-----    489   -----
Kmetijstvo.
Poziv Slovencem v Ameriki in stari domovini.
Mili rojaki, deset k t bo že tega odkar sem bil pisal članek „Zgodnji Danici" v Ljubljano, oziroma izseljevanja Slovencev v Ameriko. Svetoval in prigovarjal sem takrat, naj bi se sposobni slovenski možje v Ameriki potrudili vsaj nekoliko in skupno za svoje rojake, ki semkaj pridejo. Naj bi jih po moči zjediniti skusili, ter potrudili naj bi se, da se ustanove tukaj tudi slovenske naselbine, da se ne razkrope našinci po širnej Ameriki in pogube sv. veri in narodnosti.
Radostno priznavam, da od tiste dobe storilo se je za naše ljudi tukaj dokaj jako pohvalnega in koristnega, dasi povečem le od mlajših in pozneje došlih mož. Vzrastle so od tedaj štiri slovenske cerkve iz tal, ustanovila sta se dva vrla slovenska časnika, postavila se je slovenska šola (samo ena!), in utemeljila se je katoliška Jednota.
Prave slovenske naselbine pa, koder bi najdel vse slovensko: cerkev, šolo, slovenske obrtnike, gospodarje, posestnike, može, ki imajo v tukajšnjih razmerah kaj vpliva; naselbine, kot jih imajo Irci, Nemci, Čehi in Poljaki: kje so ? — Slovenec v Ameriki je večinoma še vedno le težak, navadni delavec, brez stalnega domovja, brez pravega imetja, brez vsakorsnega vpliva — suženj brezčutnih delodajalcev. — Resnico moje trditve, sprevidel je bil jasno vrli in častno znani gosp. Toman. Za to se je trudil ustanoviti slovensko naselbino v Mišiganu. Žalibog, da se mu ni bilo posrečilo!
Najbogatejša in od Boga sploh najbolj blagoslovljena država v amerikanski uniji je brezdvomno Kalifornija. — Pa ravno v tej državi ponuja se začasno našim rojakom jako ugodna prilika, v dobrem in lepem kraju naseliti se in pomoči si do stalnega gmotnega blagostanja.
V družbi zvedenih in popolnoma zanesljivih mož, potoval sem pretekle mesece v tej zadevi po različnih okrajih Kalifornije. V okraji Mendocino, proti severu od mesta San Francisko, prepričan sem, da bi bilo izven-redno dobro mesto za naselnike. Ozračje je malo bolj planinsko, sploh pa prav milo. Kraj precej hribovit, prijazen. Zemlja jako rodovitna in kar je v Kaliforniji najbolj važno: polna bistrih studencev. Prostrane planinske senožeti, mnogo hrastovega drevja, široki jelovi logovi. Kraj je pripraven za poljedelstvo, za sadje- in vinorejo, posebno pa za živino: govedno, prešiče in ovce. Na tej zemlji je mnogo premoga, bakra, mramorja, lepega apne-nika in sledovi živega srebra. — 20.000 oral zamoglo bi se dobiti skupaj. — 10 000 oral je sedaj v rokah banke, ki je bila primorana vzeti zemljo za hipoteko. Posodila bila je banka prvemu lastniku na ta svet 68.000 dolarjev z 10 odstotkov obrestmi. Lastnik bil je Ame-čan. — Delal ni. — Obresti za več let ni plačal, nara-stel je njegov dolg na 125 000 dolarjev. Ker plačati ni maral, vzela je svet banka. Zemlja je vredna okolo 250.000 dolarjev. Banka, da si zavaruje svoj obstanek, je svet prodati prisiljena. Za 70 do 80.000 dolarjev bi se zemlja dobila. To je velika svota kaj ne? Da, velika je; to priznavam tudi jaz. — Premisli pa naj se, kar imam še nadalje povedati.
Na tej zemlji je začasno 1200 glav goveje živine, blizo 400 prešičev, 60 konj in mezgov, hiša, 3 prostorni hlevi, čez 300 ton sena, vse poljedelsko orodje, par voz, kovaško in mizarsko orodje, nekaj drugih manjših poslopij, žitno seme za spomladansko sejo, 20.000 čevljev nažaganega lesa za plotove itd., sadni vrt, ob kratkem vse, česar je za takojšno obdelovanje treba. Na tej zemlji raste čez 200.000 čevljev lepega debelega jelovega lesa. Vse
-----    490   -----
to gre s svetom vkup za 70—80.000 dolarjev. Če bi se vzdignilo samo 30 mož, ki bi zložili kakih 10—15.000 dolarjev gotovine in bi jo banki takoj plačali, prepustila bi jim banka vse in jim dala časa, plačevati ostali dolg z 5 odstotki obrestmi na obroke. V 4. letih, ako bi do-lali pametno, pridno in vzajemno, bilo bi vse velikansko imetje njihovo — pa brez dolga. — Seveda, kolikor več moških bi se lotilo, toliko laglje in preje bi se vse splačalo. Prav brez denarja se začeti ne more, 10—15.000 dolarjev zavaruje nam zemljo. Ko bi se naselbina enkrat začela, imeli bi pridni in pametni možje, ki so morda prav na suhem, gori tudi lepo priliko pridelati si svoj lastni dom in kmetijo. Devet tukajšnjih možakov je že začelo resno delovati. Ustanovili so delniško društvo t in podpisali so pri prvi seji čez 2000 dolarjev.
