. — za Beli križ, K 10.— za podpore vojakom, oslepelim v vojni, K 19.— za ranjence z Doberdoba, K 5.— za vojake na bojišču.
Tvrdka »Agrumaria« je dala cesarskemu komisarju za okrepčevalnico ranjencev na razpolago 4 zaboje (100 škatelj) preparirane juhe.
Upravništvo »Cittadino di Trieste« K 42; zbranih med mornarji vojne ladje »Franz Josef I.« v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. — Ivan Zanier K 30. — za vojake, oslepele v vojni. — Tvrdka Savel D. Modiano K 2044.20, in sicer K 1294.20 kot povračilo onih zneskov, ki jih je sklad za brezposelne izplačal delavcem njegovega podjetja in K 750 kot dar skladu za brezposelne.
Kdo ve kai?
Prosijo s« podatki o naslednjih osebah s
Fran Logar, policijski oficijal pri civilnem ko-misarijatn, vojna poŠta 91, vprašuje po rodbini Logar, p. d. Roder v Srpenici. Kdor bi kaj vedel o tej rodbin', naj naznani na zgornji naslov.
Kolera o Trstu.
Poročilo o stanju kolere dne 17. sep. 1915. Dne 16. sept. je bilo v zdravniški oskrbi: 3
Novi slučaji;..........—
Okrevalo (oseb):........3
Umrlo (oseb):.........—
Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb)... — V magdalenski bolnišnici kontumacirani 4
Cene raznih 2lv!l v Trstu.
(Dne 17. septembra 1915.)
Moka bela . . « •*....
Sladkor ..........
Meso (goveje) sprednji deli
Mdnji „ K Meso telečje ........
Meso koitronovo *,,...
Vampi • .........
fllhnina (solj ena) • • • •
Gniat, kuhana
Gojat sirova
Maslo sirovo
Mast svinjska)
Sir (ementalaki) .•••••
Kokoši * . * •«*••••
Piščanci
Polenovka suha ..*,*. „ namočena • • •
Testenina.........
Riž............
Fiiol	.......
Sob.*...•••••.• Zelje (sladko) ...•••• Zelje (kislo) .......
Kisla repa........
Ječmen ..........
Fiiol (strožji) vinarjev . . Krompir	„	. . .
Grah	, . - .
Paradižniki	„ • • •
Radič	, • . ,
Salata	, • * <
Zeleno	„ . .
6eeen	„ • • <
oebuli	f,	• • i
Jajca	» • •
Buče	„ • • i
Pesa	, • • .
Malancane	„	• •
Kumare	m • • .
Mleko	„ . . .
7— kg 7— kg 10— kg 5-40 kg 6'- kg
. . . K 0-76 kg . . . . K 1— kg . . K 4 32, 5 62 kg . . . 4 48, 6 — kg . K 5 20 do 8 — kg . K 3 20 do 3 60 kg
.....It 2-— kg
• ... K
•	. . . . K .... K
•	• . . K
g
1 ". *. ".. K 5-40 k, K 7 50 do 8-- k| K 3*— do 4 — kg , . . K 2-20, 2 40 kg
.....1-28 kg
.......K 1-60
.....K 2— kg
.... K 1-28 kg
.....K 1 60 kg
. ... K 24, 32 kg .... K —«4 kg
... K 56. 60 kg ...... K —80
..... 32 40 kg
•	••... 20 kg
.....—-80 kg
..... 28, 32 kg
. . 4 do 6 merica . . 10 do 12 gla,'a
, .... 8,12 glava ... 10, 12 glava . . - "K 64, l:> kpr . . . 18,20 komad ... 3, 4 komad . . 4 do C komad ... H, 4 komad . . 4 do 8 komad .... 56, 60 liter
MALI OGLASI.
