fipedlzlone ta abbonamento postal«
PottoiD« plačan« * fi01"^	P,exxo - Cena C 0.60
'Domoljub
v Ljubljani 26. majnilca 1943-7CX1	56 . štev. 21
rKo hufeS svoj mačafi
Morem!
Ko no vitezi srednjega veka odhajali v voj« sko, so se najprej Bogu priporočili. Ko so sto« pali v cerkev prosit za božjo pomoč, so svoja meče zunaj pred cerkvijo obesili na stebre, da bi njihovo orožje tako bilo deležno božjega blagoslova. Ti možje krščanskega srednjega veku so bili polni samozavesti, saj so se zave« dali sile svojega orožja ter moči in spretnosti svojih rok. Vendar pa se niso zanašali zgolj nai svojo moč in vojno znanje, marveč so svojo samozavest družili z otroškim zaupanjem v bož« jo pomoč. Krščanski srednjeveški bojevnik so je bojeval za pravično stvar in je zaradi tegal kot pobožen mož ali mladenič lahko zaupal X božjo pomoč.
Človek sme vase zaupati, v Boga zaupati pa moral Nordijski pisec pravi: »Vzemi bož« jo voljo in ji dodeni se svojo. Nato pa vzemi kladivo močnega poguma ter obe volji skuj *1 eno. Potem boš videl, da bo na eni struni upo« dobljena božja podoba, na drugi pa tvoja pi« suva. Takrat boš nekaj veljal.«
Gospodovih dvanajst apostolov si misli, -m Pravijo, da so bili preprosti ljudje. Res, da so bili preprosti možje, niso pa bili kaki navadni povprečneži, marveč značaji, janež in Jakolji na primer sta bila ognjevitu mladeniča, ki stal svoje visoke misli pač podedovala po svoji ma« teri, katera je nekega dne padla k Gospodovinl nogam ter ga prosila, naj bi njenima dvemai sinovoma dodelil kako visoko službo v Svojeu| kraljestvu. Mislila jc še takrat, da bo Jezuf ustanovil mogočno svetno državo. Materinska srce je govorilo te prošnje. Kristus pa, dasi jq| vedel, kako napačno misli ljubeča mati, njen® prošnje vendarle ni zuvrgel, marveč je oba' mlada apostola vprašal, ali bosta mogla z njim
Iiiti kelili, ki ga bo on pil. Vprašal ju je, ali >osta mogla biti deležna krsta, ki ga bo on deležen? Ali bosta mogla v njim skupaj iti Vi trpljenje in smrti' To so bilo vprašanja za dvojo ponosno hrepenečih človeških src. Ali bosta mogla, kur bo zmogel Gospod?
Bova I Moreva I Bova, ne sicer tako, kakoC najina dobra mati želi, vcndurle bova z G o« spodom vred do dna izpila njegov kelik trplje« nja. In Gospod ju je bil vesel.
Morem, zmorem! To je pogumna beseda, ki je Gospod ni zavrgel. To je samozavest, ki ja opravičena in prava. Kje neki pa je zapisano, da bi človek, da bi z.lusli mlad fant morul biti mevžast, boječ, strahopeten, čemu nam je nai Stvarnik podelil telesne in duševne sile? Zato nam jih je dal, da jih bomo pruv rabili tet
Sri tem zaupali, da bo našemu prizudevanju og dul dober izid in konec.
V teku človeške zgodovine je človek storil že marsikako veliko dejanje. Mursikaj teh ve« likih zgodovinskih dejanj pa bi nikoli ne bila storjenih, ko bi jih ne bili storil ljudje, ki so v svojh močnih srcih trdno zaupali vase in v božjo pomoč. Marsikak tak veliki in plemeniti dobrotnik človeštva je moral premagati včasih gore težav in ovir, ko si je prizadeval, da bi kaj velikega in dobrega storil. Pa ga je pod« žigalo zaupanje v svoje sile iu dobro stvar ter
5odpiralo zaupanje v božjo pomoč pri dobrem elu — in premagal je vse ovire. Veliko delo je bilo tako dovršeno z zaupanjem vase in t. Bog«.
Tako pojdi na delo tndi ti, krščanski slo« venski mladenič, ko je treba doseči velike cilja v čednosti, delu doma in v delu za narod. Pojdi in reci: Morem tudi tol
Starodavni lužemberh oh tihi Krki
Vojni dogodki preteklega tedna
Uspešni letalski napadi v Sredozemlju
Italijansko vojno poročilo št. 1087 od 17. V. poroča, da so italijanske in nemške letalske ikupine z dobrim uspehom napadle pristanišče v Alžiru. — Isto noč so sovražna letala letela nad Rimom ter spustila nekaj bomb nad Ostio, kjer io napravila nekaj škode in nekaj ranjenih.
Italijansko vojno poročilo št. 1088 od 18. V. naglaša, da so italijanska torpedna letala na svojem ogledniškem poletu nad obaljo Severne Afrike torpedirala eno sovražno lahko križarko v zalivu Bougie ter na morju en parnik. Izmed sovražnih letal, ki so priletela nad Alghero, je sovražnik izgubil 2 letali, ki ju je sestrelilo protiletalsko topništvo. Nemška korveta je nad morjem sestrelila eno sovražno letalo, drugo pa je padio v morje v mesinski ožini, ko ga je bil zadel protiletalski top.
Italijansko vojno poročilo št. 1089 od 19. V. pravi, da so italijanska torpedna letala v plžirskih vodah napadla veliko ladijsko spremljavo, ki je
fdula ob obali. Letala so zadela 3 velike parnike, zmed katerih je bil en 10.000 tonski parnik bržkone potopljen. — Sovražna letala so napadala nekaj krajev v Kalabriji, nekaj otoliov ter 1'ante-leiijo. Sovražnik je pri tem izgubil "7 letal.
Italijansko vojno poročilo št. 10SI0 od 20. V. naznanja, da so italijanska letala uspešno bombardirala ladijsko spremljavo, ki je plula ob alžirskih obalah. Dva parnika srednje velikosti sta se bržkone potopila, tretji parnik, ki je imel 10 tisoč ton, je bil hudo poškodovan. Osem bombnikov pa je napadlo ter poškodovalo pristanišče v Sfaxu, Oranu in Djidjeli. — Nad Sicilijo so protiletalski topovi zbili eno sovražno štirimotorno letalo, nad pokrajino Campidano in nad Trapa-nijem pa je sovražnik v boiu izgubil 13 letal.
Italijansko vojno poročilo št. 1091 od 21. V.
naglaša, da so italijanska letala bombardirala lu-ko Bizerto ter v tuuiških vodah potopita en	sovražni rušilec. — Nad otokom Panielerijo je	sovražnik izgubil 7 letal, nad Sardinijo pa 5.
Sovražne izgube v Severni Afriki
Italijanski uradni seznam sovražnih izgub v Alriki od 10. junija 1940 do 31. majniua 1913 navaja te-le sovražne izgube: Ujetih je bilo 63.901 ujetnikov, tankov uničenih ali zajetih 5833, topov 1524, avtomobilov več tisoč, pa število še ni do-gnano. Letal je bilo zanesljivo sestreljenih 5739, drugih 2000 letal pa je bilo bržkone tudi uničenih. Križark je bilo potopljenih 32, pomožnih kri-žark 3, rušilcev 40, podmornic 88, pomožne ladje 4, manjših ladij 7, parnikov 178 z 1,137.500 tonami, petrolejskih ladij 16, jadrnic 10. Nemške sile pa so potopile še 3 rušilce, 7 manjših ladij, 10 parnikov in 1 petrolejsko ladjo. — Italijansko letalstvo pa jc skupaj z nemškim potopilo še eno križarko.
Uspešni boji v Rusiji
Nemško uradno poročilo od 17. V. poroča, da so nemške čete okoli Velikih Luk uspešno napadale. Na raznih krajih vzhodnega bojišča so vdirale v sovražne postojanke.
Nemško uradno poročilo od 18. V. cmenja, da so v bojih pri Kubanu nemške čele zajele več ujetnikov. Nemško letalstvo je napadalo Petrogrnd.
Nemško uradno poročilo od 19. V. pravi, da so vzhodno od kubanskega mostišča in pri Izjumu bili vrženi nazaj sovražni napadi.
Nemško uradno poročilo od 20. V. govori, da je dan v splošnem potekel mirno.
Nemško uradno poročilo od 21. V sporoča, da so sovražni sunki povsod bili odbiti, da pn so nemški napadi bili uspešni. Nemško letalstvo je napadalo prevoze.
Oblačilni muzej
Po svoji oblačilni industriji je znano daleč po svetu češkomoravsko mesto Prostejev. Ze dolgo si je mesto želelo poseben oblačilni mu-«ej, ki naj bi pokazul razvoj oblačilne stroke od najstarejših časov do naših dni. Zdaj je Prostejev dobil tak muzej in so v njem razstavljene vse obleke od starodavne rimske toge do sodobne«« fraka. Oblačilni muzej v Proste-jevu je nujbrž edinstven na s\etu.
VojaSke knjigarne
Vrhovno poveljstvo nemške vojske je osnovalo tako imenovane ambulantne knjigarne za vojake na bojiščih. Namen teh knjigarn je prodajati in izposojati knjige pripadnikom oborožene sile.
Kazen za neplačane davke
Na švedskem obstoji zelo tesno sodelovanje med Uradom za razdeljevanje alkoholnih pijač ter državno blagajno. Prodaja alkoholnih pijač je na švedskem omejena in jih dobi vsak odrasli moški samo 2 litra na mesec. Na drugi strani pn se švedska državna blagujna zadnje čase vedno pogosteje pritožuje, da nekateri nočejo v redu plačevati taks na alkoholne pijače. Da bi se tem nevšečnostim izognil, je Urud zu razdeljevanje alkoholnih pijač izdal opozorilo, y katerem grozi, da bo zmanjšal mesečne obroke ali celo vzel pravico nnkupa nlkoholnih pijač vsem tistim, ki ne bi mogli dokazati, da so plačali predpisane takse. Kakor se je pokazalo, Je bil ta opomin zelo uspešen. Ze nekaj dni sem — pravi neko poročilo iz Stockliolmu — ljudje kar oblegajo davčni urad, da bi plačali davke oziroma svoj stari dolg državni blagajni.
Karakulske ovce
Zagrebški mesečnik »Kočarski cestnike je objavil zanimiv članek o prizadevanju za gojitev karakulskih ovac nn Hrvatskem. Tam obstojajo vsi pogoji za uspešno gojitev te plemenske pasme ovac, ki daje poleg mesa, mleka in volne še dragoceno perzijsko krzno. Ze 1. 1894 je takrutna bo«ansko-hercegovska deželna vlada nabavila iz Besarabije prve buharske karakulske ovce. Tri leta kasneje je uvozila iz 1 urkestana in Buliare nuduljnjih 05 ovuc in i
ovnov. Poleg čiste karakulske pasme so pričeli gojiti tudi križance z domačo ovco. Karakulska ovčja pasma ne zahteva posebuo skrbne nege, niti prvovrstne paše iu dobro uspevu tudi v kraških predelih.
Španske pivovarne delajo
Navzlic težavam so se španske pivovarne primeroma dobro založile z ječmenom in uspešno delujejo. Znana madridska pivovarna »El A q u i I a < je dosegla v letu 1942 pet milijonov pezet eistega dobička. V zadnjem čusu so zopet dovolili tudi nadrobno prodajo piva, ki so jo nedavno prepovedali. S posredovanjem vladnih činiteljev se je posrečilo sklenili pogodbo z argentinskimi dobuvitelji pivovarniškega ječmena.
t General grof Brockdor'
Po hudi bolezni, pridobljeni nu fronti, ie II. moja v Berlinu umrl general grof Brock-dorf, junaški branilce predinuslja nu jugu II-menskega jezera. General Brockdorf je bil pozimi 1941-42 mnogo mesecev popolnoma odrezan s svojimi četami od nemške glavnine ter se je z veliko hrabrostjo končno Ic prebil iz sovražnega objema. Pokojni general se je bil odlikoval tudi v prvi svetovni vojni 1914—1918.
Ukrajina je bogata dežela
V	Ukrajini so začele zopet delovati sladkorne tovarne, ki so bile v tej vojni skoraj vse uničene ali poškodovane. Izmed 130 jih obratuje danes že 106 in lahko predelajo dnevno 650.000 stotov sladkorne repe. Zaradi tega dejstva je nemška armada lahko krila na vzhodni fronti vso svojo sladkorno potrebo. Poleg tega pa je ostalo še sladkorja za sladkorne tovarne in iz-delovalmce marmelade (sadne mezge).
Gonilna jermena iz papirja
V	tekstilnih tovarnah ▼ Censtohovi, nekdanji sloviti poljski božji poti, so za svoje stroje začeli uporabljati gonilna jermena iz - papirja. Vendar pa ta. jermena niso čisto iz samega papirja, pae pa so prepleteni še s posebnimi tekstilnimi v akni, da se ne bi prehitro strgali. Kakor se zdi - piJe nemški poročevalec iz
,Wtn''af7 80 Jer'?c,m z<!l" odporna in zdrže izredno dolgo. S posebnimi poskusi so dokazali,
KRATKE
Največji pisalni stroj na svetu ima seda i Kitujska; stroj ima 5000 kitajskih črk.
V Nemčiji izdelajo vsakih 90 minut en tank in vsak mesec 35 podmornic, čitamo v dnevnikih.
95 sovražnik podmornic so v prvih 33 mo. secih vojne potopile v Sredozemlju italijanske pomorske in letalske sile.
Ker je danski kralj popolnoma ozdravel, je s kraljevim ukazom preiieliulo regeutstvo danskega prestolonaslednika.
