Ameriška Domovina


NO. 86
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan. Duluth. Joliet, San Francisco.
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Pittsburgh, New \ork, Toronto. Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenis, *ly, Pueblo, BockSprings
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 8, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Novi grobovi
Spei umor v llaiiji
John F. Doljak	.Teroristi so ustrelili uurav-
Po dolgi bolezni je v St Vin-’ nika kaznilnice v Udinah
v Furlaniji.
Frank Legan
Na svojem domu
Niller Avenue je ______
‘tari Frank Legan, rojen _____
andu, pieje živeč na Spilker jack), rojen v oiovemji, ou ko- -	> -
enue, mož Mildred, roj. Cos. der je bil prinesen v ZDA še kot kaznilnice
e franka, Kennetha in Bar- ctrok in je živel z družino na E. Furlanije uame iviaem) je on 4'krat stari oče, brat An-U5 st., mož Jean, roj. Mole, brat nstreljen v torek zjutraj, ko je
na 18028
umrl 65 let cent Charity bolnišnici umrl 74
v Cie- let stari John F. Doljak (Doled ko- RINI, It. — Glavni upravnik v glhvnem mestu
S,,KT IKalif. )^Ma V John J po Franka Vudolp ha" Josepha^ W	yNekdo j. g-a„ju in šele na kraju so po-
Le malo požigalcev odkrijejo, še veliko manj jih obsodijo
WASHINGTON, D.C. — Po podatkih varnostnih služb je vedno več podtaknjenih požarov v naši deželi. Dogndii so, da je največ takih požarov iz maščevanja, nekaj manj iz vandalizma in želje mladostnikov po u-
SADAT GOVORI 0 VOJNI >
Predsednik Egipta Anvar Sadat je lani šel osebno iskat in ponudit mir v Jeruzalem. Pogajanja o tem so v letošnjem januarju obtičala in vsi poskusi, da bi jih spravili zopet v tek, so ostali doslej zastonj. Sadat je zato egiptskim oboroženim silam dejal, da se bo moral odločiti za vojno, če Izrael ne bo sprejel miru.
iz Clevelanda in okolice
1yja in Frances Toth. Do svo-K upokojitve je bil skozi 48 let 2c'Poslen pri Richman Bros. v ° ^eiku za vzdrževanje na-*)raV- Bil je pomožni skavtski pri Tropu št. 100 pri Sv. ldu- Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 ^ ' lutri, v petek, ob 8.45, v cerov Marije Pomočnice na Neff oad 0k 9 30; nato na pokopa-usce Vernih duš.
pok. Tonyja, Mary Primeseh, klical krajevni list in izjavil, oa !
v Antonia Unetich
Slovenskem starostnem do-p11’- Je umrla 88 let stara Anto-Nnetich, preje živeča na z25 Parkgrove Avenue, roj. to^SrnN v Ret ju pri Loškem po-
Jennie Zevnik in Anthonyja. so umor izvedli pripadniki Rde-Po končani Cathedral Latin oih brigad. Nekdo drugi je kh-High je študiral University in nato
Reserve University, kjer se je odlikoval v košarki in baseballu, 13 let je bil nato poklicni igra-
Dayton ca^ uradno poročevalsko službo WesternjANSA v Benetkah in izjavil, da je bil umor delo “Oboroženih proletarcev za komunizem”.
To ime je bilo tc> rat prvič o-lec v raznih klubih, slično kot | men.ieno v zvezi s političnimi u-njegov pokojni brat Frank. V mori, zato ni znano, kaj naj bi dnigi svetovni vojni je bil na bojišču v Afriki, kasneje pa je bil 15 let zaposlen pri T.R.W. in je morda le novo ime za kako vodil svojo gostilno do upoko-,skupino Rdečih brigad.
se za njim stvarno krilo. Je to neka nova skupina teroristov ali
Sloveniji, od koder jeic . , Mia v ZDA leta 192», vdova I S°C'e‘y ° leta 1951 umrlem možu ^ anovi ^tanku, mati Florence (znane' evke) in Sdwarda, 3-krat stara lr„ ^ ^'krat prastara mati, ses-
jitve leta' 1974. Privaten pogreb je bil v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda. Družina bo hvaležna za darove Slovenske-starostnemu domu, Cancer ali kaki dobrodelni v pokojnikov spomin.
mu
Julia Novak
Pretekli torek zvečer
Umor je bil izveden na podoben način kot umora Rdečih brigad v Turinu in Milanu v maju. Dva mlada človeka, moški in ženska, sta čakala na cesti in pustila, da je šel upravnik kaznilnice Antonio Santoro mimo, nato pa sta ga od zadaj ustrelila. Pobegnila sta v avtomobilu, v
la v Suburban «6^ 5etrem ^ * &ka‘ ni"n	^ 2
ki jih podtaknejo zato, da bi dobili zavarovalnino.
Lani je bilo.škode zaradi požarov skupno okoli 1,5 bilijona dolarjev, na stotine ljudi je pri I tem našlo smrt, še več pa je bilo ranjenih.
I Kljub preiskavam uspe odkriti in prijeti komaj vsakega desetega požigalca,, od katerih pa se prenekateri izogne kazni zaradi pomanjkanja dokazov.
Nkomo primal pomoč Kubancev pri vežbaniu
Vodnik Patriotične rodezijske fronte z oporišči v Zambiji je priznal, da njegove gverilce vežbajo Kubanci.
LUSAKA, Zamb. — Joshua Nkomo, vodnik rodezijskih gve-
je
KAIRO, Egipt. — Predsednik —
Egipta Anvar Sadat je obiskal “Mi smo vonudm Izraelu za tretjo obletnico ponovnega mir. Mi smo ponud]li Izraelu odprtja Sueškega prekopa egipt- varnost. Toda Izrael ne .bo imel ske oborožene sile ob Sueškem arabske zemlje in ne bo imel su-prekopu in na Sinajskem poloto- verenosti nad arabskim ozem-ku, v kolikor je pod nadzorom	je zatrjeval Sadat egipt_
skim četam.
Sadat je šel z obilico dobre volje kljub močnemu odporu drugih arabskih državnih vodnikov lani v Jeruzalem, da bi
Egipta, in jim dejal, da bodo zopet morale v vojno, če Izrael ne bo dal zadovoljivega odgovora na njegovo mirovno ponudbo. Prvič v zadnjih sedmih mese-
cih, odkar je šel ponudit in iskat preSekal deseletja stari spor, ki mir z Izraelom v Jeruzalem, je
Sadat govoril o vojni kot sredstvu za osvoboditev arabskega ozemlja.
“Vi vršite svoje dolžnosti v o-brambi Egipta vsak dan in za
je v teku manj kot 30 let pri' vedel do štirih vojn, povzročil ogromno škodo, končal nešteto življenj in spremenil Srednji vzhod v oborožen tabor.
Ižrael pod vlado Menachema
končanje boja za osvoboditev, če Begina ni odgovoril na Sadatovo ne .DO druge izbire, če Izrael še ponudb0i kot je on pričakoval dalje ne bo razumel, kaj je za ali upak zato je postal Sadat ra, našo mirovno pobudo...	^ >zočaran in nestrpen! ko postaja,
Če je le kaka možnost doseči jo glasovi njegovih kritikov šte-moje cilje m smotre v boju za vilnejši in močnejši. Pretekli te-osvoboditev, kar pomeni vrnitev den je Sadat opozoril Izrael, da nase zemlje mirnim potom in se £as
slen
Pok. Jennie Grdina. Zapo- nišnici 70 let stara Julia Novak, Trdijo, da kaznilnico v Udinah	^azoovorm z^z- prelit'la ene Same kaP1ie samo še
Piort ^ blla 23 let Pri Enamel r°b Kowalewski v Bridgeportu, preurejajo za “varen” zapor ucts Co. kot sestavljalka Conn., vdova po leta 1976 umr-'
kot do.uP°koiitve leta 1955. Po- iem možu Louisu, mati Ronalda, ^an^ca -^-BZ št. 4, 5.krat stara mati, sestra Johna,
št. 1
ter m * frogresiynih Slovenk Edwarda, Josephine Kowalew^ rju tarnega društva pri Ma- Helen Frazier in pokojni!
J Vnebovzieti. Pogreb je bil ..................... — — •
2 Želeti
izteka, da sta mu ostala .	-- dva, meseca za zadovo-
stopnikom ‘Times of Zambi’a je ,^vivkaterih f1,1 m°llhi slnov’ Ijiv odgovor na njegovo ponud-teroriste. To naj bi bil povod zo	i j ° u	!volakov ln častnikov, ne bom o- bo.
nmnr	,„rra„nikd kf Nk “° delal’„ da bo nportibil mahoval delati v soglasiu s tem. I	n
, njenega upravnica, iu je kaklh 60()0 mož močno oborože-.Toda če hn tor---------------------------------------- ------
bil znan kot trd in odločen ču- •.	..	■ . , • -i-oaa ce do Kaj, kar bo zadevalo
var kaznjencev.	n° -10’ opremllevno s sovjetskim moje ozemlje ali suverenost E-
tovega pogrebnega zavo-na E. 152 St. danes ob 8.15 ^jntraj, v cerkev Marije Vne-^°v2ete ob 9., nato na Kalvarijo, fužina ho hvaležna za darove °venskemu starostnemu domu Pokojničin spomin.