»nniDIII se Ct^a gostilna združenu s kavarno llUJCm n prodajo tobaka v sredini tr#a v Ajdovščini s 1. novembrom. — Vpraša naj se pri gospej Rozi Polaak, Šmarje pri Ajdovščini. 424
If I1H1 se dnevno nova in rabljena volna po kon-KlUPl kurenčnj in visoki c^ni Prinesti ali pisati Pebiasio. ul. Chiozza štev. 34.	313
MCblirCnt! SOfm ?e ^ pošteni gospo-
levo.
dični. Ul, Commerciale P, III. nad.
517
Kmmnfl1 ^ranjsJli čeSki in kislo zelje nruilipir v sodih se prodaja po najnižjih cenah pri Jak. Vatovec, ul. Carintia 19.	473
f*AlrfllHffn se proda po K 4 70 kg. ITI. Stadion LUIlUlllIlU štev 10.	435
Abs. fflozofhinio
kih ili srednjih škola. Via Remota 17, vr. 2i. (436
n«lnimA^ffm cenjenemn občinstvu svojo zopet rilpuruiuin odprto gostilno v ul. Belvedere štev. 67. - Viktorija Fatur.	438
Sipe
nove in rabljene Be prodajo po nizki ceni Ul. Riborgo 17. Zaloga železnine. 439
Žepne
vini Rudolf Bnffa v Trstu, Corso št. 6
Dlolrfpirno SvetiUke in baterije v ve-Cieiiinuie liki izberi se vdobi v trgo
140
Naznanilo.
Vsled velikim težkočam se nam je posrečilo preskrbeti našo veliko zalogo izdelanih oblek za možket dečke in otroke za nastopajočo sezijo.
Dasiravno so cene neizmerno porastle zadovoljili se bomo z malim dobičkom, da tako ohranimo cenj. odjemalce.
Ravnateljstvo skladišč :
„Rile grandl faMricbe" ulico Barrieri ft. 1B
■lil II	H«	mniiiHB
		
Umetni zobje \
i in brafeljutfh zlate krone In oOrobkl *
| VILJEM TUSCHER
i	konces. zobotehnlk
i TRST, hI. Cosermo it 13, IL n.
X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•i
i
I
I JOSIP STRUCKEL ■
I- Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške, _ in ženike, zefir, batisfein perl)lva svila g — za jopice. — Svilenina m okraski zadnje —
I novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge za-
Lvese, trliž po izjemno nizldh cenah. ■
_ mnmmiitrv ^ii n—aH
£ ZOBOZDRAVNIK	g
Dr.J.Čermak j
se je preseli! fn ordlirlra seda) I
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, I vogal ulice delle Poste.
iidiiaje lo&cv MMm. Ploinlitfaip.
^ UfrlET&l ZOBJE. j
I
likerjev in špirita naj-boljš*' tovarn.
Prodaja na Mno in na debelo- - Cene zmerne.
Trst ulici Solltarlo it. 27
SHSSEESEf-Si
Cene zmerne. Postrežba točna.
Špirit
Grozdje in vino ^rr^t
Sanja priložiti zn*mko za odgovor.	431
^pinovko
Rum Coghac
ter sloviti želodčni liker
PI ©rian
se vdobi vedno in vsaki mnoSIn? pri dobroznani tvrdka
U. Plesnlčar - Trst, Via Donizetii 3
nasproti židovskega tempelna.
Cene zmerne.
IlEs
Postrežba 4o€na*
iina^iiiii
Trst^Cams&o S. Giaccmo 2
Priporočat cenjen, občinstvu svoja
trgovino pMM in iclsKlh potreben
Prodaja razglednic in Igrač vseh vrst,
Prošnje se tPđi mejniki v slov. IszHra,
Dvorana Teatro Comunale
DANES, soboto. 18. septembra, ob 1% zueter
Zabaven predavalni veter.
Profesor Marcel Salzer.
| Popoten znesek je posvečen vojni preskrbi.
Času primeren humor v verzi' in prozi.
D Vstopnice
Vstopnice po 2 K in 1 K (za dijake 50 vin.) se dobe v knjigarni Schimpf, v trgovini s papirjem Strehler in zvečer pri blagajni.