Za prevoz žita v srednjo Madžarsko in v balkanske države bo zgradila Madžarska novo luko v Novem Sadu na Donuvi.
Madžarska policija je te dni pregledala kopališča in druge javne prostore ter zaprla mnogo ljudi.
502 milijona lej so že zbrali v Romuniji s prostovoljnimi prispevki zu velik dom vojnih žrtev.
Četrtina sedanje Nemčije je pokrita z gozdovi; na vsakih 100 prebivalcev pride okrog 20 hu gozda.
Nod 54 milijonov mark je vrgel prostovoljni prispevek za Rdeči križ (brez zbirk na javnih prostorih), ki so ga pobirali to leto v Nemčiji.
97 ediuic so potopile doslej japonske sile v Tihem morju, je sporočilo ameriško ministrstvo zu mornarico.
203 dni v letu je zamrznjena reka Lena v vzhodni Sibiriji.
700 milijonov dolarjev so poslali domov 1. 194U izven svoje domovine živeči Kitajci. Žilavi in marljivi so!
Os združuje v Evropi 366 milijonov prebivalcev, od tega predstavlja 186 milijonov delovne sile, zaposlene z vojno izdelavo.
Obvezno telesno vzgojo za vse visokošolcc bo uvedla Bolgarija.
136 jezikov govore v Sovjetski Rusiji.
Skoraj 15 milijonov prebivalcev ima sedaj Madžarska.
Klanje in prednju perutnine je prepovedano v Bolgariji.
4 milijarde lejev za vojne nnmeiie bodo morali odšteti romunski Judje.
Romunski kralj Mihael je obolel nu škrla-tinki.
šest zelo vidnih bolgarskih osebnosti so ubili komunisti zadnje dni v bolgarski Sofiji.
Strahovalni napad na Varšavo jc izvedlo v noči med 12. in 13. majem sovjetsko letalstvo; mnoge hiše poškodovune in mnogo je smrtnih žrtev.
Nad 100 metrskih stotov rib-sardel in jegulj so ujeli v vodah Noli v Savoni tamošnji ribiči.
Za 3 milijone unč srebra bo Amerika dul.i Angliji, ko lio prevoz čez morje mogoč.
Novo albansko vlado je sestavil Ekrcm Libohova.
Skoraj 70 milijard jen so Japonci privarčevali od začetka vojne proti Kitajski.
Največje sovjetsko vzgajališče /.a častnike pri oklepnih čeluli so premcetili iz Leningrada za Urni v Mngnitogorsk, torej v Sibirijo.
Prva država na sveta glede pridelka olja je sednj_ polej? Španije — Italija.
Tnrčija je prodala Iraku večjo količino datfljnov, v zameno bo dobila stavbni les.
Kanadska vlada bo dajala na karte svojim državljanom tudi premog, les in tekoča gorivu.
Vzlic vladnemu napora primanjkuje na Slovaškem še vedno brusnega in jamskega lesa.
Od 9.6 na 22 centov se je v vojni dvignila cena ameriškemu bombažu.
Uvoz čevljev, ki imajo vrhnje dele iz tekstilnega blaga, je v Romuniji oproščen vseh pristojbin in carin.
Dokončno so izračunali, da je Bolgarija lani pridelala 170 milijonov litrov vina, za 70 milijonov litrov manj kot prejšnje leto.
480 milijonov turških funtov predvideva osnutek novega državnega proračuna.
da bi takšna papirnata jermena lahko s pridom uporabljali tudi za druge vrste stroje po drugih tovarnah.
Komunistična stranka - hrbtenica tolovajstva
pr(,,j tednom dni smo poročali o neki konfe-
I 6o j0 lanskega junija imeli komunisti med Ka listo njihovo »diskusijo«, kakor oni ime-
io o tak razgovor, eo prišli tudi zastopniki 5r čanskih socialistov in Sokolov. Ti obojni so ko-n m niste kot svoje vodilne zaveznike po svojih zakonikih pozdravili. Nato pa so komunisti začeli oinciiek med 6eboj, kar so krščansko socialistični L BOkolski zavezniki smeli poslušati, ne pa se vmešavati. In komunisti so svojim »zaveznikom« Lvedali take stvari, da bi bil vsakdo drugi vstal in to družbo zapustil. Sicer pa naj iz zapisnika, ki ie bil zaplenjen ter jo bil zdaj objavljen deloma v »Slovenskem domu«, navedemo nekaj glavnih komunističnih gesel, iz katerih je jasno razvidno, ka-],o je la nesrečna OF goli privesek Komunistične stranke, katera bo svoje ofarske zaveznike takoj »likvidirala«, kakor hitro ji nd bodo več potrebni. Začnimo:	....
Mogotci in lumpjc
Prvi je govoril neki komunist Jaki (kar je seveda njegovo partizansko ime), ki ja odkrito povedal, kake napake so komunisti delali. Dejal je: »Nekdo je prinesel, da je treba vse ljudi popisati (tam, kjer so jih partizani imeli zasedene). Takoj sc je izvršil pritisk na ljudstvo. Najprej naj podpišejo tako listo iskreni pristaši OF, nalo pa še drugi, ki morebiti le mislijo »gvišno je gvišno«.
Komunist s partizanskim imenom Tono (!or-janr, ki je tajnik Osrednjega komunističnega Ko-miteta (odbora) za kraje od Stične do Strug, je govoril, kako so partizani kar tja v en dan delili zemljo.
Komunist Samo s Kočevskega pa je dejal, da so med Olarji kažeta dve strani: eni so bogati kmetje in vaški mogotci, ki so bili izvoljeni v ofar-ske odbore po vaseh, drugi pa so heraški delavski lenuhi, ki jim komunist Samo pravi »lumpen-pro-lelariatc. Tudi ti prihajajo v vaških odborih do veljave. Na zborovanjih potem se pa sliši, da ti ljudje nočejo nič delati, češ: »Zdaj je druga oblast, mi ne lionin nič več delali, naj delajo bogataši, ki prej niso.« Na zborovanjih pa sem jim povedal, da Loilu zdaj marali še več delati, toda za uas.
Komunistična stranka vodi OF
Komunist Lojze Brodar. ki jo politični komisar belokranjskega olreda. je povedal, da so vsi uspehi, kar jih je imela OF, uspehi Osrednjega komunističnega odbora.
liolj jasno je govoril komunist Vlado Krča, ki je zmerjal krščanske socialiste ter dejal, da so jih drugi govorniki še premalo kritizirali. Treba bi bilo bolj jasno govoriti. Ti zavezniki so večkrat prišli v OF žele polem, ko je Komunistična stranka OF že bila organizirala.
Najbolj jasno in odkrilo pa je govoril sam komunistični vodja Boris Kidrič s partizanskim imenom Peter Kalan Ta je naglasil, da je lo zborovanje izreklo Komunistični slranki popolno zaupani". Nato pa je začel govoriti o težavah z »zavezniki«. Tem je takoj spočetka jasno namignil, kako stvari stoje. Dejal je, da socialna revolucija drugi«! po Evroni Se nI toliko dozorela, kakor pri nas, kjer smo prehiteli evropski razvoj. Ne smemo pa preskakavati časa Ce ne bomo preskakovali, bomo dosegli, da bo Sovjetska zveza (Rusija) »svelu razglasila, da je ta vojna za aovjelizacijo sveta. Sledil bo zlom fašistične fronte in nevtralizacija (ohromitev) Anglije in Amerike. Razvoi drugod še nI tako daleč kakor pri nas. Ne smemo tveaati tega, da gremo s svojo revolucijo tako daleč, da se osamimo.«
To je jasna beseda, ki pravi, da še ni prišel čas, da bi mogli komunisti sami prevzeli oblast. Se bolj jasno pa je povedal Kidrič proti koncu, ko je rekel, da komunisti danes še ne morejo preprečili krščanskim socialistom, da ne bi ustanovili svoje slranke. Rekel je: »Danes pravimo, če bi jo hoteli osnovati, bi jim kaj takega ne smeli In ne mogli prepovedati, čeprav bi jih od tega skušali Odvrniti, ker to še ni čas diktature proletariala z edino stranko Komunistično Partijo Ce pa bi »zavezniki« vendarle kaj takega storili, bi jih naše
K™«** t* BABY-KOL
nego otrok m r. p h. j. kolah
dobi se v vseh lekarnah in drogerijah
vojske nujno morale vreči v vlogo Kerenskega. Doživeli bi njegovo usodo in ml bi jih morali uničiti.«
Proti koncu je Kidrič še enkrat prešel na »zaveznike« ter dejal, da je »treba paziti na težnje, ki bi naslale proti temu, da se naslanjamo na Sovjetsko zvezo. To bo merilo v presojanju, če se bo vojna na vzhodu raztegnila. Treba se je bati tistih, ki bodo šli na angleške pozicije, ker bodo prej ali slej šli v Mihajlovičevce in v naročje bele garde.«
»Komunistična Partija ima v rokah vse pozicije.«
»Zaveznike« jc treba kontrolirati
Ko je Kidrič še enkrat naglasil, da danes še ni čas za socialno revolucijo, je dejal, da je »zaveznike« Ireba kontrolirati, vendar lako, da oni tega ne bodo vedeli. Izrekel pa je tudi upanje, da »krščanski socialisti postanejo še revolucionarji, da pa revoucionarnega boja ni mogoče graditi na ničemer drugem kakor na dialektičnem materializ-ntu« (kakor komunisti imenujejo svoj nauk).
Glede Sokolov je še povedal, da Sokoli-komu-nisti ne smejo zapuščati sokolskih vrel, uiarvcč v njih delati, »da ohranijo videz Sokolov«.
Iz vsega tega povedanega se vidi, kako kla-vemo vlogo že od vsega počelka razni »zavezniki« igrajo v komunistični OF. Pomniti pa je treba, da so komunisti tako govorili o teh svojih zaveznikih že lansko leto meseca junija. Od tistih dob so že marsikaterega svojega »zaveznika« tako ali drugače likvidirali in poslali na drugi svet. Toda še do danes ti »krščanski« zavezniki tlačanijo tem rdečim rabljem, katerim ni za osvoboditev slovenskega naroda, marveč zgolj za komunizem.
0 katoličanstvu naj sc nc govori!
Komunist Vojko, zastopnik nekdanjih kmečkih lanlov in deklet, je predlagal: »Beseda katoličani naj se več ne rabi. To je beseda preteklosti! Uporabljati je treba besedo kristjani. Iz političnih razlogov bi bilo napačno, ko bi govorili o katoličanstvu.«
Kaplana bi bilo treba ustreliti!
Med drugimi je na tej razpravi spregovoril tudi politični komisar kočevskega oddelka s partizanskim imenom Florjan Notranjee, ki je povedal, da so so pred dvema mesecema ljudje v Lošlt m potoku partizanom uprli, ker so ljudje o pa izanih vedeli Ic to, »da smo organizacija, ki hoče imciti vero, pobiti duhovnike in porušili cerkve.«
Temu govorniku je odgovarjal sam Kidrič, ki jc dobesedno dejal, kakor stoji zapisano v komunističnem zapisniku: »Primer v I.oškein potoku je primer oportunlzma. Kaplana bi bilo Ireba brezpogojno streljati. Da pa je kaplan pridobil faate, je znamenje našega slabega političnega dela.
ltabl ji
Komunistični komandant Velikonja Urban sa je pohvalil, ko so drugi začeli govoriti o beli gardi: »Mislim, da jc debata o beli gaidi sploh nepotrebna. Da smo ravno na Dolenjskem pravilno zgrabili, je najbolje dokazano po tem, da časopisi pišejo dolgo članke ln nas imenujejo krvnike, lu vidimo, da je popolnoma jasno, da je lo pravilno.« Tako je govoril ta komunist lanskega jiinua, ko kake »bele garde« sploh 5e nikjer na Slovenskem ni bilo. Ce se je komandant vpričo vseh komunističnih veljakov lahko balial. da so rahlji. ni čuda. če so se ljudje začeli braniti, da rešijo golo
ilVliPodobno trdo In krvoločno je govoril neki komunist Rudi. kateri je dejal: »Kar se lice stališča do bele garde, nismo popuščali. Zato so nam pravili, da smo krvniki.«	„„.,„t„i„
Ta je te besede govoril v odgovor komunistu Antonu Novaku, kateri je komunistom očital, češ da so v Loškem potoku bili preveč popustljivi in niso vseh postrelili.
Partijci nc smejn sami »likvidirati«
Komunist Lado iz Novega mesta je Bovo-il o »likvidacijah« (usmrtitvah . Pritoževal se je, da vse nrenaalo likvidirajo ljudi, preden pride o njih po-a	L Barju »likvidirali« nekoga
ki e bil navdušen pristaš OF. Nato pa je nada jeva ter povedal, da »partijci sami hodijo likvidirat ljudi Treba pa 1.1 bilo za tak posel organizirati posebne likvidatorske celice. Vpričo drugil. part. ^ nov, ki niso partijci, pripovedujejo kam hodijo likvidirat. Kako bo mogel partijec, ki bo znan kot likvidator, nastopali med narodom7«
Vojaške nalogo — polomija
Vrhovni komandant vseh partizanskih tolp Peter Strugar — Leskošek je nato govoril o vojaških nalogah komunistične stranke ter se pritoževal, da so partizanske čete, ki se Bamo braaijo, zapisane smrti, da je disciplina čet skrajno pomanjkljiva, da so komandirji čet in komisarji kakor kaki anarhisti, da pa je vendarle na vsej črti zmagala Partija, ki je zdaj hrbtenica partizanstva. Treba je še veliko dela, ker je povprečna raven navadnega partizana še nizka. Zato je tudi vojaško vodstvo partizanov prevzela v roke komunistična stranka. Grajal je tudi, kako slabo gospodarijo * partizanskih četah.