šest so jih obtožili tega delova-
Statie Wronski, Stelle Tetreaul ter Walter j a. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Fortuna pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave-lnja pretekli ponedeljek. Od na nue, v cerkev sv. Lovrenca ob novo obtoženih sta dva še na 9., nato na Kalvarijo. Na mi'tya- ; svobodi, ker ju varnostnim ob-ški oder bo položena nocoj ob lastem kljub vsem naporom ni
,	orožjem ter izvežbano in vodeno
y Rimu so med tem obtožili po Kuibancih; za prepiašitev Za„
tr, nove osebe sodelovanja pri hoda d ganjem ugrabitvi m umoru Alda Mora,
sedmih.
Na
Edward Zielinski
svojem domu na, 1073 E. V( h je urnrl 69 let stari Ed-j^d Zielinski, vdovec po leta l
uspelo odkriti.
Zia zmagal v Bangladešu
DAKA, Bangl. — Pri pred-
I
V maju prodanih 6% več novih avtomobilov
DETROIT, Micb. V pretek-
Frie iUn?r^	Annb r°j- sedniških volitvah preteklo so- lem mesecu je bilo prodanih ,
le Sh j °^e Eober^a Jasney- Yi0- bato je bil izvoljen z veliko veči- ZDA 6% več novih avtov kot v fai1ci(Y s (Idaho), Eleanor Šte-' no maj. gen. Ziaur Rahman, vod- aprilu. Posebno je porastlo štela 1AC: Larryia Jasney in Pau- nik Narodne fronte, zveze šestih vilo doma izdelanih — za 11%. ne bo primanjkovalo do konca
....	I
v Rodezijo.
Diplomati v Lusaki cenijo, da ima Nkomo kakih 75 kubanskih vojaških svetovalcev.
Nkomo je označil zahodne sile za “hijene” in jih obdolžil, da podpirajo nasilno vlado Rodezije, v katere oboroženih silah da je do 15,000 najemnikov.
Stafi oče,
?n Kath.
r°jen v Pittsburghu, Pa., in Gen. Zia je bil na čelu voja- tujine. Prodaja uvoženih je pad- Jjanja in večje porabe drugih go-v Cleveland star 2 leti. ške vlade in oboroženih sil. la za 14%.
rat stari oče, 12-krat pra- strank, med njimi nekdanje I V maju je bilo prodanih skujp-brat Teda Wisnerja Moslemske lige in socialistične no' 962,985 novih, doma zgraje-bil Uerine Fedus. Pokojnik je prokitajske Avami stranke. nih avtov in 195,500 uvoženih iz . rojen v Pittsburghu, z pr^el v Cleveland sta Im npd ^	pred upokojitvijo
naa	Bil zaposlen
Padz°rovalec oro« aiP. Pogreb bo p°grebnega
Olja bo dovolj do hr*nca stoletja?
PARIZ, Fr. — Mednarodna e-nergetska agencija trdi, da olja do
tega stoletja, ker ibo njegova poraba zastajala zaradi počasnejše gospodarske rasti in zaradi uva-
riv.
gipta, vam bom dal ukaz, kot sem ga dal oktobra..je dejal predsednik Sadat vojakom 2. e-giptske armade.
Mislil je na ukaz, ki ga je dal egiptskim vojskam, da so uda-rileoktobra 1973 preko Sueškega prekopa, zavzele izraelske položaje ob njem in prodrle dalje na Sinajski polotok.
Egiptske čete so bile v vojni jeseni 1973 najprej uspešne, ker so Izrael iznenadile, nato pa so reorganizirani Izraelci z novim orožjem, ki so ga dobili iz ZDA, egiptske sile ustavili in jih začeli potiskati nazaj. Izraelci so udarili celo preko Sueškega prekopa v sam Egipt in bi bili brez dvoma uničili 3. egiptsko armado, da niso tega preprečile ZDA s svojo zahtevo po takojšnji u-stavitvi sovražnosti.
RHODES IN OfVESTE
je bil zaposlen kot orovalec orodja pri T.R.W.
iz Želetovega zavoda na E. 152 w '*ldld> v petek, ob 9.301, v cer-in qSV' Frančiška na E. 71 St. ha BPerior Ave- ob 10-30, nato ^hland Park pokopališče.
Joseph J. Kristanc
"orek zjutraj nenadno Kru/ 18 Jet stari Joseph J. Ces anC’ S*n JosePha in Fran-ber ^ Eenk> brat Frances Gru-
kot^°^ i 3°Sepba> ie bil zaposlen je 3lekanik Pri Firestone, pre-ShJf pri Frank and Mike’s Avl na E' 55 St- ^ St. Clair iv. riUe'v Bil je član ADZ št. 37 ruštva Najsv. Imena pri V vjpl,' Vlda- Pogreb boi jutri, Vega ’ °b 9.30 iz Zakrajško-kev p0^r8bnega zavoda, v cer-PokJUida ob 10., nato
r dosePhine Leben, Mirka in garet, vnuk Frances Šenk
in
fari
Vernih duš- Ure do o nia danes od 2. popoldne
VOLIVCI CLEVELANDA ZAVRNILI DAVČNO NAKLADO ZA ŠOLE V RAZMERJU 3:1!
zvečr,
remenski prerok
bodni^113 z^asnii;ev po pred-
CLEVELAND, O. — Javno šolstvo v našem mestu je v težavah že več let. Volivci so kljub rastočemu nezadovoljstvu in nejevolji nad razmerami v javnih osnovnih in višjih šolah ter vse do zadnjih let podpirali z mislijo, da so šole potrebne, da se je treba prizadevati za njihovo izboljšanje v korist bodočnosti. Stroški za vzdrževanje šol so rastli in rastejo, kot rastejo za vse drugo. Ljudje na splošno to razumejo. Ko morajo sami varčevati, zahtevajo varčevanje tudi pri javnih ustanovah.
V veliko nejevoljo dobrega dela volivcev Clevelanda je bila vložena tožba proti šolskemu sistemu Clevelanda, ki d naj bi načrtno podpiral segregacijo šol ali se vsaj ne trudil načrtno za njeno odpravljanje. Zvezni sodnik F. Battisti je odločil, da imajo tožitelji prav in je nato odredil prevažanje šolarjev kot sredstva za odpravo šolske segregacije.
Šolski odbor je skušal sodnikove odločbe izvajati pre-
udarno in postopno, da ne bi povečaval nejevolje volivcev, ki bi naj odobrili za to nova denarna sredstva. Sodnik, ki je odredil šolsko integracijo s pomočjo prevažanja šolarjev, je po vsem sodeč prišel do zaključka, da se šolski odbor za izvedbo načrta ne prizadeva dovolj, če jo že kar naravnost ne zavlačuje. Zato je imenoval posebnega namestnika šolskega nadzornika dr. C. W. Leftwicha in mu dodal večje število pomočnikov z nalogo, da čim preje pripravijo' vse potrebno za izvedbo integracije šol.
Sodnik je dal dr. C. W. Leftwichu pri izvajanju odločitve sodišča skoraj popolnoma proste roke s tem, da je večji del odgovornosti šolskega odbora in glavnega nadzornika prenesel v njegove toke. Volivci tega sodnikovega koraka niso sprejeli z odobravanjem, slišati je bilo glasove, da je šel predaleč, da je stvarno vzel izvoljenim vodnikom šolskega sistema večji del njihovih pravic ter te izročil tuj-
cu, četudi sicer priznanemu upravniku šolstva.
Med dr. C. W. Leftwichem in šolskim odborom je prišlo do javnih trenj in sporov, ki volivce niso spravili v boljšo voljo.
Kdor je v zadnjih tednih sledil tem sporom, je moral priti do' prepričanja, da ne bodo ostali brez vpliva na glasovanje za novo davčno naklado za potrebe šolstva v Clevelandu. Taka naklada je bila v preteklem aprilu odklonjena v dobri meri zaradi nejevolje nad z ah te vanim prevažanjem šolarjev v razmerju 2:1, pretekli torek so isti predlog volivci zavrnili v razmerju 3:1.
Volivci Clevelanda so povedali jasno in odločno, kaj mislijo. Predlog za novo davčno naklado, ki bi naj dala letno skozi prihodnjih pet let po 30 milijonov za potrebe javnega šolstva, so odklonili z večjo razliko kot prvič, četudi so jih predstavniki šolskih vodstev in šolskega odbora svarili, da brez tega denarja šol ne
bo mogoče jeseni odpreti, če pa bodo že odprte, pa ne bodo dolgo odprte ostale.
