Črna lisa kadrovske politike?!
O tem kakšno kadrovsko politiko imamo v občini, čemu ta ni najbolj učinkovita in kaj storiti, da bo le-ta gibalo in usmerjevalec ce-lotne razvojne politike v občini, je tekel pre-cejšen del razprave na žadnji občinski konfe-renci SZDL, pa tudi sicer ni bilo izpuščenih nekaj besed na ta račun tudi na seji prve občinske kandidacijske konference. Piko na i tem razpra vam je dal seveda postopek in dolo-čitev kandidatov za predsednika in podpred-sednika občinskega izvršnega sveta. O tem smo več pisali v prejšnji številki glasila.
Delegati so vrsto pripomb namenili pred-časnemu odhodu predsednika izvršnega sveta š funkcije, s čimer po njihovem mnenju in tnnenju okolij, ki jih zastopajo nista zagotov-ljena kontinuiteta nitipri razreševanju razvoj-nih vprašanj občine kot tudi ne pri učinkovi-tejšem organiziranju dela ter seveda v zago-tavljanjn primerne kadrovske problematike znotraj izvršnih organov. Čeprav so bili na sami seji podani razlogi (vedno je šlo za objek-tivne okoliščine) je bilo vendarle slišati pri-okus dvoma o tem aii je posredi morda neza-upnica ali celo odstop. Res pa je, da za neko vsaj srednjeročno začrtano kadrovsko politiko v občini vedno zmanjkuje časa, pa tudi sape. Dobrih in željenih učinkovitih kadrov ni na pretek, pogojev delovanja in neposrednejšega vplivanja na razreševanje akutnih problemov je tako kot v naši družbi nasploh — pravzaprav vedno manj, ob tem pa ostaja še vedno prisot-no vprašanje kako in kdo bo zagotavljal odgo-vornim funkcionarjem po njihovem iztečenem mandatu primerno službo, razumljivo v zdru-ženem delu. Nekaj zadnjih pritnerov namreč kar močno potrjuje tisto znano krilatico -opiranja na lastne sile. Pa to ne velja /e za našo družbenopolitično skupnost in zgolj ne samo za tunkcionarje v izvršnih telesih. Da pa to ni dobro in to ne zagotavlja neke trdnejše ustne-
ritve za boljši juthšnji dan, paje seveda kot na dlani. Toliko bolj to zaskrbljuje, če občino zapuščajo kadri, ki so se izkazali s svojim delom. Tovrstnih pripomb je bilo precej in v svojih razsežnostih so opozarjale na dimenzijo tega problema, ki pa ga morajo predvsem občinske družbenopolitične organizacije z na-črtno in tehtno kadrovsko politiko čimprej preseči. Na kadre prisegamo povsod saj vemo, da je njihova uspešnost marsikdaj porok za smelejše in boljše delo, zato ne sme ostati le floskula ampak dejanje sedanjosti. Kot je de-jal eden izmedrazpravljalcev, ne kadrujemole za mandate, ki so žal ob omejitvah lahko tudi odskočne deske, ampak za življenje, kar naj pomeni, da naj se dobro in učinkovito delo ne omdjuje. Za le in temu podobne pobudc pa bo kot nalašč tudi predstoječa razprava o ustav-nih spremembah. Dobra kadrovska politika pomeni tudi skrb za nadaljnjo »usodo« in pri-merno zaposlitev kadrov, ki odhajajo. Ničko-likokrat izrečeni pozivi predvsem Socialistične zveze in sindikata, da kadrovanje ne sme biti kampanjsko in stihijsko, temveč redna in traj-na ter sistematična aktivnost slehernega oko-Ija, žal ni nahtela na kakšen aplavza vreden odmev. To seje izkazalo tudi ob tem zadnjem evidentiranju, saj je bilo predlogov iz temelj-nih okolij - torej iz baze, relativno malo, želja po dobri kadrovski politiki pa zelo veliko. Od besed k dejanjsm velja zatorej vsem in ne le papirju. Pa ne razumimo tega komentarja kot zgolj črno liso na prizadevanjih občinske ka-drovske politike le za nivo občinskih satnou-pravnih in družbenopolitičnih organov in or-ganizacij, oglejmo se okrog sebe in kaj hitro lahko ugotovimo, da je v marsikateri organi-zaciji združenega dela, v inštitutih, šolah, kra-jevnih skupnostih in kje še precej slabše, re-zultati v celoti pa zato ne morejo biti boljši, kajne?                            J.DOMITROVIČ