»Saj smo učenci ruskih boljSevikor«
Končal pa je ta del svojega govora takolet »Kakor vidite, je neizvršenih dolžnosti in nerešenih nalog na pretek Vendar ni, da bi nam upadel pogum, saj smo učenci ruskih boljševikov.«
Neomajno zaupanje komunistični interna« cijonali in Stalinu
Zadnji se je oglasil k besedi tov. Oskar Slatin, politkomisar 2. čete »1. bataljona belokranjskih odredov«. Temu je zaključno besedo zaupanja Partiji in Komunistični internacionali napisal bržkone kar Kidrič sam, saj mu je tudi predlagal, da izreče zaključno debatno besedo, ki je tudi sledila:
»Kakor se ni6ino ustrašili vseh težav pri izvrševanju nalog, ki nam jih je na vojaškem področju stavljala Partija (Komunistična stranka), tako se ne bomo ustiašili teh, ki si jih postavljamo danes. Izvršili jih bomo, če bomo neomajno zaupali našemu vodstvu, če bomo zaupali Komunistični internacionali in njenemu spretnemu komisarju antifasislu Juriju Donntroviču, če bomo neomajno zaupali velikemu strategu in voditelju narodov tov. Stalinu, če bomo neomajno verjeli v neizčrpne zaklade požrtvovalnosti in junaštva in ne borno šleilili svojih lastnih sil. Izvršili jih bomo, ali pa položili svoje glave.«
t
Anton Mikec
(Iz St. Ruperta.)
2e zadnjič je »Domoljub« poročal o hudem porazu, ki so ga doživeli partizani v tako mirni in lihi šentruperški dolini. Hrabro so se borili naši fautje, Bog pa je odločil, da je padel kot druga žrlev šenlruper-ške vaške stra?.e drugi dan boja s partizani 2. maja Mikec Anton, rojen 4. dec. 1913 na Križevem potu 14.
V »Legijo smrli« je vstopil 20. junija 1912. Kot edini sin ja Imel dosti dela, loda partizani mu niso dali miru. Bil je miren, za svoja lela kar resen fant. Rad je hodil v cerkev in k sv. zakramentom. To so je partizanom zdelo sumljivo. Zalo so 18. junija zvečer prišli štirje partizani ter zahtevali od njega orožje, češ da jo »belogardist«. Tone puške nI imel, zalo je tudi izročili nI mogel. Sledila je preiskava: ker ludi ta ni uspela, so ga s |>uškiniml kopiti pretepli skoraj do nezavesti. Grozili so mu, da »mora v 24 urah pripraviti orožje, če ne, bo govorila Matilda«. Drugi dan so res prišli, on pa se je skril, skril pred lastnimi brati kot zločinec, čeravno ni še nikdar nikomur niti lasu skrivil.
Tako je čakal rešitve celili deset dni. Na Petrovo pa je s kakimi 15 fanli odšel skozi partizanske zasede na težavno pot do drugih fantov. Kmalu je dobil milraljez ter z njim prehodil Oor-jance in Belo Krajino. Po desetih mesecih pa je ves vesel prišel domov k sivemu očelu in bolehnl materi, katerih edini up je bil. Izpolnil je, kar Je že pred tremi dnevi sam rekel, ko je s tremi svojimi zvestimi pognal v beg 20 partizanov, ki so V bližini St. Ruperta Iskali primernih prostorov in delali načrte za napad. Ko so ga ljudje svarili, naj ne teče za njimi, ker jih je preveč, je odgovoril: »Vem, za kaj se borim, vem pa tudi, če nI božia volja, me partizanska krogla ne bo zadela.« Pa Bog e le dopustil, da si padel, padel za Boga in tako preizkušeni slovenski narod. Počivaj * miru...	«
r
Kaj te
L
novega
d Moder ukrep. Dnce je v svoji brzojavni okro/niei prefektom zapovedal, da naj se vsi živilski ali drugi predmeti, zaplenjeni kršiteljem zakonov o razdelitvi živil, ki jih po določilih zakona ni dovoljeno kopičiti, prodajo ljudskim kuhinjam, kjer teh ni, pa naj se neposredno in zastonj porazdele revnim družinam.
d 80 letnik je postal zaslužen bivši gasilec in ljubljanski meščan Pritekclj Anton. — Na mnoga leta!
d Trije ledeni svetniki Pankrneij, Servacij
esli,
ž!
in Bonifacij so se letos dobro obnesli, saj smo ih srečali brez slane. Tudi Zofija ni nagajala, iedaj bo kmalu nastopila doba krajevnih neviht s točo. Naj bi se nas Bog usmilil, zakaj letina kaže na splošno dobro.
d Podeželske nezgode. Posestnikov sin, 31-letni Bnbšek Karel s Selnika pri Grosupljem, ie padel s klopi in si zlomil levo roko. — Jo-sko Boh, 4letni sin delovodje na Rudniku, je >rišel pod drveči voz. Voznik se zanj ni zmenil, oško je dobil poškodbe po vsem životu. — lelc Janez. 5 letni sin delavca, je na Dobrovi padel in si zlomil levo roko. — Na Jezici je 7 letni sin Franc Kralj padel pod voz in dobil hude poškodbe po živolu. — V Podlipi pri Ajdovcu na Dolenjskem je pndel z voza in si zlomil desno nogo 20 letni posestnikov sin Jože Rogelj. — Na Vrhniki pa je padel s kolesa in si zlomil desno roko 10 letni delavčev sin France Ogrinc. — pri padcu s postelje si je zlomil desnico t letni Srečko Grndišar iz Ljubljane. — Pri padcu s hleva se je precej pobil na rokah in nogah 7 letni Martin Rozman iz Ljubljane. — Pri padcu si je zlomila levo nogo 7 letna Francka Primožič iz Vrbljenj. — Pri padcu z lestve se je močno pohila 2 letna Mari ja Modic iz Tomišlja. — Pri padcu z lestve si je zlomil levico Karel Babšek, 31 letni posestnikov sin iz Rudnika.
d Pri Izpolnjevanju svoje dolžnosti je izgubil življenje pri letalski nesreči letalski bri-gadui general Mario Piccini, poveljnik letalstva v Sloveniji in Dalmaciji. Slava zaslužue-m i junaškemu poveljniku!
d 60 letnik je postal znani slovenski časnikar Anton Gaber. Živijo!
d 80 letnico rojstva je praznoval upokojeni železniški uradnik Ivan Pctač iz Ljubljane. Bog daj srečo!
d Iz italijanske zdrastvene službe. Nn koncu leta 1942 je bilo v Italiji 41.000 zdravnikov, 15.000 lekarnarjev. 4500 živinozdravnikov, 16.550 babic, 3000 civilnih bolničark in 9440 sester-redovnic bolničark, če upoštevamo še ostalo zdravstveno osebje v Italiji, pridemo do skupnega števila 104.000 oseb. ki sodeluje v najrazličnejših italijanskih zdravstvenih službah.
d Nagrado iz Diiccjcvcpn sklada no 6(10 lir so dobili: zakonca Zobec Janez in Justina iz Dolenje vnsi ter Kunslelj Janez in Frančiška iz Klenovika.
d še nekaj nesreč. Pri oadcu s kolesa si je zlomil desno nogo 58 letni podpreglednik fin. kontrole Ivan Velkavrh. — lllod je padel nn levo nogo in jo zlomil 6 letnemu Francetu Vi-dicu iz Zaloga. — Slanioreznica je obrezala prste na levici 3 letnemu Alojziju Pevcu iz st. Vida pri Stični. — V desno koleno se jc vsekal Alojzij Primožič, 31 letni gozdni čuvaj na Krki, — Pri padcu si je zlomila levico 18 letna Zvonimira Gubrielova na Brezovici pri Ljub-jani
d Nove oblastne odredbe je priobčilo dnevno časopisje pod sledečimi naslovi: Obveznost predložitve zdravniškega recepta za prodajo nekaterih zdravnikih specialitet, Uvoz blaga v priključene pokrajine.
d Prvo razstavo vojnega časa bodo odprli -i. maja v llimu. Gre za razstavo slikarstva in kiparstva.
d Obračun Združenih papirnic Vevče, Go-ričnne in Medvode izkazuie pri glavnici 114 milijona lir in rezervnih skladih 10.5 milijona lir za preteklo leto čisti dobiček 1.77 milijona Hr. Upniki znašnjo 7.85 milijona lir. Posebej Izkazan pokojninski sklad dr. Trilleria za urad-
Pripravljeni se posvetimo Marijinemu Srcu!
Velika posvetilna slovesnost vseh Slovencev bo v nedeljo, dne 30. majnika po vseh župnih cerkvah. Posamezni stanovi in organizacije se pripravljajo za ta veliki dan s svojimi posvetitvami, ki se prav slovesno in goreče opravljujo po vseli krajih in cerkvah.
V	soboto, dne 29. majnika pn bo dan velike priprave za posvetitev drugega dne.
Spravni in spokorni dan
V	soboto, 29. majnika bo veliki spravni in spokorni dan vseh vernih Slovencev, kakor je določil naš škof v svoji okrožnici, kjer med drugim pravi:
Ljudje naj bi ta dan skušali poravnati med seboj vse, kar jih loči. Za dosego sprave skušajte povsod ugodno vplivati nn posameznike; pomagajte zlasti tam, kjer je videti, da se sprave težko lotijo. Ta sprava bo Bogu gotovo zelo všeč. — »Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tem, ki vas sovražijo in molite za tiste, ki vas preganjajo in obre-kujejo, da boste otroci takega očeta, ki je v nebesih! (Evungelij sv. Mateja V. pogl. 44—43 vrste.)
f Tn dan naj bi se vsi prostovoljno postili. Morda bo mnogo ugovorov proti postu, češ saj se postimo kar vsak dan. Je pač malenkost — če se en dan popolnoma zdržimo mesa, cigaret, tobaka, pijače, kina, prijetne družbe, kavarne, gostilne, sladkarij, sploh vsake zabave, pač vsemu, na knr smo zelo navezani — če pomislimo, koliko trpe rojaki po raznih taboriščih, ki ponekod od lnkole umirajo iu ki so se moruli vsemu odpovedati.
■nliBEaaiiiitiEiEaiBi»B»»»nBBHHiiiiiasiEonua»BcsBiraHHiB
Ta dun, 29. maja, pa tudi v nedeljo, 30. maja, na posvetitveni dun, naj bi ves nurod tekmoval v dujunju miloščine v zadoščenje za socialne krivice, ki smo jih ali ki so jih dru-i prizadejali; najmanj to, kar si kdo s poslom pritrgn, naj da drugim, po možnosti pa še veliko več, kajti potrebe so velike tuko med domačimi reveži, za katere je treba poskrbeti, zlasti pa še med interniranci in izseljenci. Darovi, kolikor se ne bi porabili za domače siromake, naj bi se stekli pri škofijskem ordina-riatu, ki bo posredoval, da pridejo durovi v korist pravim namenom.
S pokoro tega dne zadoščujmo za grehe človeštva in našegu naroda, zlusti nnših vzgojiteljev in voditeljev ter prosimo, da bi nam Bog naklonil Cerkvi vdane vzgojitelje in voditelje ter boguboječe oblastnike.
Delo naj bi počivalo. Ako je po krajevnih razmerah možno, naj bi nu spokorno spravni dan, 29. mnjjiiku, če le mogoče delo počivalo v zadoščenje za skrunjenje nedelj in praznikov, katerih skrunitev jc bilo med našim narodom veliko in ki so tudi izzivale jezo božjo.
Posamezniki in skupine naj molijo tn dan za Cerkev po namenil papeža in škofov za svetovni mir — mir Kristusov, za mir v našem narodu in srečo v posameznih družinuli, kjer nuj kraljuje Marijino brezmadežno Srce.
Tn dan ho po vseh farnh posebna služba bo/.ja s primernim govorom v zadoščenje za vso malomarnost, ker nismo poslušali božje besede in ne izpolnjevali dovolj božjih in cerkvenih zapovedi.
nišivo in mojstre gre v višino 4.56 milijona lir, delavski pokojninski in prcskrbovalni sklad 0.30 milijona lir in podporni sklad za uradni-štvo in mojstre 78.000 lir.
d Zakon o priznanju svojstva številne družine s 6 otroki, če je oče pndel v vojni, objavlja Uradni list z dne 23. februarja 1913-XXI št. 332.
d 700 parom novoporočencev je govoril
ono sredo papež Pij XII. Sv. oče jih je spominjal dolžnosti v krščanski družini.
d Prebivalci italijanskih mest bodo prejeli v maju poleg običajnega obroka krompirja še po 5 kg krompirja na osel>o.
d Spokorni sprevod v Marijino baziliko. Na pobudo in poziv nadškofa Margotlija je bilo v nedeljo, 9. majn, veliko zadoščevalno romanje iz mesta in okolice k baziliki Murije, nebeške zuščitnice na skalnati gori. V spremstvu večjega števila duhovnikov je na čelu procesije stopal nnd.šknf Margotli Ob slovesnem pontifi-kiilu prevzvišeneua nadpaslirja je bila ogromna cerkvena ladja nabiin do zadnjega kotička. Ker je^mnogo romarjev odšlo že pred slovesno sv. mašo. mnogi so pa dospeli pozneje, cenijo, da je prirotnalo ta dnn k Mnriji 8000 vernikov, ki so skesano prosili nebeško Mater, naj s svojo priprošnjo potolaži Boga iu doseže njegovo usmiljen je.
d Trojčki pri vojakih. Iz Cnslel Franca pišejo, dn so odrinili v vojaško službo lirutje-trojčki Primo, Secondo in Ter/o Bozetto iz Ma-rena di Pince. Bratje se imenujejo po številkah.
d Za jnvnn dela v bivših jugoslovanskih krnjih je italijanska vlada izdala nad 110 milijonov lir. Med deli, ki so jih izvršili e tem denarjem, so ludi vodovodne naprave, v Suhi in Beli krajini, na Vrhniki, v Ribnici in druga razna dela v Ljubljanski pokrajini. Tako poročajo iz Rima.