Ko odgovorni izražajo obžalovanje in žalost nad odločitvijo volivcev, bi izgledalo nujno, da celoten položaj podrobno proučijo in skušajo poiskati rešitev, ki bo omogočila redno odprtje šol prihodnjo jesen na način, ki bo volivcem toliko sprejemljiv, da ne bodo še tretjič zavrnili davčne naklade za potrebe šol.
Šolska nakladami bila zavrnjena samo v Clevelandu, ampak tudi v Parmi, Mentorju, Elyriji in še ponekod, kjer vprašanje šolske integracije volivcev ni vznemirjalo, ker ne obstoji. To je znak, da so med volivci tudi drugi močni vzroki, ki jih pripravljajo k odklanjanju davčnih naklad. V čem so ti in kateri so od-ločilnejši, o tem morajo preudarjati vodniki šolskih sistemov in javnih uprav na splošno, kajti vprašanje šolstva je vprašanje splošnosti in moramo vsi misliti na njegovo u-spešno in modro rešitev.
COLUMBUS, O. — Pri primarnih volitvah v torek sta zmagala guv. J. A. Rhodes kot republikanski guvernerski kandidat in podguv. Richard F. Celeste kot demokratski guvernerski kandidat. V novembru se bosta pomerila in volivci bodo odločili, kdo bo nato naslednja štiri leta vodil državo Ohio.
Republikanskih primarnih volitev se je udeležilo sorazmerno večje število volivcev kot demokratskih. Če bo podobno jeseni, potem bo Rhodes ostal na svojem' sedanjem mestu, R. Cele-stejev položaj pa bo prevzel G. Voinovich.
Do novembra je še daleč, obe stranki in vsi kandidati imajo še dovolj priložnosti za pridobivanje podpore med volivci. .
Volivni izidi—
Od slovenskih kandidatov pri volitvah pretekli torek se je odrezal najboljše E. J. Turk, ki je kandidiral za okrajnega sodnika. Dobil je 19,708 glasov, pa bil s tem šele drugi. Zmagal je J. P. Celebrezze, ki je dobil 82,225 glasov. David J. Trenton, kandidat za okrajnega komiše-nerja pri demokratskih primarnih volitvah je bil tretji z 10,978 glasovi napram 56,060 glasovi za E. F. Feignana. W. J. Kennick, ki je kandidiral proti M. R. Oa-kar v 20. kongresnem okrožju je dobil 2,420 glasov, Mary Rose Čaker pa 31,225. Predlog za šolsko davčno naklado je dobil v 23. vardi, ki zavzema slovensko senklersko naselbino, 255 glasov, 1535 pa jih je glasovalo proti njemu, v 32. vardi, ki obsega slovensko kalinvudsko naselbino, je glasovalo za naklado 550 vohvcev, proti njej pa 3291. — Volivci okraja Cuyahoga so s precejšnjo večjno odklonili tudi welfare levy”, davčno naklado za javno podpiranje potrebnih.
Uprava AD išče raznašaka—
Uprava lista išče enega razna-šalca za E. 60 St. in Bonna Avenue, drugega pa za E. 58 St., Bonna, Prosser, Homer, E. 53 St., Stanard in E. 55 St. Zainteresirani naj se javijo v uradu AD na 6117 St. Clair Avenue.
Prodaja krofov—
Članice Oltarnega društva ::are sv. Vida bodo v soboto dopoldne po deseti prodajale domače krofe v farni dvorani pri Sv. Vidu.
Uprava AD išče raznašaka—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašaka lista za Schaefer Ave., Addison Rd. in Hecker Ave. Oglasite se v uradu ali kličite 431-0628.
Lep dar listu—
Ga. Jožica Jakopič iz Wick-ifta je darovala v Tiskovni sklad AD $50 v spomin na svojega pokojnega moža Marijana Jakopiča. Prisrčna hvala! Sestanek MZA—
Sestanek Misijonske znam-karske akcije bo v nedeljo, 11. junija, zvečer ob sedmih pod staro cerkvijo Marije Vnebov-zete. Vsi člani in prijatelji vabljeni.
Lepa starost—
Včeraj, 7. junija, je dopolnil Anton Celkar 91 let, pa še vedno vstrajno in z veseljem bere
Zadnje vesti
ANNAPOLIS, Md. — Predsednik Carter je včeraj v nagovoru na graduante vojne pomorske akademije pozval Sovjetsko zvezo, naj se odloči za sodelovanje z ZDA ali za soočenje, ZDA so enako pripravljene sprejeti oboje. Brez omejitve sovjetske dejavnosti Ameriško Domovino. Čestitamo v Afriki in drugod bodo “tr- k visokemu rojstnemu dnevu in peli naši odnosi”, je dejal Car-*želimo zavednemu rojaku še ter in pripomnil, da on tega!obilo zdravja in zadovoljstva! ne želi.	j Štajerski klub
MOSKVA, ZSSR. — Uradna po- PriPravlia i7-let— ločevalska služba Tass je ob-l Štajerski klub vabi svoje javila, danes, pa je Carterjev članstvo na izlet v državo New govor včeraj v Annapolisu bil York in v Kanado 11. avgusta, “čuden”, ko je pozival ZSSR Za vse podrobnosti kličite pred k odločijvi, ker da se je ta žei8d‘ iunBem tek 261-5277. davno in brezpogojno “odločila za sodelovanje” in za krepitev detente.
-r t	, , „ LONDON, Vel. Brit. — Roji
TEHERAN, Iran. — Šah Reza -i uo- i •	i .n. , , Ax .
kobilic, ki so preplavili del Afn-
Kobilice nad Etiopijo
Pahlevi, ki je imenoval dosedanjega načelnika varnostnih sil 73 let starega gen. N. Nasi-rija za poslanika v Pakistan, je včeraj imenoval na njegovo
škega roga pretekli mesec, so se zagnali dalje v notranjost kontinenta in pustošijo severozahodno Etiopijo in Džibuti.
Roji kobilic so prileteli v Afri-mesto gen. Maserja Mogha- ko iz ,Savdske Arabije in iz dru.
oama, dosedanjega načelnika gih plodi|- ob Rde6em morju
protivohunske službe in zna- Sedem držav Afrike se sedaj
nega pravnega reformatorja, prizadeva, da bi te roje ustavili ki je proti nasilju policije. ^ IIT,^i|k
AHIER»$kA PQIiOMlH/l
«■ \ri ■: w | e/l'm— H OiVtE
«mmmTImnS«SmW
6117 Si. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec* Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 86 Thursday, June 8, 1978
Ali vera v Boga ali vera v Nič?
V Gorici v Italiji izhajajoči slovenski tednik /‘Katoliški glas” je 25. maja letos prinesel naslednji uvodnik, ki utegne zanimati tudi prenekaterega čitatelja našega lista.
Med zadnjo vojno je Alojzij Novak, dekan v Črničah, pisal župnijsko kroniko. 18. novembra 1943 ima naslednji zapis:	^	_	.
“Danes je napovedan nov nemški stotnik. Za služabnika ima Rusa, doma iz Rostova ob Azovskem .morju. Fant mi je povedal: Nisem prostovoljec v nemški armadi. Iz ujetniškega taborišča so me vzeli in me dodelili tem ljudem. Gospodarja ima sitnega, nekega štabnega zivino-zdravnika (Stabsveterinar), ki mu soba-obednica (v župnišču) ni nikoli dovolj zakurjena, dasi smo v župnišču pri koncu z drvmi.
Zvečer sem povabil Rusa na kozarec vina, ker sem hotel iz ruskih ust čuti, kakšno je versko stanje v .Rusiji. Fant ima 21 let in je že tri leta pri vojakih. Ujet je bil v Harkovu.
Vpraša} sem ga najprej, ali imajo še cerkve v Rusiji. Pogovarjala sva se vsak v svojem jeziku. Kar se nisva razumela, sva si povedala po nemško. Glede cerkva mi je odgovoril, da teh skoraj tam ni več. On ne hodi v nobeno cerkev in ne moli nič. Boga da sploh ni. V šoli so jih učili tako in jih dokazovali: Tu je miza, ker jo vidim; to je kozarec, ker ga držim itd. Le zralfa ne vidim, a ga čutim, ko piha. Boga pa ne vidim, ne čutim, torej ga ni. Vprašal s6m ga, ali ve, kdo je bil Kristus. Odmajal je z glavo. Ali ve, kdo je bila Marija. Nanjo se je spominjal, ker imajo Bogorodico doma. A nič drugega ne ve o njej.
Kot dokaz, da ni Boga, mi je navedel tudi vzklik Nemcev, ki ga' je najbrž dostikrat čul med njimi: Gott mit uns. Rekel je: Nemci trdijo: Bog z nami. Italijani trdijo isto. Angleži se tudi sklicujejo na Boga, Bog pa vseh krivic, ki so jih ti narodi storili, ne Tnore odobravati in ne jim pomagati. Zato je prazna trditev, da je kak Bog.”
