GEOLOGIJA 23/2, 279—283 (1980), Ljubljana
UDK 551.243.4(497.12)=863
Šmihelska tektonska krpa
The klippe of Šmihel
Jože Car
Razvojno projektivni center Idrija, 65280 Idrija
Andrej Juren
študent geologije
Katedra za geologijo in paleontologijo, univerza Edvarda Kardelja,
61000 Ljubljana, Aškerčeva 12
Kratka vsebina
Šmihelska tektonska krpa leži na eocenskem flišu Pivške kotline med
Nanosom in Postojno. V njej se dobro ločita dve narivni enoti; spodnja
sestoji iz senonskega apnenca, zgornja pa iz liasnega dolomita. Po enaki
stratigrafsko-litološki in tektonski sliki v okolici Predjame na južnem
robu Hrušice avtor sklepa, da je šmihelska tektonska krpa erozijski osta-
nek nari va Hrušice, ki je nekoč prekrival dobršen del Pivške kotline.
Abstract
The klippe of Smihel rests upon the Eocene flysch of the Pivka basin
betvk^een Nanos Mount and Postojna. It is formed of two thrust-sheets;
the lower one is composed of Senonian limestone, while the upper unit
consists of dolomite similar to the Lower Jurassic dolomite from the
northern margin of the Pivka basin. The general conclusion is, that the
Šmihel klippe is a detached part of the Hrušica nappe which has escaped
erosion. The resulting structure corresponds to the geological relations
along the southern margin of Hrušica.
Uvod
Na flišu Pivške kotline se nad vasjo Smihel severozahodno od Postojne
dvigajo apnenodolomitne vzpetine (cca 900 X 500 m) z najvišjim vrhom Kacu-
Ijem (648 m). Nanje je prvi opozoril F, Kossmat (1905) in štel dolomit v oko-
lici Smihela v zgornjo kredo. Na osnovni geološki karti 1;100 000 list Postojna
(S. Buser, K. Grad, & M. Pleničar, 1963) ter v Tolmaču za list Po-
stojna (M. Pleničar, 1963) je šmihelska tektonska krpa označena kot otoček
spodnjekrednega cenomanskega apnenca (Ki, 2) na eocenskem flišu; njeno
zvezo z Nanosom je prekinila erozija. R. Gospodaric (1970) je razlikoval
280	. J- Car & A. Juren
v tektonski krpi pri Smihelu triadni dolomit ter jurski in kredni apnenec. Kred-
ne kamenine Postojnskega krasa so po njegovem mišljenju prvotno prekrivale
eocenski fliš Pivške kotline vsaj v kilometer širokem pasu južno od današnjega
predjamskega nariva.
Namen najinega članka je, na podlagi zadnjih raziskav določiti starost ka-
menin, ki sestavljajo šmihelsko tektonsko krpo ter ponazoriti medsebojno lego
plasti. Natančnejše poznavanje geološke zgradbe šmihelske tektonske krpe bo
pomagalo pri razlagi podobnih geoloških razmer na južnem obrobju Hrušice.
Avtorja se zahvaljujeta dr. R. Gospodaricu za nasvete, dr. J. Pavšiču in dr.
R. Pavlovcu pa za mikropaleontološki pregled zbruskov.
Sestava in zgradba šmihelske tektonske krpe
Eocenski fliš Pivške kotline sestoji iz laporja, peščenjaka in konglomerata.
Na njem leži svetlo sivi in rumenkasto beli apnenec spodnje strukturne enote
šmihelske tektonske krpe. Plošča apnenca je tanka; po oceni je poprečno debela
le okrog pet metrov, največ pa 20 m. Na več mestih je apnenec ob narivni
ploskvi povsem iztisnjen; tam leži na flišu neposredno dolomit zgornje struk-
turne enote šmihelske tektonske krpe (si. 1).
Apnenec je povečini masiven. Le na dveh krajih je slabo izražena plastovi-
tost z vpadom 30 do 35® proti NNE. Kamenina sestoji iz več različkov mikritne-
ga apnenca in kaže znake sedimentacije v mirnem okolju z občasnimi obdobji
nekoliko večje energije. Apnenec je tektonsko močno zdrobljen in prehaja
v brečo. Prepreden je s številnimi žilicami psevdosparita.