Okrog sosedov
s Smrtna kosa na Gorenjskem. V Kamniku rn okolici so umrli: Amalija Virunl, Martin Kotnik, I' rancka Vnvpolič, Franc Bachman iz šmohorjn na Koroškem, jože Kvas s Homca, Marfja Mihelič z Olševka, Marija Trojnnšek in Marija Pernic z Brezja. Na Golniku in okolici so umrli: Emil Boncelj iz Doljnjih Dupelj, Marija Mali iz Repcnj, Franc Markovič iz Zg. lenetiš, Marjeta Stiiden iz Pangršičev. Angela Perko iz Steničnega. V Tržiču »o umrli: Anton Ilecmk in Bogomir Stcgnar, v Kranjski
| gori Janez Mertelj in Gregor žerjav, v Bohinjski Srednji vusi I'rancka Iskra in Jože Znidur, v Kamni gorici Kristina Stanovnik. V Šenčurju in okolici so umrli: Ivana Muhi, Bernardina Deželak, Ivana Snodee. V Žireh in okolici so umrli: Francka Kokalj, Tinca Frznožnik, Janez Kopač, Valentin Bogataj, Edvard Grcdler. V Cerkljah in okolici: Angela Lužovec, Pavla Jerič, Marija Stare. V Medvodah in okolici: Anton Okršiar, Anton šink. V Podbrezjah kroja-čica Marica Pogačnik roj. Peternel. V Kraniu je umrl Franc Ovscnck mlajši, na Jcscnicali-Savi pa Roza Zupan.
s Na štajerskem je kurja kuga. Grnška »Tagespost« prinaša daljši člunek z opozorilom, kako je treba varovati perutnino pred koko"jo kugo, ki se je na nekaterih krajih na štajerskem sedaj pojavila. Članek podrobno obravnava bolezenske znake in poudarja, da kuga napada zlasti kokoši, purane in faznne, pa tndi gosi in race. Bolezenske klice so v krvi in jih zbolele živali razširjajo z blatom in nosno s:m-zo. Lastniki zbolelih živali so dol/ni prijavili primere oblastem. Ker ni nobenih zdrnvil za to liole/on, se živali same pozdravijo nli poginejo. Da se liolezen ne širi naprej, jc najboljše, da so kokoši povsod tam, kjer je kuga že v bližini, zaprte, likruti pa jc treba redno pregledovati, če živali kl jub temu niso zbolele.
s Delovni čas so določili te dni v Srbiji na najmanj 8 ur dnevno.
s Z Bclgradom so združili vas Žarkovo, ki igra v prehrani bclgrajskega prebivalstva znatno vlogo, saj mu v glavnem dobnvlja vsak dan velike količine mleka in najrazličnejšo povrtnine.
s Stražo so izmenjali. Grnška »Tngespost« poroča iz Zagreba, da so bili s Poglavnikovo odredbo razrešeni svojih dolžnosti vsi uradni načelniki, adjutanti in komisarji U6taškcga gibanja.
s češnje so prav dobro obrodile v Mostam in okolici. Cena je od 70 do 100 kun za kg-
s Za preprečevanje nalezljivih bol zni je naročil hrvaški Rdeči križ v švicarski Ženevi zu 12 in pol milijona kun zdravil.
s Hrvatski tobak. Nn hrvatskem državnem področju so leto« dovolili za saditev 322 milijonov strokov tobaka. Lani so pridelali na Hrvatskem 220 vagonov »zlate trnvice«. Država jo kmetom tobak plačala po 92 kun za kg. Poleg tega je vsak pridelovalec dobil kilogram koruze za kg tobaka.
>RI GQDEUJETEG.fi-' riAPOLEQriQVEGRYQXAKK!._
>V nobenem primeru pa Je nI deležen —« TTHužil sem besedo, ki mi je bila na jeziku. »Pro-n pojdite v malo minutah se prične kadrilja, ia poiščite si svojo damo, midva pa hočeva biU
»Korajžni* pa ste, bratranec!« Priklonit se je in šel iskat ceremonijarja, jaz pa sem podal Flori roko. »No. kako ti je Alain všeč?« sem jo vprašal.
»Lep "človek je,< je priznala. »Mislim, če bi tvoj slric drugače ravnal z njim —«
».laz pa mislim, da ni žene na svetu, ki more razločevati možaka poštenjaka od plesnega učitelja! Draga moja, ta človek —«
Ona pa je molčala. Zakaj, sem izvedel pozneje; tisti trap, major Chevenil, je bil pa isto rekel o menil
Ko sva šla mimo vrat, sem pogledal v spred-n!o sobo. In res — nobenega dvoma ni bilo — je tam ob vrhu stopnic bil postavljen moj znanec z rdečo suknjo in so razgovarjal z nekim znancem. rdečelasim lopovom v sivi obleki, kl je bil šc gršega obraza kot on.
Vzlic temu pa se mi je — sam ne vem, kako to — vrnil ves moj pogum In me še bolj navdajal; zaplesal sem g Floro z nekim posebnim veseljem, ki je bilo mogoče videti prisiljeno, a vendar ni bilo lilinjeno. Godba je igrala polko in plesala sva enkrat po dvorani okoli, moj bratranec pa me je gledal s prisiljenim občudovanjem.
Smeje sem sedel poleg Flore na Btol. »An-ne.r jo zašepetala, »kdo pa je zunaj na stopni-
cah?<
»Dva biriča iz Bow Streeta.« Sle že kdaj videli golobico — golobico v pasti? »Po zadnjih slopnicahl« ml Je prigovarjala.
>Te bodo tudi pod nadzorstvom. Vendar grem pogledat.« Slopil som v sobo, kjer so postregli s čajem, in poklical natakarja. Ko sem ga vprašal, ali kdo pazi na vhod zadaj, ml je odgovoril, da sloji spodaj stražnik.
Iznova sem stopil v dvorano in sem bil nemalo vznevoljen, ko sem spoznal, da sedi brezvestni Cheveni* na mojem sedežu.
»Draga gospica Flora, vam ni dobro!« V resnici je bila zelo bleda in reva se je vsa tresla. »Major, omedlela bo. Peljite jo v sobo na čaj; hitro! V tem pa skočim po gospico Gilchrist. Flora mora domov.«
»Saj mi ni nič,« je zajecljalal »lakoj bo dobro. Prosim, ne —« Ko pa se je ozrla kvišku, je videla izraz mojega obraza. »Res, res, domov hočem.«
Oprijela se je majorja za roko, jaz pa sem odhilcl v igralno sobo. Sreča je hotela, da je bila slara dama pravkar dobila eno igro ln da je pravkar vstajala. Gospod Robble je bil njen soigralec in opazil sem majhno kopico srebrnega denarja, ki mi je pričal, da je res dobila.
»Gospica Gilchrist,« se JI zaSepetal, »gospicl Flori je slabo; veste, vročina v dvorani —«
»laz nisem nič opazila; ventilacija je piav dobra.«
»Flora želi, da bi jo peljali domov.« Popolnoma mirno je preštela denar In ga •pravila v pleteni mošnjiček.
»Dvanajst Šilingov in pol,« je oznanila. »Do-'»re kvarte imate, gospod Robbie: Dobro torej, gospod grof. Pojdiva k Flori, da vidim, kaj ji je.« . Peljal sem jo v sobo za čaj. Gospod Robbie J® sel za nama. Flora je počivala na zofi. Njuno sJanje je bilo videti prav bedno, major pa je S skodelico Čaja stopical okoli nje. »Poslal sem Ro-nalila p0 voz,« je dejal.
>Nc, je rekla gospica Gilchrist, »pa dobro; samo na svojo roko. Najboljše pa bi bilo, če bi dali skodelico a čajem, pa prinesli najine . n 'z garderobe; saj imate pločice. Počakajte naju na stopnicah.«
"rž ko je major odšel. Je neustrašna dama, R^lajoč nečakinjo, pomešala čaj in ga sama iz-. Ko ga je pila _ s hrbtom je ravno bila obrnjena proti Robbieiu - kako se II je spačil ooraz. .Ii je mogoče prišel čaj v napačni goltanec,
Mislim, da ne — naj ml pomaga Apolon In njegovih devet muzi Mislim — čeprav se je nikoli nisem upal vprašati in je tudi nikoli ne bom — gospica Gilchrist mu je namežiknilal
Skoraj prav takrat pa je prišel Ronald in povedal, da je voz že prišel. Smuknil sem k vratom, da bi se malo razgledal. V plesni dvorani se je trlo ljudi, ki so se vrteli. Moj bratranec je veselo plesal in nam ravno kazal hrbet. Flora se je opirala na Ronalda in prerivajoč se ob zidu je naša majhna družba dospela počasi do glavnih vrat in preddvorja, kjer je čakal Chevenil, obložen s plašči.
»Vi pa Ronald gresta vendar lahko nazaj in se šo naprej zabavata, ko naju naložite na voz,« jo rekla stara dama. »Vi boste že našli kako kočijo, ki vas popelje domov.« Z očmi je obstala na obeh biričih, ki sta majorju za hrbtom stikala rame. Obrnila se je k meni prisiljeno vljudno: »Gospod, moram se vam zahvaliti, ker ste nam pomagali. Ampak — počakajte! Gotovo ste tako prijazni, da nas spremile do kočije. Gospod major, dajle vendar gospodu — kako mu je že ime? — enega mojih plaščev.«
Moje oči se je niso upale blagosloviti. Sli smo i>o stopnicah nizdol. Naprej stara gospodična Gilchrist, za njo Flora, opirajoč se na Ronalda, zadaj za njima pa major, go3pod Robbie in jez. Ko sem stopil dol na prvo stopnico, je rdeče-lasi birič stopil korak naprej. Čeprav sem obračal svoj pogled na ogrin alo vzorne gospodične Gilchrist, sem vseeno videl, kako so se njegovi prsti dotaknili moje roke. Bilo mu je celo, kot bj se me bil dolaknil z razbeljenim železom. Drugi birič v sivi suknji pa ga je potegnil nazaj. Šepetala sta med seboj; videla sta me gologlavega brez površnika; menila sta gotovo, da ne slutim ničesar in samo spremljam dami do kočije, nato se pa takoj zopet vrnem. Pustila sta me iti.
Ko sem bil na obljudeni ulici, sem M pohitel na drugo stran kočije, ki je bila v temi. Ronald je skočil k vozniku, v katerem sem spoznal njihovega vrtnarja. »Gospica Flora je bolna. Pelji nas domov; tako hitro kot moreš!« In skočil je zopet pod streho. »Gvinejo dobite, če hitro vozite!« sem mu zaklical z druge strani sedeža za voznika, mu pomolil iz teme in dežja denar in mu ga stisnil v mokro roko. »Ka za —?« Ozrl se je, jaz pa sem bil že odlulel nazaj in stal tam tik ob vratih kočije. Vrata so se zaloputnila. »Naprej!«
Morebiti so se varali moji čuti, vendar se ml je dozdevalo, da sem obenem s treskom vrat slišal povzdignjeni glas Alainov, ki je stal na stopnici hišnih vrat in preklinjal. Toliko pa, da je voznik pognal konje, sem urno odprl vrata kočije na moji strani in smuknil noter — gospodični Gilchrist na kolena.
Gospodična Gilchrist je bila tiho. To se ve, da sem se moral oprostiti. Kolesa
pa
ropotala in drdrala po mestnem tlakuokna žvenketala In se tresla, hadar smo leteli mimo kake poulične svetilke, ul sicer nobena luč nosvetila v voz, vendar sem v tistem kratkem ,ipu videl strašni obraz svoje varuhinje, ki se je osvetlil za trenutek ob rumeni megli okenske šipe, pa zopet izginil v reprodimi temi.
Pravijo otroci?
trosim, gospa, dovolile mi besedico...*
»Prosim, gospa, dovolite ml besedico poJa»> nila, da vsaj ne boste tako nevoljni«. — Bum, bum! je zaropotal voz. V kočiji znotraj še vedno taista mučna tišina. Kaj takega ni bilo mogoča vzdržati! Voznik jo vozil v resnici hitro. Pustili smo zadnje poulične svetilke že daleč za seboj.
»Prosim, gospa, samo petnajst minut, če dovolite —«
Roteče sem iztegnil roko. V temi se je do-taknila Florine. Ko sta se dotaknili, so se najini prsti sklenili. Pet srečnih sekund, deset. J« srce nama skupno bilo: ljubim te, ljubim tel«
»Gospod St. IvesI« se je oglasil oprezen
glas.
Flora Je odmaknila roka »Kolikor mi J« mogoče presoditi vašo zadevo — samo seveda, če je kaj pametno od vas — sem vam pravkar napravila neko uslugo; zdaj že dve.«
»Resnično, gospa, uslugo, ki je nikoli nO pozabim.«
»Rada priznam, gospod, seveda le boste tako dobri, da ne boste pozabili na samega sebe.«
Iznova je nastala tišina in gotovo smo so peljali še kako poldrugo miljo, ko je gospodična Gilchrist z močnim sunkom spustila okno dol in pomolila glavo v noč.
»Kočijaž!«
Kočijaž je potegnil vajeti.