Tako zapis v črniški kroniki. Nekaj dni zatem sem bral v “Ognjišču” pismo nekega dekleta, ki razkriva, kako sodobni vzgojitelji v Sloveniji govorijo o istem vprašanju. Takole piše:
“Stara sem 15 let. Niham med vero in'nevero. Ko sem bila mlajša, sem bila veliko bolj verna. Nisem dvo-mila v Cerkev, v Boga. Sedaj se me polaščajo dvomi. Veliko negativnih dejavnikov deluje na mene, mojo vero: šola, knjige, televizija... Naj napišem, kako nam je govorila profesorica pri samoupravljanju: “V preteklosti, ko ljudje niso še bili izobraženi, jim je bilo veliko lažje pojasniti, da je vse ustvaril Bog, kot pa da bi se izobraževali. Niso vedeli, kako je nastalo prvo bitje. Niso poznali sistema križanj, mutacij in podobno, skratka, niso poznali razvojne poti človeka.” Pri drugi uri spet razlagajo: “Človek ni poznal naravnih dogajanj, zato jih je pripisoval nadnaravnim silam. Danes, ko je znanost visoko razvita, je drugače.” (Ognjišče, april 1978.) ■
Dva zgleda mladih, kako jih marksisti “znanstveno” vzgajajo v neveri. En zgled iz dobe stalinizma v Rusiji, drugi zgled iz bolj sodobne taktike marksističnih vzgojiteljev v Sloveniji. Namen enih in drugih je “znanstveno” dokazati, da ni Boga. Stalinistični “dokaz” je grob: Boga ni, ker ga ne vidimo in ne čutimo. Kaj pa tvoja misel, tvoje predstave? Ne vidimo jih in jih ne čutimo, ali jih zato ni?
Drugi iz Slovenije je sodoben konjiček vseh marksistov, ko govorijo o Bogu in človeku. Delajo se vseznale in vse rešujejo z razvojem. Toda ali vedo,, kako je nastalo prvo živo bitje? So bili zraven? Ali so vsaj v kemičnem laboratoriju priklicali živo celico iz nežive tvarine?
Potem so tu naravni pojavi: dež, toča, strela, suša itd. Kaj ve znanost o tem? Le kanček več kot naši pradedje. Toda tudi ko bi znanost vse odkrila in pojasnila o pojavih v naravi, kaj bi iz tega sledilo? Vprašanje, zakaj in čemu, bi se samo premaknilo za korak nazaj, ostalo pa bi še naprej neizprosno kot danes in kot zmeraj.
Saj vemo, da se za vsakim novim odkritjem v naravi postavijo nova vprašanja. Za vsemi temi vprašanji pa stoji tisto prvo: Ali more nekaj nastati iz nič? Ali je mogoče, da je vesolje “perpetuum mobile”, nekaj j kar se giblje, razvija, a se nikoli ni začelo? Kajti če je narava večna, se namreč nikoli ni začela, če nima začetka, kako se nadaljuje? Če se pa nadaljuje, se je začela, ker ni nadaljevanja brez začetka. Pot, ki se nadaljuje, se nekje začenja.
To je osnovno filozofsko vprašanje, ki se ga noben marksistični učbenik ne upa zastaviti pred mladino, še manj pa markistični profesor, češ da ni “znanstveno”. Ob tem vprašanju je Ruggero Orlando dejal: “Večja je vera nevernih, ki verujejo v razvoj, kot je vernih, ki verujejo v Stvarnika,”
Zaradi tega znanost ne bo nikdar odpravila vere, kakor ne bo odpravila filozofije, ker bodo zmeraj ostala odprta poslednja vprašanja o človeku, svetu in Bogu. Ob teh vprašanjih se bo človek še nadalje opredeljeval za vero v Stvarnika ali za nevero, oziroma za vero v Nič, za nesmisel	K. H.
Simpozij za manjša Slovanke jezike na Oofiembijski univerzi v lew Torku: Slovenščina
NEW YORK, N.Y. — Večina snežnega viharja se več prijav-bralcev Ameriške Domovine ne|ljencev ni moglo udeležiti se-bo dobila poročila o Columbij-j Stanka. Navzoča je bila zastop-
zapisnikov imenovanih konferenc. Zbrano gradivo je edinstveno, Družba za slovenske štu-, dije zasluži priznanje, ki ji ga je dala ugledna tržaška revija Zaliv: Na naših straneh ne moremo izčrpno poročati o vestniku Družbe, ki na 28 straneh velike-
Zahvala
CLEVELAND, O. — Za nami je Slovenski spominski dan, ki ga je Društvo slovenskih protikomunističnih borcev Cleveland, obhajalo v nedeljo 28. maja 1978, v čast in spomin na vse tiste, ki so izgubili svoja življenja v borbi z okupatorjem in komunizmom, pbsebno za iz Vetrinja vrnjene domobrance, četnike in civiliste v zadnjih dneh maja 1945.	1	'1
Z izredno lepo udeležbo ste dokazali, da cenite te žrtve in da ste ostali zvesti načelom, zaradi katerih so te žrtve umi-
ve sedanje oblasti. Toda v življenju narodov ena generacija ne pomeni dosti. Vsako pokončano slovensko življenje, ki je
zato mislim, da je prav, da jih seznanimo z glavnimi zaključki sestanka.
Letos 10. aprila je bil na Columbijski univerzi v New Yor-ku simpozij za pripravo študijskih gradiv za takoimenovane “manjše” slovanske jezike:	za
slovenščino. Konferenco je pri-
ge S A, Inc.:	Zdravko Kalan,
Simon Kregar in prof. John Nielsen. Vseh udeležencev: 21.
Sestanek ameriške akademije za slovenščino je bil sklican, da pregleda merila pri podpiranju študija takoimenovanih “manjših” slovanskih jezikov, med
in Kočevskem Rogu strta srca, na Grčaricah in Turjaku osramočena in bičana življenja zmagujejo že 35 let.
Če so namreč bila to srca in (življenja izdajalcev, zakaj da-
ski konferenci za slovenščino, ■ niča Slovene Ethnic Heritage ga formata sproti prinaša podat-
| Studies Center, New York, gdč. ^ ke o vsem, kar se v svetu napis6 ! Helka Puc in trije zastopniki Li- (ali govori o Slovencih. Poudariti pa moramo, da je ta odlično urejevani bilten doslej najbolj pozitivno dejanje slovenskih lju' di za uveljavitev narodne identitete. (Zaliv, 60/61, Trst 1977> strani 271-274.)
Liga SA, Inc., je priredila u' deležencem sprejem v Lindsay Rogers Common Room Columbijske univerze. Sprejem je ph' pravila gdč. Helka Puc.
Družba za slovenske študije je predložila zapisnik simpozija iu sprejete zaključke Federalnemu uradu za šolstvo (United States Office of Education, Washing' ton, D.C.).
Zaključki konference so bil* noslednji (prevod ni dobes6' den):
(1) Napredek pri tiskanju štu-
omahnilo pod streli komunistič
ne revolucije, je porok njenega 'Pravila Družba za slovenske štu ^ končnega propada. V Teharjih dije, Society for Slovene Stu-1 njimi tudi slovenščine, in pridi es, s sodelovanjem oddelka za pravi načrt za potrebno študij-
slovanske jezike pri Institutu za
sko gradivo. Jutranji sestanek
je vodil prof. W. W. Derbyshire. Predmet razprave je bila Jela-vicheva študija, za katero sta Aronson in Kazaziz
srednjo in vzhodno Evropo Columbijske univerze. Skrb za konferenco je imel profesor Rado L. Lenček, Columbia Univer- jprofesorja
našnji oblastniki v naši domo-	sity. Med drugimi so se je ude-	sestavila načrt za učno gradivo,
vini ne zakričijo v svet moško,	ležili: H- R- Cooper, Jr., slavist,	j vzgajanj e slavistov, ustanove in
odkrito in brez obotavljanja: po- Northwestern University; A. K. Tečaje za devet srednjeevropskih ikončali smo jih, v treh tednih Lonchenko, slavist, University jezikov, med njimi za slovenšči-*smo izbrisali z’obličja zemlje of Minnesota; W. W. Derby-|no (Language and Area Stu-' domobranske bataljone ki nam	shire> slavist; Rutgers Universi-	dies. East Central and South-
rale. Hvala vsem in vsakemu po-j j^ je	perfidni' Albion'	T- Hočevar ekonomist, Uni-	eastern Europe. A Survey. Edi-	dijskega	gradiva	za takoimenO'
Vsaka zmaga nad izdajo bi ven- versity of New Orleans; prof. jted by Charles Jelavich. Chica- ,vane “manjše” slovanske in dru-dar morala biti častno dejanje;	R' M- Susel zgodovinar, Cleve-	go and London, 1969). Vzpofed-	ge vzhodnoevropske jezike ***
vsak obračun z zločinom bi mo-	iand’ in zastoPnik* IREX. Sim-	no s to študijo se je razvil raz-	zadosten.
sebej za udeležbo!