Poleg teh 10.000 oral ima jih drugi lastnik 2600. Prodal bi po 3 dolarje oral. Tretji lastnik ima 800 oral. Ta bi dal zemljo, prej ko ne še ceneje. Ako bi naši ljudje imeli to zemljo v rokah, polastili bi se lahko še najmanj 5000 oral vladne zemlje, ki bi jih ne stala \eč ko 1.25 dolarjev za oral (splačati moraš še le, ko si že 5 let na tej zemlji). Za živinorejo bila bi ta zemlja kakor navlašč. — Prostora je gori dovolj za najmanj 400 pridnih gospodarjev.
Ukiah (juk&ja), poglavno mesto okraja Mendocino je ravno 113 milj od mesta San Fvancisco. Do tam gre železnica. Ta železnica nam je pripravljena vožnino do Ukiah od tod zastonj dati in tudi drugače zdatno pomagati, ako naselbino vstanovimo. Od Ukiah do središča opisane zemlje je 45 milj. Do tam ne gre še železnica pač pa dobra vožnja pot. Ako bi se ustanovila dobra naselbina tam gori, gotovo prišla bi železnica v kratkem času za naselniki. Kar se tega tiče, znam jaz prav dobro, kaj trdim.
Le preudarite, Slovenci po Ameriki, svoj sedanji položaj! Več let že delate tukaj po rudnikih, žagah in tovarnah itd. Pa kaj imate; kaj ste si prihranili ? Koliko Vas je, ki imate svoje lastne domove ? Po 7—8 mesecev na leto delate, potem pa, ker dela ni, morate pohajkovati. — Za časa pohajkovanja poteče Vam za hrano, stanovanje, obleko in druge potrebe navadno skoro vse, kar so si bili prihranili. — Tako gre naprej od leta do leta. — Vi pa še vedno nimate ne domovja, ne premoženja, ne družine; še vedno ste le hlapci in podložniki gospodarjev, ki Vam za Vaše trdo delo od dne do dne manj plačujejo. Pa dobro veste, da delo dobi se zmiraj bolj težko. — Ali ni res, da vam vse okolščine vele na deželo iti, postati gospodarji, in ustanoviti si tukaj pod zastavo svobode novo domovino. — Toda, morebiti nameravate iti čez kaj časa nazaj na Kranjsko in ostati tam? — No, in če tudi greste, vsaj ostali tam ne bote. Kako slabo je v stari domovini sedaj, tega Vam ni treba praviti. Skušnja nas uči, da možje sicer nesejo svoje za-sluške nazaj domu, ostanejo pa navadno le toliko dolgo tam, da jim poteče denar. Potem priromajo nazaj v Ameriko. Starejši so da, imajo pa še vedno nič ne.
In zakaj naj bi se ravno v Kaliforniji naselili? Zato ker je tu 1. ozračje jako milo in prijetno, 2. zemlja posebno rodovitna in 3. ker se vam tudi ni treba boriti še s polovico toliko zaprek ne, kot po iztočnih krajih. V iztočnih državah je dolga, navadno ostra zima. Treba je gorkega in trdnega stanovanja, mnogo kurjave, tople obleke za človeka, za goved pa mnogo klaje. V Kaliforniji zime prav za prav nimajo ne. Gori v okraji Mendocino pade v časih nekoliko snega; ki pa redko kedaj obleži dalje ko 3 dni. Navadno gre le dež 2 — 3 mesce, mesto snega. Mej tem časom toplomer malokrat bode do 5° pod ničlo. V iztočnih krajih pridelujejo sploh le žito in debelačo. Sadja in vina najdeš le v jugoiz-točnih državah. V Kaliforniji raste ti vse, prav vse, če imaš le vode dosti. Jabelka, hruške, češplje, slive, oljke, črešnje, kostanj, različni orehje, smokve, breskve, marelice, olive, pomaranče, trtje in žito vsake vrste. Po bolj visokih krajih pa imaš pravo sočno planinsko pičo za živino in na kupe želoda za prešiče.
Kalifornija je danes oziroma prebivalstva na zlo istem stališču kot je bila n. pr. Minnesota pred 20. leti, Razlika je samo ta, da v Minnesoti bilo je tedaj na tisoče in tisoče oral zemlje za revne naselnike. V Kaliforniji pa pograbili so bogataši-ži d je na milje in milje najbolje zemlje. Tu je težko dobiti lepega in prostornega kraja za celo naselbino, ako ravno samo 125 milj daleč od San Francisca, po 30 — 50 milj lahko potuješ na okoli in naletel ne boš ne na enega naselnika. Ljudstvo v Ameriki to opazi vsak, lahko pomika se vedno dalje proti zahodu. Počakajte le malo let še in videli boste, kako se bo vsulo čez skalnate gore v doline na obalih tihega morja. Vsaki oral zemlje v Kaliforniji vreden bo potem najmanj 40 — 50 dolarjev: Za naše slovenske reveže bo pa potem prepozno, vse prepozno za v Kalifornijo. Ravno začasno dobi se še prilika, kot sem jo opisal. Naj se razmere le nekoliko na bolje obrnejo in takih prilik in ponudeb ne bomo imeli in dobili v Kaliforniji nikdar več. Možje slovenski! Na visokih kaliforniških gorah stoji in smehlja se vam prijazno: Sreča, ter vabi Vas k sebi. Bote li sledili njenem prijaznem pozivu V
Ako želete še kaj več o tej stvari zvedeti, pišite le, na vse dobro Vam želečega rojaka:
Rev. J. Jeram, 144 Silver Str. San Francisco, Cal.