»Gospod bi rad izstopil!«
To je bilo silno pametno, kajli bili smo ma-lodane v Svvpnslonu.« Vstal sem. »Gospodična Gilchrist. dobra žena ste in kot mislim poštena, najpametnejša, kar sem jih kdaj videl.«
»HmI« se je glasil odgovor. Ko sem stopil iz voza, sem se okrenil, da bi še enkrat stisnil roko Flori. Pri tem sem se zapletel v neko stvar in jo potegnil na cesto. Sklonil sem se, da bi jo pobral, tedajci pa so se zaloputnila vrata.
»Gospa, — vaše ogrinjalo!«
Toda kočija je bil že pognal, kolesa so brizgnila vodo v zrak, ln stal sem sam na viharni glavni cesti.
29.
Dogodki t petek ijntra].
Gordijski votelj raivosljan.
Potegnil sem uro lz žepa. Nejasen eoj, Io meglica • mesečine — je blestela na številčnici. Štirinajst minut čez enol »Ena Je proč, in jutro je temno in mrzlo!« Radosti plesa, pogum » boj, zadnji pretresljivi dotik Florine roke, vse jo zamrlo v meni. V dušečem objemu morake mo-gle sem se počutil kot veverica v kletki, ki jo sama vrti. Da povem t eno besedo: bila je ža' lostna ura I	,., ,
Moram se izraziti bolj natančno: bilo je se-dem žalostnih ur, kajti pred osmo uro Flore no bo na dogovorjenem mestu. Oj ta nedosegljiva gospodična Gllcbristl Sklonjen na kamen in zavit v plašč te špartanske žene sem ljubokoval grizečega črva vesti in samoočitanja, v tem pa ml je dež lil po glavi brez pokrivala, mi tekel dol po nosu, mi polnil čevlje in mi veselo cur-
''a' £z nekaj časa so se pojavile svetilke n« cesti in dve kočiji sta drveli mimo mene brizgajoč vodo na vse strani. Ko sla dirjali mimo, sem slišal, kako je eden kočijažev kosmato klel; ia tega sem sklepal, da se je moj bratranec izmuzal zavoljo slabega vremena in da se je rajši umaknil s plesa v hote' Dumheck k počitku, pa pr<* nustil gen io svojim najetim biričein.
Nato sem - to se ml lahko ver;ame — no-lagon>» zadiemal, pa samo, da sem zdaj pa zdaj zopet planil kvišku. Videl sem, kako je meseo dovršil svojo megličasto pot, videl pa tudi s.vo obličje in svareči kazalec gospoda Roinaina. Ua povem po pravici, moje moči so prišle na rob propada." Ves trd od mraza, napol onemogel, praznega želodca, srca in glave sem naposledza-pustil kamen svoje kazni in zlezel dol na ceslo.
Hitel sem vse križem po polju, butnil zda ob lo, se izpotaknil ob ono <n iznenada obstal ves začuden nad zvokom svojega R.nsu. Res so čudom čudim, da sem vzlic vsemu Imel Se toliko
tja malo pred osmo uro. Kamnolom je ležal na levi strani poti, kl se e vila po severnem pobočju griča. Brez pomena bilbilov če bi stopil na pobočje. Zavoljo tega sem se oddalji kakih petdeset korakov od poti proč stooal tani počasi gor in dol ln lenobno štel korake. Kajti če sem se ustavil tudi samo za eno minuto, me je iznova ielo mrzlo izpreletavati po kosteh.
(Nadalleuanlt Drihodnlit.)
Barcelona v državljanski vojni
Katoliška cerkev v Barceloni gori; zažgali so jo komunisti
Boljieviki zaligajo redovnim dom, zavefUte ubožce c
Oskrunjeni okostnjaki karmelilanlc v Barceloni
mrlitj posejane ceste
v
Otroci iščejo zavetišča pod mostovi
Oskrunjeno truplo redovnice v Barceloni
Komunisti/ni pogreb v Barceloni: kril nadomestuje puška
V španski državljanski vojni se je komunizem iiosebno razdivjal v velikem primorskem inestn Barceloni. Žrtve krvavega brezverstva so bili ne samo katoliški duhovniki, redovniki in redovnice ter njihovi domovi, temveč tudi mnogi katoliško misleči in živeči š|>unci.
Neusmiljeno so španski komunisti »likvidirali«, to se |iravi pokradli iz katoliških cerkva vse posvečene dragocenosti in oskrunili celo robove redovnikov in redovnic. Nazadnje je atojiško ljudstvo zmagalo in je neusmiljeno izvršilo likvidacijo španskega komunizma na način, ki ministrom naše OK gotovo ni neznan in ki se ga opravičeno hoje.

»Mož svojo ženico najraje ima, i ker mu kaj dobrega skuhati zna.«
Za kuhinjo je prišla na vrsto spalnica. Ta Se dobila za podlago nebesno modrino, ki jo je prav na lahko zagrinjala nežna, kot pajčolun prosojna belina. Zgoraj je obkrožil stene zlat Jrak, kjer se je takoj pričenjalo pravljično sa-njavo modro nebo, iz katerega je kukalo več angelskih glavic. Med okni so stala smrekova Brevesca, na vejah so čepeli ptički in spali, in polna luna se je ozirala skozi vejevje. Napis sad posteljnim vzglavjem, naslikan s črnimi, llatoubrobljenimi črkami, se je glasil:
»Na mehki postelji, če vest te ne teži, prav sladko se zaspi.«
Poslikane sobe niso ugajale samo Kraljičku, »mpak na moč tudi Majdi, ki je prišla nekoč lem s svojo sestro. Deklica je ploskalu z rokami in venomer vpklikala:
* >To je pa lepol Oh, je to lepo! To je kra-lotal... Tukaj bo prijetno prebivati.«
»Majda, če bi bilo še desetkrat lepše,« ji je za šepetal Kraljiček na uho, »zale bi še veduo ne bilo dovolj lepo.«
Tedaj se mu je deklica razposajeno za-»mcjalu v obraz.
liazen tega edinega primera ni Majda nikdar prestopila čez prag urarjeve hiše. Toda prišla je skoraj vsak dan mirno, ko se je vračala iz Zaloga, kamor je nosila kruh ali hodila po zelenjavo. Tedaj je stopila pred delavnico, >n če je spoznala, da ni razen Kruljička nikogar notri, je viharno potrkala na okno in se skozenj zasmejolu, nato pa naglo odbrzela proč, ko je položila na okensko polico cvetlico — danes vrtnico, jutri nagelj, pojutrišnjem lilijo »b vršiček rožmarina. Urar je vsakokrat naglo odprl oknico, pomolil ven glavo in mahal z roko za dekletom, čeprav se ni več ozrla.
Skricu pa Majdn ni bila povsem po volji, je bil malce ljubosumen, ker je bil Kraljiček bolj pozoren na dekle kot nanj, svojega »tarega prijatelja, in drugič je težko prenesel, j?tt se je Majda rada pošalila z njim. Ze ko ga ?e videla oblečenega v obledeli in oguljeni župnikov frak, se ji je zdelo silno smešno, kaj P,a. šele, ko je oblekel Škric svoj zasilni slikar-?KI plašč, ki si ga je sam napravil iz stare noclnicne vreče, in se prikazal ob oknu ali kje "rugje. Tedaj je bruhnila deklica vedno v gln-»en smeh. Zelo si je Škric prizadeval, da bi mi,,	T vsakem oziru zadovoljil. Delal je
"leurnorno od jutra do večera, držal se je doma
ni niknmrt«	i_ _ ..I__1 X___r»rnv
ni/i "'kjmor zahajal in nekaj časa ni prav boin i r rednega življenja. Šele četrto " „"'0, Ko ni II ifi ii rn p i v i ,1 n (tiil tnnn dellarCe,
so-
slišati, pač pa je spil več vrčev vode, se usedel za mizo, si podprl glavo z obema rokama in začel bridko vzdihovati:
»Janez, Janez, odpustiti mi moraš. Najboljši človek ima svoja naključja, katerim se ne more izogniti. Moje srce je plemenito, sklepi so dobri, volja ie močna, toda meso je slabo... Kaj bi bilo lahko iz mene, če bi ostal vedno na ravni poti? Denarja bi imel polne skrinje, hiše, družino, ugled, slavo. Toda ne, bogovi ne privoščijo sreče v človeški roki... Usoda vsakega človeka je zapisana v zvezdah... Kogar hočejo bogovi uničiti, mu dajo talent, smisel za umetnost in pesniško žilico. Janez, nli poznaš pravega umetnika, velikega pesnika, ki bi si kdaj opomogel? Jaz ne. Za teboj kar dirja sreča, da te le vidi, mene pa preganja nesreča na vseh potih. Toda ne zaupaj ji, sreči; Janez, nikar ji ne zaupaj I Sreča je ženskega spola — v slovenskem kakor tudi v latinskem jeziku, toliko še vera iz svojih višjih šol — in vse ženske so nezanesljive...
»Ilohoho!« mu je segel v besedo Kraljiček.
»Da, da, ostunem pri tem: vse so nezanesljive in goljufive! Dobro poznam ljudi, pil sem iz studencev znanosti in prepotoval sem svet. Kot izkušen mož. ti svetujem, bodi pameten. Ne zidaj gradov na dekle, ki gn imaš rad, ne do-brikaj se preveč svoji izvol jenki, ne obožuj je. Naj se raje ona tebi prilizuje in dobriku, saj si bogatejši in lepši kot ona.«
»Mirko, tako ti povem, da ni na svetu lepšega človeka kot je Majda!« je zaklieal urar.
»Oh, kako hitro zgine lepota in se postaral... Ti imaš lepe, modre, zveste oči. Toda črne oči so goljufive«
Odkašljnl se je in začel na po! jokavo peti: »Črešnje so rdeče ko kri, višnjeve zrele so slive, črne dekliške oči <	so po uuvadi varljive.«
Nato je zaihtel:
»lluhuhu, smilil bi se mi, Janez, če bi bilo tvoje plemenito srce varano; ne zanašaj se na večno zvezo z dekletom, hubuliu. Nikar preveč ne dvori svoji Dulcineji, ne razvajaj je! Dc-
He 11 Pie urar izplačal lepe denarce, se nr„«i', 1 dobri mož zopet v gostilno. Tam je raznnt s ,,r in je prišel v prav jokavem *azPolozcnju domov. O večerji ni hotel nič
»Nazadnje celo ljubše kot iaz, hihihi.« »Majda, tebe imuin ne samo raje kakoij Medgorje, ampak skoraj raje ko nebesa.«
»Tako ne smeš govoriti, Janez... Toda sedaj mi moraš prošnjo izpolniti. — Pridi zopet kdaj na obisk v naso hiso.«
»Zakaj? Čemu? Saj nima pomena. Kar je potrebno, se lahko najbolje tukaj pogovoriva« »Oče bo nezaupen, če se nikdar ne prika« žeš; kaj slabega utegne misliti o tebi.«
»Naj si misli, kar hoče. Jaz tudi ne mislimi nič dobrega o njem,« je odvrnil trpko mladeniči »Ti, ti, ti — moj oče je, katerega moral tudi ti spoštovati,« je zaklicala deklica in ga pogledala s črnimi očmi navidezno jezno; »če ti ne prideš k nam, tudi jaz ne bom prišla večt sem. In zaspančka mi daš nazaj.«
S temi nesedami je segla po šopku cvetlic. Kraljiček pa je prijel prestrašen deklico z« roko in prosil pohlevno:
»Ne tako, Majda, ne takol Saj pridem, 2« nocoj bom prišel.«
Bliskovito naglo je pritisnil rahel poljuB na konec njenih prstov, je izpustil nato njeng roko in je ves zardel v obraz.
Deklica se je veselo zasmejala, se umaknila od okna in rekla nagajivo:
»Torej na svidenje potem!«	,
In že je stekla po stezi čez travnik. Ko je zvečer zaprl izložbo, je oblekel Kra« ljifek nedeljsko obleko in se je podal na ob« ljubljeni obisk v pekovo hišo. Majda ga ja peljala v veliko družinsko sobo, kjer so mu izmenoma delali družbo ona, njena sestra in oba brata; toda stari pek ni prišel noter. Odšel je seduj eden, sedaj drugi od bratov in sestec
>Dekleta, ki jih razradii, postanejo oblastna.*
kleta, ki jih razvadiš, postanejo oblustnn, hočejo vedno uveljaviti svojo voljo in nusilno vladati nad moškim rodom. V naročju usode počivajo jasni in temni dnevi, juhuhu.«
»Mirko, dobro bo, če greva nocoj ze spat,« je opomnil Kraljiček, »saj bo jutri zopet dan.«
S tem je bil slikar zadovoljen; toda na lahko je še vedno jokal, ko je previdno capljal
po stopnicah navzgor.	.__
Tri dni pozneje je prišla Majda zopet mimo hiše. Tokrat ni odšla hitro proč, ko je potrkala na okno, ampak je počaka a, da je Kraljiček odprl oknico. Pomolila mu je nasproti čudovito lep šopek svedrca ali pomladanskega zaspančka
m "Tu sem neknj našla, kar je še bolj modro kot tvoje oči. Včeraj sem bila tam gori na Medgorju, da naberem zate zaspančka.«
»Kaj? Pozdrav z Medgoria?« je radostno] vzkliknil. »Medgorje mi je ljubše kot vsi drugi J hribi v okolici.«
Nekaj lasa so stali kot okameneli..,
ven, očividno zato, da bi poklical očeta, loda ta se je trdovratno umikal.