Posebno lep je bil sprevod od cerkve skozi ozeleneli drevored do lurške votline, pred katero je
oltar. Na čelu sporeda obe zasta-	.	,.	,	, v
.	,	,	.	.v,	na ponosni poti v bodočnost na-
vi: slovenska m ameriška sprem- ^
(2) Oba predloga po JelmA chevi študiji, to je predlog
Ijata venec iz rdečih nagelj ev, prevezan s slovensko trobojnico, nato narodne noše in duhovnik s spremstvom. Prisrčna hvala
f Boje se jih! Izdane in zvezane so pobili in zdaj se boje resnice. Boje se mrtvih, sinjih junakov, , . ,	-ti	. katerih imena so zapisana v naši
„ +___j +	j t v.,.	Beli knjigi, katerih pesem zm
ral biti še eno zadoščenje več pozi;i je Pozdravil Robert A. Ma- govor o konferenci Kittamaqun-
'guire, načelnik oddelka za slo- di, Columbia, Maryland, 1975,,	* ,	0~ ^___
vanske jezike na Columbijski in o predlogih MLA Language i tamaqundi konference (1975) in univerzi v New Yorku. Zaradi Task Force No. 3, 1977. Predloga [zaključni MLA Task Force N°' -	—	zadnjih dveh študij ne upošte- 3 (1977), natančneje našteval3
ki zagovarjajo nekako kulturno vata potreb ameriškega jeziko-invazijo z zelo kontroliranimi slovja slovanskih in drugih C11M l)t_m ,/lvl zbori’ okteti’ skupinami itd., bi vzhodnoevropskih jezikov, niti med nami in ne bo nikoli umrla I moflibiti jasno:Komunistosta- kiulturnih tradidj, niti znastve-Mi,^e bomo^ 18^t!H?	^	-ga zanimanja za prizadete je-
ja ob kapelici na Slovenski ?me	K~ist ho- ^ Te in ostale pomanjkljivo_
med vojno in revolucijo pomor- stavi spominah četnikov z Grča ' P* es epi i naivneže m hote sti so razvidne iz sklepov Co-ipnih in v tinini nmrliVi Slnw»n- sJavi sponunau cetmkov z Grča- nepoučene Amerikance, da je	v: im
s tem, da ste se je udeležili v narodnih nošah.
Sv. maše za večni mir vseh
jenih in v tujini umrlih Sloven-!ric! vaških stražarjev s Turiaka je daroval č. g. dr. Pavel in iz;danih
cev
T. ...... .	, , ..	. ,	i"* mucuim domobranskih bata-
Krajnik, ki je imel tudi zelo lep ljonoV; pa verujemo, da bo res-
nagovor. G. Likozar in g. Mela-her sta bila bralca in g. Knez je vodil izmenjaje moški zbor in ljudsko petje. Vsem naj lepša hvala!
Hvala tudi rediteljem na par-kališču, ki so omogočili boljši in hitrejši prihod in odhod.
Popoldan smo se zbrali pod krasnimi cvetočimi drevesi pri križu na pokopališču Vernih duš. Pridružila sta se nam še čč. gg. Božnar in Simčič od Sv. Vida in skupaj z č. g. Krajnikom so o-pravili molitve za mrtve ter g. in ga. Košnik sta vmes vpletala ljudsko petje. Skupno smo še molili na grobu Karla Mauserja, Joška Intiharja, Silvestra Sek-neta (vietnamski žrtvi), dr. Kreka in pred kratkim umrlega Marjana Jakopiča in vsakemu smo na grob položili slovenski šopek: rdeče nagelj e, rožmarin in roženkravt. Hvala vsem, ki ste se nam pridružili! V pobožni zbranosti smo se srečali vsak s svojimi dragimi, bodisi da počivajo na tem pokopališču ali kjerkoli, saj za molitev in spomin ni meja,- ne daljav.
Dolžni smo zahvalo tudi Bara-’ govemu domu, ki je za čas spominskih svečanosti simbolično okrasil izložbeno okno v spomin naših padlih junakov in uredništvu Ameriške Domovine za objavljanje člankov za to, tako lepo uspelo spominsko svečanost.
Odbor D.S.P.B. Cleveland
niča slednjič zmagala, slutimo jo v prihodnjih dneh; trdno vemo, da bo prišel dan, ko se bo prek naše zemlje razlegal glas zgodovine: Kajn, kje je Abel?
In takrat bodo prvi poslednji in poslednji bodo prvi. Prvi med prvimi pa bodo naši bratje z Grčaric, Turjaka, Kočevskega Roga in Teharja.
Zgodovinski odsek TABOR Z,D.S.P.B.
komunistična oblast
. lumbijske konference, ki jih na-
ppj /-» >7 V~\ Ci	'	“
. ..	■ ’ števam ob koncu poročila,
svobodoljubna, pravična za vse. , T, . .	. . f
j pp Popoldanski sestanek je vodil
Spomini se oglašalo
Bridgeville, Pa. — HODIM po našem 84 let starem pokopali-
Najhujši divjaki obisk grobov. Komunisti pa nimajo toliko človeškega čuta, da bi dovolili sorodnikom in prijateljem obisk še vedno prepovedanih grobov. Če komunisti nimajo niti toliko pietete, da bi dovolili obisk mrtvih, kako more kak človek verjeti, da so iskreni,
prof. Rado L. Lenček. Prof. Toussaint Hočevar je govoril o zemljepisni porazdelitvi, starostni lestvici in ohranjanju jezika pri slovenski etnični skupnosti V Združenih državah, dr. Rudolf M. Susel o tečaju slovenščine za neslaviste, prof. Henry R. Co-
ko govore o kulturni invaziji. °Per 3’r- ° berilih in prof. Adele Da, kulturna invazija, ne kul- N- Donchenko o vadnici, ki naj turno sodelovanje.	ki spremljala osnovni tečaj za
Naj gospodari in vlada resni- slovenščino. Vsa predavanja so ca. Naj komunisti priznajo res- bRa skrbno pripravljena, nico o prepovedanih grobovih— s*a predvsem zanimali predava-dovolijo obisk teh grobov — do- nji Toussainta Hočevarja jn Ru-volijo, da se mrtvim vrne dobro dolfa Susla, saj nakazujeta in re-ime — naj ne prepovedo branja šujeta vprašanja, ki se sproti od-knjige o škofu Rožmanu, da bodo pirajo pri delu za ohranjanje šču, berem imena na spomenik'h: ljudje slišali o njem tudi naše slovenstva v Ameriki Rudolf
Alič,- Skender, župnik Zalokar, Guzel, Arch (Arh), Moore (More), Vosel, Usnick (Ušenič-nik), Demsher (Demšar), Rebernik, iPancari, McGinnis, Lebo, Dernovšek — dolga vrsta imen slovenskih, slovaških, nemških, hrvatskih, laških, irskih, litvanskih in drugih. Pa mislim na moža, ki je pred leti prišel iz Slovenije v Kanado; iz Kanade
mnenje, ne pa brali le komuni- | Susel je razvil zelo realen načrt stično blato — naj dovolijo in-, za študij jezika za naše nove vazijo knjig, ki šobile tiskane rodove. Toussaint Hočevar pa je izven domače zemlje — naj do- razlagal razpoložljivo statistično
volijo, da bomo razgalili laži, ki so jih komunisti naprtili šentjernejskemu župniku Cerkovniku, invalidu pisatelju Velikonju — profesorju Ehrlichu—
je prišel ooiskat naše pokopali-! JA RAST, ki jo je Dolenc napi-
gradivo: med leti 1940 in 1970 je število rojakov, ki so bili rojeni v Sloveniji, padlo od 76,000 (Ta 19,000, torej za 75%, število .rojakov druge generacije, ki go-drugim duhovnikom in lajikom i vorijo slovenščino, je padlo od — naj dovolijo vstop knjigi MO- j 98,000 na 54,000, torej za 45%,
potrebno gradivo za študij jeZl kov, MLA predlaga jezikov**6 tečaje za vse jezike. Pomanjkfb vosti pa so naslednje:
(a)	Prednostna lestvica za važnosti jezikov sloni bolj na političnih pomislekih kot Pa ni kulturni, leposlovni in jezak° slovni pomembnosti. Zato pa ■' taka lestvica ovira pri vlogsk a‘:i ustanove, ki podpirajo študij j6 .zikov.
(b)	Zaključki konferenco ^ tamaqundi so zmotni. Poroči 6 namreč posredno opredeljuj6 i zike v “državne” in “ne-drž3^ ne” jezike, četudi so našteti ^ državni” jeziki popolnoma en^ kopravni v posameznih P1-* tih federacijah. Med tem* jeZ(% so slovaški, beloruski, ukraj*3 ski, slovenski in mačeho**®
Mene Poročilo ima politično bar*76 brez dvoma pomeni zapostavi nje naštetih jezikov, tudi sl° venščine.