Z makrofosili je apnenec siromašen. Izluženi preseki kažejo na ostanke
rudistnih školjk, verjetno radiolitov. Vsebuje pa kamenina veliko organskega
detritusa, predvsem alg in foraminifer. Najpogostnejši so vzdolžni in prečni
preseki alge Aeolisaccus kotori Radoičič (si. 2), ki je bila doslej najdena v zgor-
njekrednih plasteh, največkrat v senonskih. Zelo pogostni so tudi preseki alge
Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri), ki pa ni povsem zanesljivo do-
ločena. Med številnimi slabo ohranjenimi foraminiferami omenjava globotrun-
kane in vrsto Nezzazata simplex Omara, ki je prav tako živela v zgornji kredi.
Fosilna združba kaže na zgornjo kredo, najverjetneje na senonsko stopnjo.
V preiskanih vzorcih apnenca nisva našla tekstur, ki bi kazale na njegovo
normalno ali inverzno lego. Ker je apnenec spodnje enote šmihelske tektonske
krpe očitno podaljšek enako starega normalno ležečega apnenca na obrobju
Hrušice, sklepava, da leži tudi v okolici Smihela normalno.
Na zgornjekredni apnenec je pri Smihelu nar in j en temno sivi tanko plasto-
viti (2 cm do več dm), pogosto laminirani zrnati dolomit. Tu in tam prehaja
v dolarenit z odlično razvito postopno zrnavostjo, ki zanesljivo pomeni normalno
lego plasti (si. 3). Dolomitnopeščena kamenina je razpokana in nagubana. Nekaj
metrov velike pokončne in poševne gube s smerjo vzhod—zahod so očitno po-
sledica narivanja. Vpad plasti je zaradi zapletenih tektonskih razmer različen.
Starost dolomitnopeščene kamenine s fosili ni dokazana. Ob cesti nad Smi-
helom vsebuje prekristaljene oblike, za katere meniva, da so ostanki litiotidnih
školjk. Tudi sicer kamenina spominja na spodnjejurski dolomit v širši okolici
severnega obrobja Pivške kotline.
Šmihelska tektonska krpa
281
SI. 1. Geološka zgradba šmihelske tektonske krpe
Fig 1. Structural map and sections of the klippe of Smihel
282
J. Car & A. Juren
SI. 2 — Fig. 2
Aeolisaccus kotori Radoičić, 55 X
Flišna podlaga in mezozojske plasti šmihelske tektonske krpe so bile pri
narivanju deformirane v obliki hrbtov in dolov s smerjo NNE, oziroma NE, ki
potekajo torej vzporedno s smerjo narivanja Hrušice na kredne grude Javorni-
kov. Deformacije imajo valovno dolžino okrog 200 m, vmesne — manj izrazite —
pa okrog 100 m. Opisane oblike so narivne deformacije drugega reda, medtem ko
celotna tektonska krpa predstavlja sinklinalni del narivne deformacije prvega
reda.
Šmihelska tektonska krpa kaže dva zanimiva tektonska fenomena. Severo-
zahodno od šmihela je erozija ustvarila dvojno tektonsko polokno, njive pod
Kaculjem pa ležijo v flišni podlagi dvojnega tektonskega okna. Tektonsko krpo
prečka v smeri zahod-vzhod manjši normalni prelom.
Enake stratigrafsko-litološke in tektonske razmere na južnem obrobju
Hrušice v okolici Predjame potrjujejo, da je šmihelska tektonska krpa erozijski
ostanek nariva Hrušice, ki je nekoč pokrival dobršen del Pivške kotline.
Literatura
Kossmat, F. 1905, Erläuterungen zur geologischen Karte Haidenschaft-Adels-
berg, Wien.
Buser, S., Grad, K., Pleničar, M. 1967, Osnovna geološka karta 1:100 000,
list Postojna, Zvezni geološki zavod, Beograd.
Pleničar, M. 1970, Tolmač za list Postojna, OGK list Postojna, Beograd.
Gospodarič, R. 1976, Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v
kvartarju. Acta carsologica, 7, Ljubljana.
Šmihelska tektonska krpa
283
SI. 3. Postopna zrnavost srednjeliasnih peščenih plasti
Fig. 3. Graded bedding of Middle Liassic layers