»Vedno so drugi ljudje v hiši, s katerimi ima oče opraviti,« je rekla Majdina sestra opra« vičujoče, »ko se jih znebi, bo že prišel.«
Toda pričukovuni se ni prikazal. Imel jt svoje veselje nad tem, da je imel Kraljička za' norca. Šla je zopet ven Majda, ostala več časa zunaj, stopila nuto zopet v sobo, vsa žareča t, obraz, in je bila zelo v zadregi. Za Kraljička je bil vedno bolj mučen polužaj. Le zaradi oli< ke je zaužii nekaj malega hrane, ki so jo po« stavili predenj, pa mu ni šla prav nič v slast« Razgovor se je vedno ustavljal. Po poldrugo« urnem brezuspešnem čakanju se je Kraljiček od Majde in njene sestre in bratov prijazna! poslovil in odšel domov. Na vratih je še prosil s sladko-kislim izrazom, naj izročijo očetu lep pozdrav. — Od tega dne ni Majda nikdar več silila svojega ženina, naj pride na obisk nai njen dom.
Sedaj pa je preteklo osem tednov, po kac terih bi se smelo odpreti na sodniji ležeči te* stninent Jernača Godrnjača. Vpričo peka Ja« koba, Sedlarjeve Katarine in Klančarjevega' Andreja, sestre in bratov rajnkega, je odprl sodnik veliko, na štirih vogalih zapečaten* ovojnico, na kateri je bilo napisano: »Oporoka* urarskega mojstra Jerneja Gabrščka«, in iei potegnil iz nje več papirjev. To so bile tri pole belega pisalnega papirja, toda vse tri so bil« popolnoma prazne, na nobeni ni bila napisana niti ena beseda. Še enkrat je pogledal sodnik v ovojnico, toda ni bilo nič več notri. Razgrnil je tri pole večkrat narazen, jih obračal" na vs* strani, jih držal proti luči, toda bile so in ostal* prazne. Spisi, ki jih je označil Godrnjač kot svojo oporoko, niso vsebovali nobene določba ampak so bili prazen papir. Nekaj časa so stali sodnik, pristav in sestra in oba brata kot oka« meneli, kot bi padli iz oblakov. Toda že j« začei pek rentaSiti:
'Nadaljevanle prihodnjič.)
NOVl GROBOVl
^^TTt/MTVVVVVTVVVVVTVVTVVVTVVTVVTTTVVVVTVTV
Dev. Marija v Polju. Dne 14- maja so zopet naši farni zvonovi zapeli žalostno pesem, zakaj k večnemu počitku smo položili zavedno članico Marijine kon-gregacije Stanislavo Hirschcggerjevo rojeno Kovač. Neizprosna smrt je blagi ženi
^^..........in skrbni materi kaj
i Š Xe zgodaj pretrgala nit H ^Kl življenja, saj je za Tj^ vse dobro tako vneta Slavka imela za se-■HNnoiri-■*■—bnj komaj 25 pomladi Za vzorno, ljubljeno ženo žaluje njen mož Ernest eden najodličnejšili članov nase vaške Straže' Prezgodnjo smrt skrbne mamice objo; kujeta dva ljubka otročička. Žalujejo pa trn i številni sorodniki, znanci in prijatelji, fploli vsi ki smo poznali Slavko, žensko najpleme-nitejšega srcu. Naj počiva v božjem nurul Žalujoče tolaži Bogi	,
V	Skofji loki so II- mata pokopali orga-nista Jožeta Matka. — V Metliki je odšel v večnost posestnik I rane Weiss. — l mrli so se: Kastclic Albertina iz Novega mesta. Peček I ran-čiška iz St. Ruperta, Sluniša Gabrijel iz \avlc vasi, Obrč Franc iz Stopič, Fabjunčič Marija iz kt. Jerneja. Ponebšek Alojzij iz Novega mesta, Jurkovič Olga iz Gotae vasi, Kovačič Marija iz Novega mesta, Buk Ivana iz Gotue vasi. \ i-ilic Janez iz Novega mesta. Bele Alojzij iz Žabje vasi, Knafelc Frančiška iz Vel. škerjanč, fvelbar Ana iz Novega mesta, Ide Ivana iz £mihela. Brule Marija iz Sinolenje vasi. Sitar Jernej iz Smiliela in Strajnar Ana iz Novega mestu- — V mariborski mestni oskrbnišnici je odšel po večno plačilo župnik frančiškanske župnije p. Valerijan I.andergolt. — V Ljubljani so odšli v večnost: ravnatelj v p. Anton Perko, hčerka vseučiliškega profesorja Polonca Veber, žena železu, uslužbenca v p. Knrolina Čcboliin roj. Kenda, 87 letim Franca Pretnar, dipl. com. Stanko Drnšler, soproga poštnega pristava MaJ-či Stok roj. Slabina in predstojnik okr. sodišča v Metliki dr. Ivan Sirko. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi
V	Zagorju ob Savi je po duljšem bolelinnju umrl upokojeni ravnatelj ondotnega rudniškega konzuina 811 letni Melliior Čobal- Svoj čas se je živahno udeleževal javnega življenja in je Cobala, dobrega govornika in zagovornika delavskih pravic, delavstvo ponovno postavljalo na razna odgovorna mesta. Posebno rudarjem jc mnogo pripomogel do izboljšanja njihovega gmotnega stanja. Naj počiva v miru!
Ji veanih
Velika llora gora. V nedeljo, IG. t. m., pot>ol dne okrog 5. ure se je nenadoma napravilo k nevihti. Franc Molile, Toinčev oče, ki je opravljal cerkovniško službo, jo šel zvonit hudi uri, kar udari strela v zvonik in moža na meslu ubije. Vse Bočustvuje z ubogo družino, ki je zadnje čase že itak hudo prizadela. Hajnki Tomčev oče ie bil odločen in značajen krščanski mož, splošno spoštovan povsod, kjer so ga poznali. Naj uživa zasluženo plačilo pri Bogu, težko preizkušani družini pa naše iskreno sožalje!
Tudi šolska mladina dela
V japonskem mestu Tamba je zdaj geslo učencev in učenk: podnevi delati v tovarni, zvečer pa učiti se v šoli. Tudi Japonska je v totalni vojni, kar pomeni, da mora vse njeno prebivalstvo zastaviti vse svoje sile za dosego končne zmage. V mestu Tamba je tovarna suhih baterij in v nji dela zdaj večinoma šolska mladina; 250 učencev in 50 učenk višjih šol dela čez dan v tovarni, zvečer pa Indi v šolo.
»Domoljub« je vedno daiai prave smernice Slovencem. Naroči naj ga vsaka družina v vasem kraju, ker bo vsem najzvestejši prijatelj!
Mar ho Grbe c
Tudi zdravniški stan je dal Slovencem velikega moža, ' i pa ga na splošno vse premalo poznamo. To jc bil Crbcc Marko iz druge polovice 17. stoletja.	......
Bodil se je 1619 v st. \idu pri Stični na Dolenjskem, študiral je modroslovje v Ljubljani, zdravilstvo pa začel študirati na Dunaju, a je štiri dni pred dohodom turške vojske pred Dunaj I0S3 zapustil to mesto in se na|K>til zaradi nadaljnjega študija v Italijo, kjer slu biti takrut dve veliki in važni medicinski iu modro-slovui fakulteti v Padovi in Bologni. Tamkaj je napravil doktorat iz zdravilstva in modroslovja. Ko se je nato 16S4 ali 16S3 vrnil v domovino, jc postal deželni fizik za Kranjsko. Mirno tega lia jc bil tudi domači hišni zdravnik v samostanih v Stični in Bistri.
Grlice pa tli pomemben samo kot zdravnik v praksi, marveč tudi kot velik kulturni delavec iiu Kranjskem. Saj jc bil med ustanovitelji ziiune Akademije operosorum ali Družbe delovnih mož v Ljubljani. Ta znanstvena družba sc jc ustanovila l(i<>3 in jc skoraj neprenehoma delovala tja do 1723- Znano je tudi, da jc In družba javno prvič nastopila 1701 v škofijskem dvorcu v Ljubljani. Za nalogo si jc akademija delovnih mož nadela, da bo znanstveno preiskala Kranjsko, posebno z zgodovinskega in zemljepisnega ter jezikoslovnega zrc-lisča in o tem tudi pisala javne članke in razprave, in sicer po večini v latinskem, deloma tudi v nemškem jeziku, kajti slovenski jezik takrat še ni bil dozorel za znanstvene razprave, pa tudi dovolj vešči ga niso bili posamezniki iz te družbe. Grbec je bil nekaj časa celo predsednik Akademije delovnih mož.
Naš zdravnik pa jc deloval tudi t verskem življenju in jc med drugim bil član več bratovščin, bratovščino sv. Kozma in Damijana pa je celo sam ustanovil.
Grlicc Marko jc bil tudi silno premožen in je svoje veliko premoženje zapustil za štipendije revnim dijakom za poznejše čase, pn tudi hiralnice so imele velike koristi po njegovem velikodušnem daru.
Z Grbccm je nastopil na Slovenskem prvi resni zdravnik, ki ni bil nuvuden mazač, kot v listih časih marsikateri zdruvnik pri nas, marveč je bil globoko strokovno izobražen ia obenem pravi znanstvenik ter pisatelj zdrav, stvenih člankov in razprav, ki so vse na visoki znanstveni višini. Obenem pa je bil tudi velik nasprotnik in preganjalec pijančevanja iu za-vratnih bolezni. V znanstvenem pogledu je bil odločen pristaš izkustvu, kar je bilo za tisto dobo nekaj novega in izrednega. In prav izku-sivo jc pripomoglo zdravniški vedi do sedanjega velikega napredka.
Grlice jc vsekakor med največjimi sloven-skitni pisatelji-zdruvniki, suj imamo izpod nje-govegu peresa okoli 80 razprav, člankov in kn jig. Vse Ic knjige jc pisal v latinščini, t ikr.it najbolj priljubljenem znanstvenem jeziku i/.. Iiajala pa so njegova dela večinoma v Nemčiji, in sicer v Fronkfurlu. Razpravljal je o epidemij« Ii, o pegavici, o epilepsiji, o notranjih bo. ieznih, o protinu, o mrzlici, o zobnih boleznih, o škodljivosti alkohola zu mladino in šc o premnogih drugih boleznih in napakah sodobnikov,
Nekaj teh del je še danes ohranjenih, ia sicer ali v vscučiliški knjižnici ali v ljubljanskem semenišču uli pa v knjižnici Zdravniškega društva.
Nekateri poročajo, med njimi tudi zgodovinar Dolničar, da jc Grbec napi«al tudi nekako Kronologijo, kur pn ni potrjeno.
Tako so nain z Murkom Grbccm tudi slovenski zdravniki dali velikega moža, velikega kot strokovnjuka-zdravnikn, velikega kot pisatelja strokovno znanstvenih razprav, ki so ponesle slovensko ime med svetovno zdravniško znanost, velikega pa tudi kot vzgojitelju /dnu-nika, ki jc žc v tisti dobi svaril pred rak-rano našega narodu — pred alkoholom, in končno velikega tudi kot delavca v javnih znanstvenih družbah iu dobrodelnih ustanovah na Slovenskem. Zaradi vseli teli pomembnih zaslug /drov. nika Grlica po vsi pravici štejemo med našs velike može iz druge polovice 17. stoletja, il tako imenovane katoliške ali baročne dobe.
-1
ŠPORTNIK
TOMAŽ
PRIPOVEDUJE
_I
0 nadebudnem učencu Petru
Moj prijatelj N. N. jc mož v zrelih lotili. Družino ima in splošni ugled uživa, pa bi ne bilo prav, če bi prišel »Domoljube njegovim otrokom v roke, da bi brali, kako ga učim plavali. Zato ga ne bom imenoval po njegovem pravem imenu In priimku, temveč ga bom krstil za to pripovedovanje kar za Petra.
Marsikdaj mi je Peter potožil, da ne zna plavali in da nima pojma o čudodelnih gibih, ki držijo človeka na površini vode.
»Hudo rad bi hodil v ilirjansko športno kopališče,« mi jo položil in me na milo viže prosil, naj ga vendar naučim plavanja. »Glej, otroci mi doraščajo in nerodno mi bo, če si ne boin upal z njimi v vodo...«
Zgodilo se je torej, da sem začel učiti Petra plavati. Prvo uro sva imela kar pri pogrnjeni mizi v gostilni pri Kaplanu. V sobi sva bila sa-.ma. Tu pa lam se je prikazala gospodična in se spet urno umaknila, z.ikai mislila je. da imava zaupne pogovore ali kaj podobnega. Pri časi piva sem učil Petra plavalne abecede.
»Vidiš, Peler, to je pivo; med pivom in vo-m°J« Tie5"f4na . razlika; oboja jc mokro in mrzlo. Ce začutiš pivo v ustih, ga požreš, če pa
začutiš vodo. moraš zaprcli zatvorniro, ki vodijo proli sapniku ali želodcu. In če ti liopališčnj voda v ustih ni všeč, jo brizgni lepo ven, lako. kakor delajo plavalci »cravvla« (crawl je najhitrejši način plavanja).
>Saj lo je ravno tisto,« se Je pritoževal mo| neplavalec Peler. »Ivadar koli poskusim plavati, mi pljusne voda v usta, zaleti sc mi, tedaj pozabim na veslanje z rokami in tonem...«
Se enkrat sem razložil Petru, da pivo pijem« samo; čo sedimo pri pogrnjeni mizi, pri plavanju pa je voda le zalo, da le nosi na površini, da l» hladi od zunaj in da te osvežuje. Peler je razumel in izpil čašo do dna.	.
»Drugo poglavje plavalnega nauka pa poskusi doma v polni kadi, kjer lahko tirizumš po mili volji in delaš vodomete,« sem mu rekel.