(3)	Prednostna lestvica r°or^ biti pregledana in sestavi61^
po kulturnih in znanstvenih h1
rilih.	j
(4)	Jezikoslovci bodo sa^ pripravili potrebno študij5 gradivo.
(5)	Za pouk slovenščine so P° trebna naslednja učila:
(a)	Pedagoški priročnik, naj bi dopolnjeval obstoj6 knjige za pouk slovenščine-
(b)	Uvod v slovenščino.
fMarise, Turjak, Mm\
..CLEVELAND, O..— Spet odmevajo ta imena v naših dušah. Toda po skoraj 35 letih, v katerih je med nami zrasla nova generacija, nam ta imena ne po-
šče. Kaj ga je prineslo sem na sal v novomeški komunistični našo stran? Ko je bil komaj ro- ječi in je bila tiskana v Argenti-jen, je njegov oče odšel v Ameri- ni — Mauserjeve knjige — šte-ko služit kruh za družino v upanju, da bo bcbil kasneje družino za seboj. V naši sčseščini je delal v rudniku; a po par dnevni hudi bolezni je nenadoma umrl in bil pokopan na našem pokopališču. Sin, ki očeta ni nikdar videl, je ohranil gotovo po materinem zgledu ljubezen in spoštovanje do očeta. Prišel je v Pennsylvanijo na pokopališče,'
zavest porekla med med tretjim rodom pa se je zvišala od 6,000 na 9,000. Zaključek je jasen: ,	,	.. znanje jezika v slovenski etnič-
vilne knjige Kulturne Akcije , ni skupnosti v Združenih drža-
(g) Vrsta beril iz slav:
istih6'
d-
v Argentini, pa Ave Maria Koledar in druge liste. Če je komunistom za resnično sodelovanje,
vah upada, tretji in poznejši ro-
humanističnih in socialnih ve (d) Berilo za slovenske sol°0^ ne šole. (Berilo je predlagU z stopnik Lige SA, Lic. na lansK-c, letnem sestanku Družbe,
bodite pošteni in iskreni in do- Statistike, ki volite pravo zamenjavo: knjige, ---- '■ časopise, brošure, mesečnike, kar imamo v Ameriki, Kanadi,
Argentini, Avstraliji, Nemčiji,
Avstriji, Goriški. Tu smemo brati brez vsake cenzure. Komuni-
^	_	'bil v Washingtonu, DE., a
dovi pa dajejo upanje za zavest- no s konferenco Amerišhe'% no ohranjanje jezika in rodu. 'združenin 7a na.rvredek sl°va!
.dajci s svojim 'doiskom videl m J sti naj dovolijo pošiljanje knjig počastil kiaj, kjer njegov oče Hn vsega tiskanega berila preko
rodu. združenja za napredek jih je navedel'skih Študij.)	f
prof. Hočevar se opirajo na u- j Predmet in zaključki k°nt radne podatke, drugih ni. 'Mimo- renče so 'brez dvoma važn1 ^ grede omenim, da je The Slove- slovensko ameriško sku?n°t0 ne Ethnic Heritage Studies Cen- Pred nekaj leti je bila zacas j3
+	__ .TV.T-	^	^	-	-	odd#.>
feih
čaka na dan vstajenja. Vsaj z, meje in vstop v vsako slovensko obiskom bi rad pokazal očetu v j družino, ki hoče brati. In naj J
menijo več krajev tragičnih po- lnu je ostal spomirt na mrtvega razov in virov nenehnega zalo- očeta vse življenje' svet in lep. Vanja. Spoznanje, ki je zraslo iz 1
večnosti, da sin inisii nanj, da dovolijo, da bo vsak, ki bo bral !odzi* ni 'bil' zadosten. Liga SA,
tei v New Yorku, ki je bil u- ustavljena slovenska stanovi j en v okviru Lige SA, Glasu Amerike. Razlogi so Inc., razposlal vprašalne pole ro- podobni razlogom za zaPoS.I,jii jakom, ki so končali akademske j Ijanje slovenščine pri	-e
sl.urbiP b Združenih državah; znanstvenih ustanovah, To Pa
žrtve prvoborcev na Grčaricah
te knjige in liste, lahko bral brez vsake cenzure in brez vsake Cb takem dogodku ne moreš j nevarnosti, da bi bil poslan na
preko SPOMINA na neznane in
in Turjaku in krvavega darova- prepovedane grobove v Slonja v Kočevskem Rogu, je spo- geniji. Vem, da gre bivšim OFar-znanje njihove — in naše —j jem in sedanjim naivnežem na zmage. .	.živce ponovno pisanje o fantih
Pa pravijo slovenski komuni- ’ in možeh brez sodbe pomorjenih sti: mi smo zmagali, na oblasti 'A nihče ne more iz zgodovine smo, že 35 let gradimo socializem izbrisati zgodovinskih dejstev, in samoupravno družbo. S hi- | Naj bodo grobovi v Kočevskem navsko, dvolično politiko se slo- j Rogu, Teharjih in drugod še tako venski in jugoslovanski komuni- ! prepovedani in brez obiskov, ti-zetn opira na oba svetova in v . Soči brez sodbe pomorjeni
‘■poboljševalni” tečaj,v komunistično ječb. Imam pismo, kjer je napisano: nekdo je dobil obe Kobalovi knjigi: Svetovni popotnik pripoveduje; na hitrico je obe prebral in takoj po prebran-ju obe sežgal . . Zakaj? Strah pred policijo, ki bi ga poslala v ječo, ker je bral knjigo, ki jo po komunistično “svobcdoljubnosti” ne bi smel niti videti, kaj še le
Inc., je sestavila posebno vprašalno polo o stanju cerkva, ki so bile slovenske, in tistih, v katerih-je še slovenska služba. Od-
za'
neposredno ali pa posredno postavljanje jezika iz P°^Cy”. ozirov ali bolj rečeno “o1°z^!lxXx' Po jezikoslovnih ali Pa : nih merilih je vsak jezik
vSa)
tem opiranju je edini vir njego- itamkaj pokopani. Vsem tistim
so' brati. Svoboda, pa taka
Jože. Cvelbar
,	je vsa*.
govor ni bil zadosten; zadnje zanimiv, prav gotovo Pa n°x,0-
jezik ni “majhen” ker ga
ri in piše sorazmerno na^.rka število ljudi. Predavanj6 ^poZi-Javornika na zadnjem sijaIi-ju Lige S A Inc., novembra^
statistike cerkva segajo v prvo desetletje tega stoletja, mnogo dragocenega gradiva je za vselej pozabljenega. Liga nadaljuje z obema načrtoma.
Udeleženci simpozija so dobili tipkopise predavanj in bogato statistično gradivo o slovenskih jezikovnih ustanovah in učilih v Združenih državah in Kanadi, fotokopije Jelavicheve knjige in
skega leta, v katerem j6 £°	0-
„ i___...i. •	______j.Tnoti sl°ve ,
)VS°a
o lepotah in zanimivosti s ščine. Pfedavanje čitajo P° je kjer živijo Slovenci, zla c razumlivo izobražencu *n
(Dalje na 3, strani)
ft________3
Slovenski koroški pevski zbor Jakob Pelelin-Gallus gostoval v Franciji
CELOVEC, Kar. — Po dvodnev nem potovanju iz Roža, Podjune in Zilje so se — pevke, pevci in spremljevalci — znašli v domači družbi Slovencev, ki so se že deloma rodili v Franciji. Pod geslom „Pesem doni — brate druži — La chanson reunit les peuples“ je nastopil zbor Jakob Petelin-Gallus pod vodstvom Janeza Kampuša v Merlefoachu na Lotrinškem. Povabilo jih je društvo “Jadran”,' ki šteje nad 600 članov, med katerimi je skoraj tretjina lotrinških Nemcev. Za koroške Slovence je to članstvo Nemcev v slovenskem kulturnem društvu skorajda ne-. razumljivo, v Merlelbachu pa imajo tako dobre medsebojne stike, da se družijo celo v društvu in skupno pojejo slovenske Pesmi. Tako je mogel predsednik Jadrana Jože Zdravič, ki je prišel leta 1958 v Francijo, pozdraviti tudi lepo število nemškogo-vorečih članov svojega društva. V prvem delu koncerta je napovedovala pesmi Irenca Mar-šič, hčerkica organizatorja Gallusove turneje, v drugem delu se ji je priključila s povezovalnim 'besedilom izpod peresa dr. Franceta Vrbinca Andreja Zikulnik. b’r. Vrbinc je v svojem besedilu Predstavil poleg pesmi tudi še okolje, v katerem je nastala in v katerem živimo koroški Slovenci.
bilo, okrog njega pa stoji ljudstvo. Tisti,* bi bo postal knez, koraka .s številno gospodo. Oblečena je v rdeče, knez sam pa je oblečen kot berač v navaden prt. Na kamnu sedeči zakliče v slovenskem jeziku: Kdo je ta, ki se tu naglo približuje? Ljudstvo odgovori: To je naš knez. Tedaj vpraša oni: Je pravičen? Mu je mar blagor dežele? Je svoboden, častivreden, živi verno? Odgovorijo mu: Je in bo. Tedaj kmet kneza rahlo udari po licu, s čimer se osvobodi vseh javnih dajatev in knez zasede kameniti prestol, zamahne z mečem in v govoru obljubi ljudstvu, da bo pravičen. V tej obleki se poda k maši, potem prejme knežjo opravo in se vrne na kamen, da sprejme izraze vdanosti in zvestobe."
Koncert v Parizu je brez dvoma zelo uspel, posebno je treba omeniti soliste Mojco Hribernik, Eriko Knappitsch in Janka Zer-zerja. V odiymm je tudi tokrat (kot v Merlebachu) nastopil „trio Gallus” (Uši Kelih, Magda Koren, Peter Hribernik, Aleš (Schuster, Janez Tratar in Toni Schellander) z venčkom domačih pesmi in napevov in publiko zelo navdušil, čeprav je na tej turneji prvič nastopil. Želeti bi bilo, da se še resno posveti delu in nastopi tudi pri nas na Koroškem.
Umiranje in smrt kristjana
Po prireditvi so se pevci porazdelili po družinah,, pri katerih J Omeniti je treba še, da je bila
v Parizu povezava bolj šibka in
Zadnji ponedeljek v maju obhajamo državni praznik “Memorial Day”. Kristjani ga obhajamo na krščanski način. Narava je že v polnosti pomladanskega življenja, kar prinaša veselje in upanje. V to upanje je vključeno naše pričakovanje večnega življenja. Spominski dan mrtvih obhajamo prav v času, ko gredo vsako leto naše misli nazaj na vojna leta in na zaključek vojne, ki so ga nekateri porabili zato, da so nasilno odstranili iz sveta svoje nasprotnike. Tako je bilo pobitih tudi na de-settisoče Slovencev. Mnogi so padli tudi na ameriških bojiščih v raznih delih sveta. Primerno je, da ob mislih in molitvah za naše junake, ki so darovali svoja življenja za svobodo v zvestobi do vere in domovine, tudi mi obračamo svoje misli k cilju našega življenja - v večnost.
Družba, v kateri živimo, hoče poriniti umiranje in smrt v pozabo. V kolikor pa se mora srečevati s prvim, in drugim,, ker smrtPni mogoče preprečiti, naredi to tako, da je v materialno korist ljudem, ki so s smrtjo človeka prizadeti ali pa so po svoji zaposlitvi obvezni preskrbeti za pogreb in zadnje slovo od umrlega. Vse vzdušje zanikanja smrti, ki nas obdaja, zelo vpliva na nas.
in doseči. Predvsem je uvidel, da se mora srečati z mnogimi ljudmi, da bo zacelil stare rane, ki so bile med njimi, in da mora še mnogim pomagati in jih potolažiti. Tako je v kratkem času postal popolnoma spremenjen človek, ki jev nekaj dneh dozorel v moža in zglednega kristjana, ki z zaupanjem gleda v večnost.
Iz svoje mladosti se spominjam študenta, ki je umiral v bolnici za jetične. Večer preč svojo smrtjo je razdelil mec svoje sobolnike priboljške, ki so mu jih prinesli dobri ljudje. Vedel je, da ima le še nekaj ur življenja in se je na ta način poslovil od svojih sotrpinov.
V naši družbi danes umirajo ljudje v samoti in osamelosti, posebno v bolnicah. Zgodovina začetkov bolnic pove, da so bile to večinoma ustanove za uboge, ki pogostokrat niti skromnega doma niso imeli, da bi umrli pod streho in ob postrežbi dobrih ljudi, navadno redovnic - usmiljenih sester. Razvoj zdravniških znanosti je spremenil bolnice v zavode za bogate in za tiste, ki so primerno zavarovani za slučaj bolezni. Bolnice so se tako spremenile v ustanove za bolnike, ki so obdani s strokov njaki v medicinskih vedah in z njihovimi pomočniki. Med nji
So se v zelo prijetnem krogu ^cgli pomeniti še o tem: in onem. Zvedeli so, da je Merlefoach rudarsko mesto z enim naj večjih premogovnih rudnikov Evrope. Proizvajajo 12 milijonov ton zelo dobrega premoga letno in imajo Zelo moderno industrijo prede-ave tega premoga. Rovi so skupno nad 400 km dolgi in segajo preko meje na območje Zvezne republike Nemčije. Po Prvi svetovni vojni se je presedlo večje število Slovencev v kraje — s trebuhom za kruhom — danes že gospodarijo rrjihovi sinovi, ki so se že rodili v hovi domovini. Veselilo je Gallusovce, da vnuki teh izsel-Kncev iz časa svetovne gospodarske krize tudi še znajo slovensko.
Francija še danes ne prizna tujih diplomov in spričeval in V[sakdo, ki se preseli v Francijo, ^Era začeto „čisto spodaj". Ot-r°ci izseljencev po 1. svetovni ^°jni se dobro spominjajo tež-vega življenja v novi domovini, eprav so' se sami že dobro ©pobegli in so po večini zdravniki, s rokovni delavci, inženirji itd.
bi gotovo besedilo dr. Vrbinca znalo prikazati' še bolj Koroško in njene Slovence. Po koncertu so se še zavrteli ob polkah in valčkih „Pariških slavčkov" in doživeli pravo pariško noč v domači družbi!, kot kje v Globasnici. Dan navrh so si ogledali najvažnejše zanimivosti Pariza pod vodstvom hudomušnega g. Flisa ter patra Edija. Sklenili ;so, da se bodo kaj kmalu spet popeljali v to očarljivo mesto in poskusili doživeti še tisto, kar so zaradi pomanjkanja časa morali tokrat izpustiti.
Pot v Rož, Podjuno in Žilo se je bolj vlekla, ker so pač spet zaradi pomanjkanja časa ustavili grede samo dvakrat: ogledali so isi romarsko cerkev Ron-champ, ki jo je pred 20 leti zidal znameniti švicarski arhitekt Le Corbusier (1887—1965) in je že v tem kratkem času postala edinstven primer klasične arhitekture. Druga postaja je bila vas Einsiedeln v Švici, kjer so prespali in se duševno spet pripravili za domovino. Preko Pre-darilske, kjer so morali pustiti zvesto spremljevalko, so se peljali na Tirolsko, preko Brenner j a na Južni Tirol (kjer so občudovali popolno dvojezičnost)
Študijski tečaji in seminarji o rn^ bolnikom ni osebnega raz-smrti in umiranju so odkrili na- nieria- Ako se še tako trudijo, vade in običaje preprostih ljud- ^ zboljšali ta položaj, ni do-stev ob umiranju, smrti in po- uspeha Napredek medicin-
V tem predelu Francije (Alza-ska-Lotrinška) so bili do 1918.
le^a in od X942 do 4944 Nemci
vladi. Domačini pravijo, da ‘ 0 kili tedaj, ko so bili zasedeni .	,
vojaško od Nemcev, Nemci, zdaj, m odtod na KOTOsk<>-° so pod Francijo, so pa Fran-c°zi. čeprav doma še pogosto govorijo nemškep nimajo v šolah P°Uka v nemščini in mislijo, da 0 Uemščina v tem kraju kmalu,
zamrla.
Na binkoštno nedeljo so bili allusovi pevci gostje pariških
vencev. Nekaj sto poslušalcev ie zlbralo po skupni maši (v v-Pomin na mariborskega škofa czečnika, ki je dan poprej 11:111),, da prisluhne koroškemu Pevskemu zboru, ki je „pričarai n°rrj0vino v Pariz", kot je to ag-asil organizator koncerta ^ ace Čretnik. V svojih pozdravni Q besedah je bodril koroške ' V.ence, da naj ostanejo zvesti bok 1 rna':erini besedi, ker so glo-p- 0 2adolženi selskim žrtvam, naS0/ale svoje življenje za svoj ro . \- francoščini je gostom brazložii tako zbor sam kot tudi je r0-S^° Avstrijo. Med drugim j C1^ra^ francoskega pisatelja iSTfi3 ^0C^na’ ki je napisal leta nhn svoiib razpravah o raznih ni lkah vladavin:,,. . . Toda nič ^Podobnega' temu na Koro-vidpej1'’ k^ei' clanei3: moremo ni Vi 1 *?ranitni kamen (na trav-
Sa b/&i St-Veita), na kate-dJr sede.kmet, ki mu ta vloga ° Pripada; v desnici vodi kravo, v levici mlado ko-
ri. K.