Ko je bilo Petru jasno, kako je z '-odo » ustih in da je ne sme zamenjavali s pivom a'1 zrakom, sem ga poučeval naprej; povedni sera mu, da je voda mokra in mrzla. Ne smete s čuditi I Pri vsakem dobrem učnem načinu je namreč potrebno, da začneš s teorijo. Koža uemreo ni vajena hladne okolire in neplavalci so pop«" noma iz sebe, ko začutijo mrzle objeme nevarna vode. »Da, da. grozno je to.« je dodal Peter. >■»] sem ves iz sebe in kar stiska me okoli srca. k dar zabredem v globoko vodo. Se hujše pa je. začnejo ljudje pljuskati, če pride voda v oci usta.«	j
»Kaj sledi iz tega?« sem ga vprašal. Peter P ( nI vedel odgovora. »Vidiš, Peter, vode nisi Tvoj odnos do plavalne okolire je prav lak* . hudičev do blagoslovljene vode. Saj razum™' se bojiš globoke vode, napačno za nephivaii« j je, če se boji tudi mrzle prhe In ležanta v n vodi. Takole se bova dogovorila: preden k'
■i{ v kopališče, ee boš vsak dan prhal z mrzlo KL napolnil boš kad ter se ulrjeval v ležanju
vodi učil se boš potapljali glavo, vadil se boš hraigati nevščeno vodo iz ust in razen tega boš poskusil tudi odpreti oči, ko se boš potopil pod
y<K)°reler me je debelo pogledal. Začel sem 6pet i-nova da voda ni pivo, da je sicer mokra in tekoči' da pa je za plavanje veliko primernejša 0(1 piva, ker je prozorna. Tudi oči je treba navaditi na mokroto. Vsak dober plavalec gleda pod vodo in ga nič ne moti, če mu brziga v oči.
je prozorna kakor zrak in v vodi moraš eledati kakor riba. Ilazliko občutimo samo glede dihal ker ljudje nimamo škrg. Pod vodo lahko jjdihujeino, narobe pa je, če poskusimo vdihavali. Peter 6e je zasmejal, moral pa sem ga posvariti, da jo to plavalna teorija, neke vrjie abeceda tistega veselja iu varnosti, s katero ee ponašajo izurjeni plavalci.
Glede strahu pred vodo si je bil Peter na jasnem. Čutil ga je še iz tistih časov, ko je slišal o prvih nesrečah na vodi. Prav zaradi tega se io »plašil in me naprosil, naj ga naučim plavati. Ni/.ke vodo pa se Peter ni več bal. Spoznal je, da se jo treba mrzle tekočine navaditi, da se je treba privaditi tudi vodnega pritiska, zlasli pa, da je ne gre zamenjavali s pivom ali zrakom; pivo pijemo, zrah vdihujemo, na vodi pa plavamo.
Neko popoldne, ko je bil sam doma, sem ga nadziral pri vajah v kopalnici. Peter je spustil mrzlo prho, se postavil pod drobne curke in junaško prenašal osvežilne polive. Posebno sem pazil, da ni trenil z očmi, ko mu je brizgalo v obraz. Za tein je legel v kad in se uril v potapljanju plave. v izdibavanju ler v gledanju pod vodo. Nadziral sem ga, kakor se spodobi za skrbnega učitelja: Peter je smuknil pod vodo, jaz pa sem mu pokazal zdaj dva, zdaj tri prste in prijatelj je vedel ločno odgovoriti, koliko jih je bilo.
Peter se je'obrisal in oblekel, no'ein pa jo princH.-l na mizo zelenko brinjevca. Priznal mi je, da ga zebe, jaz pa sem dodal, da je brinjeveo tudi za vročino zdravilna pijača. Začela sva z drugo uro plavalne teorije.
»Peter, ali veš, kaj je to Arhimedov zakon?« Prijatelj me jo debelo pogledal. Pomolil sem mu knjižico o plavanju in mu ukazal, da mora brati.
Takole je čital Peter: »Vrzite kamen v vodo, kainen bo potopil; vrzite kos lesa, plaval bo na povrf ni. Kako pa je s človeškim telesom? Ali moro le/ali na vodi brez plavalnih gibov? Ze lela 2/io. pn-d Kristusom je jiostavil Arhimed zakon: Vsako t• ■ lo izgubi v vodi toliko teže, kolikor tehta voda, ki jo izpodrine.« Peter je čital naprej in ugotovil, da znaša specifična teža človeškega telesa 1.01 do 1.06 ke. To zavisi od rojeno-1 i. Rojeni ljudje so v vodi lažji, koščeni pa nekoliko težji.
Pojasnjeval sem Pelru. da pri plavanju ne gre za to. da vzdrži na površini vode vseh listih be-težnih 70 kg — za to bi bilo treba orjaške moči — v vodi si namreč loliko lažji, kolikor znaša teža izpodrinjene vode. Petru se je posvetilo: »Jaz pa sem poskušal vedno Ic s silo in sein mislil, da imam premalo moči.. Jej, jej, pomisli, kako Diira bili to enostavno: zdržati na površini vodo tisto bore malo teže, kolikor je človeško telo težje od vode!«
Prijatelj je nalil drugo Silce brinjevca. Povedal som mu, ,ja je tre|)a (istemu odstotku teže dodali še glavo, ki jo pri plavanju moliš nad vodno gladino, »Kaj bi to, saj imam krepke roke in »oge.« se je navduševal.
Petrova žena ni imela poiina o najinih po-""•"kih. Ce se možje česa učijo, res ni treba, aa bi imeli radovedne opazovalce. Razen tega gre "idi zn domočo veljavo. Smo pač taki, da radi po Strani pogledamo tiste, ki imajo še v zrelih !elltl 'oliko korajže, da se lotijo tega aH onega, »ar so v mladosti zamudili. O tem, kako sva šla » 1 etrom na Ilirijo in o uspehu samem, pa še «"»»■« kaj.	_____
PAPIR IZ NOVE RASTLINE
Državna poskusna postaja v San Remo je časa delala poskuse z gojitvijo "siiinc, ki je zelo važna za izdelovanje L . ja- v>re za jz Brazilije uvoženo rastlino z zni
venun imenom »IIedychon coronnrium«, ki »o rLr "''j' (lnbr" obneslo. V Braziliji daje ta sol»LT 1nrn,a 14 Ion suhih vlaken, iz katerih io d i ° lzdn,a 8 ,on Papirja. Italijanski poskusi meso i po 6 mesecih 17 ton vlaken in po 12 ii na?/,? , na(lalinjih 17 ton. Sedaj nameravajo I le rastline znatno razširiti.	I
nove papir-znan-se
V senci rastlinskih nebotičnikov
V kraljestvu rastlin imamo največ nasprotij. Drobne alge, ki žive v vodah, na mokrih skalah ali na vlažnih delih drugih rastlin, so tako majhne, da jih s prostim očesom niti ne vidimo. Le ogromno število teh majhnih živih bitij da značilno zeleno plast, ki se največkrat dela v stoječi vodi. V nasprotju alg so najveličastnejše zgradbe, pravi živi spomeniki rastlin — drevesa. Ze naše smreke s 50 m višine in jelke s 65 m visokimi debli so prava čudesa narave. Človeške roke nikdar ne bodo mogle zgraditi tako vitkega in visokega stolpa, kakor jih dela narava. Poleg tega je drevje elastično in prožno. Lahko se upo-giblje in priklanja, kadar se zbudi vihar. Ce pogledamo tovarniške dimnike in jih primerjamo z enako visokimi drevesi, bomo doumeli vso mo-
Gozd evkaliptovskih dreves, visoltih do 155 metrov — v Avstraliji
d rosi in čudovito tehniko božje narave. Tovarniški dimniki so spodaj zelo široki, zidani s pod-pornimi stenami in se le počasi zožujejo. Drevo je sicer spodaj širše, vendar za polovico manj, prav tako manjkajo podjiorniki.
Višina naših dreves jc zelo nizka, če jih primerjamo s tropičnimi drevesi. V primeru z njimi je človek pravi pedenj možic. Krasoto tisočletnih gozdov, ki se ne postavljajo samo s 6vojo mntuzalcmsko starostjo, ampak tudi z vrtoglavo višino zelenečih vrhov, nam lepo opisuje znam popotnik in naravoslovec E. Voigt.
»Prodiramo v območje mehkega rdečega lesa, ki se pridobiva iz mamutovih dreves. So lo neke vrste iglavci, le da je les rdečkast in bo j plemenit. Ta drevesa se imenujejo sekroje ali mamutovci in so med najvišjimi na svetu. Cim globlje gremo v gozd, tem višja so drevesa. S svojimi vitkimi debli in v nebo kipečimi vrhovi so kakor neizpeta pesem skrivnostnega pragozda. U velikosti in ogromnosti teh dreves se prepričamo samo pri padlih velikanih. Najvišji mamutovci nosijo imena ameriških mest. Najvišji med temi starimi, veličastnimi drevesi so kralji rastlinstva. Leta 1860 je strahovit orkan podrl največjega ma-mutovca, ki je nosil ponosno ime »Kralj gozda«.
Na deblo tega drevesa, ki so ga potem imenovali »padli vladar«, je prislonjena 8 m visoka lestev Trup orjaka pa je tako širok, da lahko stoje na njem troje parov konj, vpreženih v velik se-nen voz. Padli vladar je bil 135 m visok. Drevje je v notranjosti večinoma votlo, ker so izzigali Indijanci v debla svoje koče, imenovane vigva-me Novi kralj mamutovih dreves je »Grizzty
giant« (Velik medved), ki je nad 78 m visok.c
Voigt pa ni videl najvišjih dreves, ker je potoval le po državnih, narodnih parkih. Največja drevesa rasto le po privatnih gozdovih in jih jo okoli deset.
»Zvezdni kralji ima nekaj nad 109 m, nad sto metrov višine pa raste okoli 500 dreves. Od podrte »matere gozda«, ki je bila 105 m visoka in je pogorela v prejšnji svetovni vojni, je 6 mož polne 3 mesece lupilo z debla lubje, ki so ga nalo sestavili in razstavili. Kakor pripovedujejo, je bilo v notranjosti prostora za 140 učencev z učiteljem iu klavirjem. Res prav ameriško.
Najvišji še živeči kralj mamutovcev se imenuje »Oče gozda« in je 144 m visok, temu primerno »vitek« in nekaj nad 4000 let star.
Najvišja drevesa pa niso mamutovci, ampak' avstralski evkalipti, ki dosežejo bajno višino 160 metrov. Ljubljanski nebotičnik bi zavzel kvečjemu 'A njegove višine. Kako majhnega se jiočuti človek, ko gleda pred seboj 100 krat višjega velikana. V naravi se najbolj učitno ponižnosti!
Evkalipti raslo silno naglo, saj se jjotegnejo vsako leto za polna 2 metra. Spodnje veje teli dreves so tako orjaške, da segajo do 100 m od debla.
Tak velikan ima na milijone Iislov, ki vsi oddajajo in izhlapevajo vodo. Pod vročimi sončnimi žarki Avstralije bi lisli v kratkem času oddali toliko vode, da bi nastopila nevarnost, da bi se drevo posušilo, ker bi koreninice ne mogle tako naglo nadomestiti izhlapelo vlago. A nikar so ne bojmo za naravo, saj ona ni nikoli polovičarska.
Zjutraj, preden vzide sonce, so evkaliptusovi gozdovi temni in mračni. Ogromne krošnje dreves so kot neprodušna zelena streha, skozi katero ne more prodreti jutranja svetloba. Toda ko razgreja sonce zeleno vejevje, se v gozdu čudno naglo razsvetli. Migotajoča svetloba napolni gozd, da so človeku zdi, kakor bi vse oživelo. Pretrgani sončni žarki se vsipljejo na zemljo, ki je porasla s čudovitimi cvetlicami, ki nikakor ne ljubijo gozdno temine, ampak se jim hoče svetlobe in sonca. Pa se zdi človeku, ki je zablodil v gozd evkaliptov, čudno, kako morejo te sončne sestrice živeti v gozdu. Toda ko se ozre oko na listno streho nad seboj, je ne opazi več. Pred njim se kakor v pravljici odpre južno nebo in v obraz se mu nasmeje sonce. Da, mati narava je gozd začarala.
Ko so sončni žarki pozlatili lisle evkaliptovihi dreves, so se ti pričeli sukati, a ne tako kot naše cvetice, ki soncu ponudijo najširšo ploskev lista, marveč zasukajo list navpično, da sla obe strani v senci in je ie rob lisla ožarjen od sonca. Tako se rastlina obvaruje pogubonosnega izhlapevanja in nudi popotniku res pravljični prizor. Nebeško lep in ves živ poslane gozd, ko potočna rahel veter. Tedaj zažive v njem vse sence. Migo-tajoči sončni žarki ustvarjajo vedno nove iu lepše pravljične slike...
Ko se zvečer sonce poslovi, se v evkalipto-vem gozdu skoraj v trenutku stemni. Temnozelena streha se zgrne, listi se postavijo vodoravno, da tudi najmanjša svetloba ne more pokazati poli iz zakletega gozda.
Sedaj, ko smo že po vsem svetu videli veličastna in or,jaška drevesa, poglejmo še v Kalifornijo. Tu nimamo velikanskih dreves, marveč le bodičaste kaktuse, ki zrasto 30—50 m visoko. Sloki stebri teh rastlin, poraščeni z mogočnimi trni, štrle kakor atenski stebri poganskih molil-nic proti nebu. Posebnost te dežele so papige, ki gnezdijo v sočnem mesu, s katerimi se v času stiske za hrano tudi prehranjujejo.
Med morskih rastlinstvom, ki je silno čudovito in se bomo k njemu še kasneje enkrat povrnili, najdemo najdaljšo rastlino na svetu — rjavo morsko halogo. Ta rastlina, ki raste v 10® ali še več metrov globokih morjih, Je do 300 m dolga. Haloga zrasle od tal do površine vode, kjer polagoma razvije ogromno telo v smeri morskih tokov. V južnih morjih, kjer raste mnogo teh halog, popolnoma preprečujejo plovbo, ker s svojimi ogromnimi listi in močnimi stebli ovijejo ladijski vijak.
PRAVNI NASVETI
Zdravljenje po zasebnem zdravniku. F. D.
5. Kot zavurovunec O UZD, — sedaj ZSZ — imate za svojce pravico do brezplačnega zdravljenja po uradovih zdravnikih. Ce se je pa vuša tuli. hčerka zdravila pri zasebnem zdravniku, s katerim ZSZ poprej ni sklenil pogodbe za zdravljenje svojih članov, potem nimate pravice do povračila stroškov, povzročenih s tem zdravljenjem, razen v dokazanem nujnem primeru. — Ker živite v mestu, kjer so uradovi zdravniki na razpolago, vašega primera ne lx)do smatrali za >nujni primer« in boste stroške tega zdravljenja morali sami trpeti.
Neplačani obrtniški računi. P. F. G. Če vam je delal obrtnik v letih 1933 do 1959 in zato še ni prejel plačila, potem je pošleno, da vi vsaj sedaj to plačate. Bes pa je, da terjatve iz obrtniških računov zastarajo tekom treh let. Zastaranje se pa prekine s sodnim ali tudi izvensodnim priznanjem in teče od tega časa dalje znova 3 letna zastaralna doba. Če vas je obrtnik ob začetku vojne 1941 terjal na plačilo in ste mu obljubili plačati, ste torej s tem izvensodno
Eriznali svoj dolg in je 3 letna zastaralna doba ila prekinjena in je začela od takrat dalje znova teči. — Če vas bo obrtnik tožil, ne boste mogli z uspehom ugovarjati zastaranje terjatve.
Sprejemni gimnazijski izpiti. Spremenjeni so predpisi o sprejemnih izpitih za vpis v gimnazijo. Določena sla dva roka, eden ob pričetku, drugi pa ob koncu poletnih, počitnic, po kandidatovi izbiri. Skušnje se opravljajo pri leh izpitih po učnem načrtu, določenem za četrti razred ljudskih šol. Natančnejše odredbe za ta izpit izda Visoki komisar z odlokom.
Kupna pogodba. R. L. 9. Zaradi poravnave dolgov bi radi prodali nekaj zemljišč. Vprašate, kako bi storili, da bi bilo čim manj stroškov? — S kupcem se morale natančno dogovorili glede kupnine in zemljiških parcel, ki mu jih boste prodala. Dogovor bo treba napisati v obliki, ki je običajna za take pogodbe. Najbrž sami ne boste znali tega zapisa sestavili. Zato bo potrebno sodelovanje odvetnika ali notarja. Če boste pogodilo napisali sami ali pa odvetnik, jo bo treba pred sodiščem podpisati. Sodišče bo vaš podpis overovilo. Pogodbo morale nato takoj ali najkasneje v. 15 dneh prijavili davčni upravi, ki ji je izročili tudi en izvod in plačati pristojbine. Za veljavnost prodaje zemljišč je potrebna tudi še odobritev Visokega komisarja. Nato bo šele mogoč prepis v zemljiški knjigi.
Nakup zadolženega zemljišča. D. V. 1. Če ste že lako neprevidno ravnali, da sle kupili zemljišče, na kalerem je vknjižena precejšna vsota prodajalčevega dolga, poskrbite, da prodajalec čim prej plača dolg. a dolg jamči še vedno zemljišče, čeprav se je lastnik menjal. Če boste morali vi dolg poravnali, imate seveda pravico zahtevali od prodajalca povrnitev zanj plačanih zneskov, če pa prodajalec ničesar več nima, boste morali lo breme sami nosili.
Staro grehe odpravljajo
Na Portugalskem jc bila do zadnjih dni Je vedno zanemarjena ljudskošolska vzgoja, saj je občutno manjkalo šolskih poslopij. Sedaj je vlada določila 500 milijonov eskudov za zgradbo šolskih poslopij. Po vsej Portugalski hočejo tekom osmih let zgradili 12.500 učilnic, ki bodo v 7180 poslopjih. Na Portugalskem je še vendno 50% nepismenih ljudi. •
Kupčeva nje med Nemčijo in Bolgarijo
Nemčija bo |>oslala v Bolgarijo 6000 Ion ječmena in !>o prejela iz Bolgarije 6600 ton koruze. Nemčija Ih> preskrbelu Bolgariji tudi 35.000 ton rži. Prvi ladijski tovori rži so po Donavi že prispeli v Vidin. Za prejeto nemško rž Ih> Bolgarija po novi letini, lo je po I. avgustu, dala Nemčiji ustrezajočo količino pšenice.
Bogastvo slovaških Židov
Slovaška država je prevzelu že lani vse nepremično premoženje Zidov, zlasti hišno posest v vrednosti 1.200,000.000 kron. Na Slovaškem živeči Zidje so imeli 6000 hiš. V državne roke je prešlo tudi vse drugo premoženje 70.000 izseljenih Zidov.
Odpravnina hišnih poslov. S. E. 2. Slišali sle, da imajo hišni posli pravico do odpravnine, ko zapusle službo. Vprašale, ali je to res in koliko znaša takšna odpravnina? — Po predpisih nared-be o službah hišnih ali gospodinjskih poslov, sme posel zahtevali odpravnino po desetih le I i h službe, ako je služba prenehala. Po desetih letih znaša ta četrtino letne plače. Pravico do odpravnine pa posel izgubi, ako je gospodar smel službo odpovedati iz tehtnih razlogov. Na primer: ako posel zakrivi tatvino ali podobno dejanje v gospodarjevo škodo, ako se vda pijančevanju ali nenrav-nemu življenju, ako razžali gospodarja ali člana njegove družine in podobno.
Oporoka. F. Z. Ako znale dobro pisati in oporoko pravilno sestaviti, jo lahko napišete sami brez prič. Napisati jo pa morale lastnoročno, torej ne s strojem in jo laslfioročno podpisati. Drugače ni veljavna. Druga pravosodna oblika se napravi tudi tako, da jo da zapustnik napisati in pred tremi sposobnimi pričami izjavi, da je spis njegova poslednja volja. Zapustnik mora tudi tako oporoko lastnoročno podpisali, ravno tako tudi priče s pristavkom, ki kaže na njih svojstvo kot priče, n. pr.: kot priča oporoke. Ako zapustnik ne zna pisati, pač pa brati, mora staviti meslo podpisa na listino svojeročno znamenje (n. pr. križ) v prisotnosti vseh treh prič. Ce pa tudi brati ne zna ali ne more, mu mora ena izmed treh prič, ki pa ne sme bili tista oseba, ki je morebiti pisala oporoko, prebrati spis v prisotnosti drugih dveh prič, ki sta vpogledali vsebino. Zapustnik pa mora potrditi, da je vse zapisano po njegovi volji. Oporoko je mogoče izreči ludi le ustmeno. Da je takšna oporoka veljavna, jo mora zapustnik izreči resno v prisotnosti treh zmožnih prič, ki morajo potrdili, da se ni zgodila nobena prevara ali zmola. Oporoko lahko napravile tudi pred sodiščem.
Stare kosti so važne
Te dni so učenci po vseli gospodinjstvih v Celju nabirali stare kosti. Iz kosti se do pridobivati 8 do 10% industrijskih maščob. Iz teh maščob največ izdelujejo glicerin, ki ga uporabljajo zlasti kol sredstvo za preprečevanje zmrzovanja vode v motorjih, dalje stearin, ki gre največ za sveče, s katerimi razsvetljujejo vojaki zaklonišča.
Dve, tri o Besa rabi ji
Besarabija, bivša ruska in sedaj romunska pokrajina, meri nad 4 milijone knhtarov, od teh je več kot polovica orne zemlje. Besarabija pridela na lelo 1,467.000 stolov pšenice, 7,762.(X)0 stotov koruze, skoraj 4. milijone stolov ječmena, 831.000 stotov ovsa, 695.000 stolov rži in 50.000 stotov drugih vrst žita. V Besarabiji je obdelanih 14.373 ha s tobakom, 36.900 liaktarov v severni Besarabiji je vinogradov, v južni Be-sarabiji pa 107.000 ha. Sadjereja je v Besarabiji znatna. Gozdovi Besnrabije pokrivajo površino 234.000 ha. Konj je okrog 400.000, goved nad pol milijona, ovac nad 2 milijona in prašičev- 850 tisoč. V Besarabiji je 92.000 čebelnili panjev. V Dnjestru nnlove na leto do 130.000 kg rib, med temi tudi jeseslrov, od katerih dobivajo črni kaviar, V izlivu Donave nnlove nad 900.000 kilogramov rib vseh vrst. Poleg lega dajejo besarabski ribniki in obala na leto nad 7 milijonov kilogramov rib.
Jahimovski rudniki radija
ki so zdaj v Nemčiji, so od leta 1908 dalje proizvedli SO gramov radija. Normalna cena zu radij je 700.000 mark za gram. Rezerve radija znašajo še nekaj desetin gramov, takih namreč, da je računati na njih izkoriščanje. Trenutno ima Nemčija v vseli svojih ustanovah okoli 20 gramov radija.
Nove pogozditve na Bolgarskem
Predpogoj pogozdovanja je nabava potrebnih sadik. Dočim so našteli v Bolgariji I. 1941 86.000.000 gozdnih sadik, je njih število v lelu 1942 naraslo na 166,000.000. Skoraj polovica teh dreves so akacije, ki so za gozdno gospodarstvo Bolgarije velikega pomena. Akacije no n t rde samo peščenih tul, temveč dajo tudi zelo koristen les. Na drugem mestu so sadike
iglavcev, katerih je 67 milijonov. Dosegli so tudi velik dvig v saditvi topolov; zlasti goje kanadski topol in druge inozemske vrste. Vseli topolovih sadik je bilo v letu 1942 približno 5 in jmiI milijona, dočim jih je bilo dotlej samo I milijon. Topol raste zelo hitro in duje za gospodarstvo zelo koristen les.
Čuden primer operacije
V javni bolnišnici v italijanski Faenzi se jo predstavil te dni 19 letni mladenič. Prosil je za operacijo zaradi bule v črevesju. Izrezano bulo so si zdravniki natančneje ogledali ter so ugotovili, da vsebuje človeški zarodek. Po sodbi strokovnjakov je bila verjetno odločena operiranemu mladeniču usoda dvojčka, zarodek nerojenega brata-dvojčka pn je oslnl po čudovitem naključju v notranjščini brata-dvojčka, ki se je rodil zdrav in krepak. Podoben primer se je pojavil pred mnogimi leti v Franciji.
Nenavadni zobobol
Nemško časopisje poroča, da napadajo pilote v letalih vedno bolj pogosto bolečine v čeljustih in zobeh. Posebno letalci v lovcih se pritožujejo, da čutijo večkrat v čeljustih hude bolečine. Najbrž je vzrok bolečinam nenadna sprememba zračnega tlaka, ki ga povzroča način borbe v zračnih višavah.
Nezvestim ženam spačijo obraz
Pri nekem južnoafriškem zamorskem rodu. pri katerem so se ie ohranile precej divje navade,
fioznajo posebno hudo kazen za žene, ki so pre-omile zakonsko zvstobo. Odrežejo ji nos. To spa-čenje obraza morajo nosili celo življenje kot madež — če se mož ne da omehčati in jim čez nekaj časa odpusti. To se zgodi bolj pogosto, kakor bi človek mislil, ker so namreč žene obenem najbolj delavne in za moža nenadomestljive. Kot znak sprave mora spaka na obrazu izginiti — žena dobi potem od domačega vračarja umeten nos.
Križanka St. 5
1	2	3	1	i	6	7	8	U
10				U				
12					13			
14					15	10		
17				18		i»		
20			21	22			23	
24	2 o							20
27		28	29					
30			JI	32				
33					34			
■15 .						3d		
Vodoravno: I. termin, določen čas, 4. srednjeveški študent, 10. ploskovna mera, II. razdobje (tujka), 12. srednjeveški podložnik, I', moško krstno ime, 14. srbsko moško ime, Ih. del glave, 17. norčija, 18. selilec, nestalen naseljence, 20. zdrob, 22. domača žival, 24. dolžinska mera, 27. umetnost (francoska beseda), 29. starorimska boginja ljubezni, 30. del noge, 32. igra s kartami, 33. del pohištva, 34. kruj prt Ložu, 35. rudarsko orodje, 36. posmrtno bivališče pri sla rili Slovanih.	. .
Navpično: I. obračun, zareza na palici, 2. krnel, poljedelec, 3. prsi, 4. vrsta padavin, 5. tuje ime za staro Grčijo, 6. žensko krstno ime, 7. moško krstno ime, 8. kraj pri Mariboru, 9. majhna rana, 15. podoknica, 19. del Rima, 20. pristanišče v Nemčiji, 21. barva, 22. kmet. 23. meslo v Italiji. 25. ena izmed deveterih muz, 26. krsta, 28. gruča, čreda, 31. del sobe, pod.
»Domoljub« dane «4 lir u celo lelo. ta Inoiemslvo 30 lir. — Dopise In spis« (prejema n red niši »o »Domoljuba«, naročnino. Inseral* tn reklamacije pa oprava »Domoljuba«. — Oglasi te zaračunajo po posebnem ceniku. — Telefon uredništva (n n p r a » e Ste». 4004. Iidajaielj: dr. Oregorij Pečjak. — Urednik: France K r e m i a r. — Za Ljudsko tiskarno: Jois Kramar i«.