Simpozij za slovanske jezike v New Yorku
(Nadaljevanje s 2. strani)
prostemu človeku, povpraševanje zanj je stalno. Mislim, da je zaključek enostaven, če so “majhni'1’ jeziki v srednje in vzhodno-evropskih fed eraeij ah enakopravni, potem zares ni razlogov, da Združene države postavljajo svoja merila, če pa to ni tdko, in so jeziki v domovinah zapostavljeni, bi morale Združene države ne le podpirati, ampak tudi vzdrževati študij teh jezikov. Amerika ni le branilec svobode, zatiranih in zapostavljenih, vsi ti “majhni” narodi so našo državo zgradili, recimo slovenski rojaki od rudarjev Železnega okrožja do new-yorskih slamnikarie/Zato bi bila dolžnost naše federacije take jezike učiti pisati, ne pa jih odpisati.
-Simon Kregar
—---o—-----
Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam!
grehu. Pri primitivnih ljudstvih, na pr. pri Indijancih na Ala ski, ki so sedaj kristjani, se je duhovnik večkrat znašel sredi običajev med umiranjem in ob smrti. Ti običaji so kristjanom zapadne civilizacije tuji. Pri teh Indijancih se vsak človek sam pripravi na smrt. Ko čuti, da se mu bliža smrt, poskrbi, da uredi vse svoje zadeve z domačimi. Vsakemu ima kaj povedati, naročiti ali ga podučiti. To je prilika, ob kateri se poravnajo tudi medsebojni spori in nerazumevanja. Tako človek med umiranjem resnično dozoreva. Zanimivo je, da se to dozorevanje ne vrši v samoti ali v osamljenosti, marveč v tesni povezanosti z ljudmi, predvsem z domačimi. Misijonar, ki je z letalom obiskoval svoje farane, pripoveduje, kako ga je umirajoča Indijanka poslala v razne kraje, da je med njenim umiranjem pripeljal k njej sorodnike, katerim je dajala zadnje nauke in naročila. V umiranju ni mislila le nase in na svojo večnost, marveč na duhovni blagor onih, ki jih je pustila za seboj na tem svetu. Sama je pripravila vse, kar je bilo potrebno za njen
skih znanosti je povzročil, da so ljudi, ki so stregli in skrbeli za bolnike iz nagibov krščanske ljubezni, nadomestili strokovnjaki in poklicni ljudje. Njihova naloga je, da delajo za ozdravljenje svojih pacientov. Umiranje in smrt sta njihova sovražnika. Ne zanikajo smrti, a z umirajočimi imajo zelo malo opravka. Delo jih kliče k bolnikom, ki imajo možnost, da ozdravijo.
O tem razmišljamo predvsem zato, da bi spoznali, kako smo se vsi pod vplivom teh razmer odmaknili od krščanskega gledanja in presojanja umiranja in smrti. Kaj skrbi premnoge, ko se jim bliža smrt? Včasih smo rekli, da stojijo pred pragom večnosti. To je bilo krščansko izražanje, ki je danes pozabljeno. Prva in naj večja skrb je denar in kar si je človek pridobil v življenju. Komu zapustiti, kako preprečiti, da denarja ne bodo dobili oni, do katerih so bili nezaupni? Ali ne bi bilo bolj koristno in potrebno, da bi še enkrat pregledali svoje razmerje do ljudi, posebno do tistih, s katerimi je bilo povezano njihovo življenje. Je bilo to raz-
Ijudi. Dom umetnosti in dom umetnika dr. Walterja Russela.
Velike vrbe žaluj ke, smreke, vsepovsod tišina. Kakor da je svet nekje pokraj pota, da se je sam umaknil in prepustil to mesto samo srcu umetnika in ljudem, ki so blage volje.
Spominja me na zaklet grad. Velika vhodna vrata so zaprta. Treba je potrkati. Odpro se na način, kakor so se nekoč odpirala grajska vrata.
In za teboj se spet zapro. Obstaneš sredi kipov in rizb.
Pravijo, da se je ta lepota rodila iz sanj žene, ki je hrepenela po veliki Lepoti, ki naj bi družila ljudi v ljubezni. V sanjah se ji je prikazal Kristus.
In potlej se je vse strnilo. v eno samo misel, da smo si vsi bratje in da bi ljubezen božja in lepa čista umetnost mogla družiti vse, ki odkrito mislijo.
Iz teh sanj in iz te misli se je rodila sedanja druga Swan-nanca.
Tako mi je odkrival prospekt, meni tujcu, ki sem prvič videl to svetišče umetnosti. Čudno tih postaneš v velikih sobah. Na podstavkih stoje v bron ulita poprsja velikih mož. Ko j zraven mene strmi predse Edison. Košati lasje, močan obraz in velika misel pod visokim čelom. Nedaleč od njega Mark Twain, onstran njega fantič s širokokraj-nim klobukom, pol stoji, pol kleči. Zdi se ti, če bi ga poklical, bi obrnil glavo. Tam v kotu velika oljnata slika žene.
Tiho je, kakor v cerkvi. Samo nekaj mladih ljudi hodi sem in tja, ošinejo kipe, kimajo, odkimavajo, strme v prospekt, odidejo nazaj v avtomobile in se odpeljejo. To so sami lovci vtisov. Domov se vrnejo s kopo prospektov, o tem, kaj so videli, pa malo vedo. Prišli so z velike ceste in se niso potrudili, da bi otresli prah, ki so ga prinesli s seboj.
Če hočeš kaj videti, potem moraš z velike ceste na stezico, da gre vse, kar je šumnega, mimo in da ostaneš sam. Prospekt deni v žep in pusti svojim očem, da se nagledajo, in svojemu srcu, da se naužije.
Samo tako se uživa umetnost. Po mizah velikih sob leže pod steklom pisma velikih mož, komponistov, pisateljev, arhitektov in političnih veličin. Bereš in gledaš.
In tam v prvi sobi na stenah sami otroški obrazki. S svinčnikom risani, toda tako prisrčno in naravno, tako živo, da ne moreš mimo nobenega.
pogreb in tudi kupila hrano za merje vedno krščansko? In ako pogostitev pogrebcev.	ni bilo> nai Postane vsaj sedaj,
Ta opis umiranja žene Indi-
ko se stekajo ure življenja.
Ob tem se spomnim doživetja kaplana v bolnici. Ob svojem obhodu le še nekaj ur življenja in se je na ta način poslovil od svojih sotrpinov.
p. Fortunat Zorman
------o-----
Karel Mauser
Stezica ob veliki cesti
(Na Ozarah)
Daleč spodaj je svet. Med menoj in njim je morda 60 milj. čez oba je pogrnjena gosta megla. Hud veter vije veje, ki udarjajo druga ob drugo.
Iz megle prsi.
Urejam spomine s poti. Marsikaj lepega sem videl in ni še eno uro od tega, kar sem znova prelistal prospekte. Nekaj sem jih dal ob stran. Preveč so površni, preveč preračunani samo na to, kako naj izpulijo človeku zadnje dolarje.
Misel se mi je zdaj ustavila ob mirnem zatišju, kjer se zelenje smrek spreiiva z beloto ka-rarskega marmorja.
Swannanoa! Palača v gozdu, tiho svetišče umetnosti, odtr-menil. Spoznal je, da mora vjgano od trušča velikih cest, av-kratkem času še veliko spoznati! tomobilov, hotelov in površnih
janke je iz prejšnjega desetletja. Navajam ga pa zato, ker nam pokaže, kako preprosti ljudje, ki jih moderna civilizacija še ni pokvarila, ob pripravi na smrt dozorevajo kot ljudje in praktični kristjani.
Tudi raziskovanje običajev in navad ob umiranju in smrti v kulturah, ki so različne kot naša, pokažejo, da primitivna ljudstva ne gledajo na smrt z ža-i lostjo in zaskrblenostjo kot smo mi navajeni.
Posamezniki se pa znajo tudi v naši civilizaciji iztrgati iz javnega mišljenja, ki poriva umiranje in smrt v pozabo. Osemnajstleten fant je ob ugotovitvi, da ima leukemio in da zanj ni rešitve, zrasel iz neodgovornega mladeniča v dozorelega moža. Ko je spoznal, da so fhu šteti dnevi, je med svojim umiranjem skazoval vso ljubezen in pozornost svojim domačim; vodil je družino skozi , bridke skušnje svojega umiranja. Ko je zvedel, da bo kmalu umrl, je najprej misel na smrt odbijal od sebe. Kmalu pa se je nenadno spre-
Tista dekliška glavica. Svilnati, kuštravi laski, drobne smejoče se oči. Otroče pri šestih letih. Danes je morda tisto otroče staro 30 let. Njeno otroštvo pa je ohranjeno v tej glavici in bo ohranjeno za vedno.
Hodiš in gledaš in verujem prospektu, ki pravi: Kdor je enkrat videl to tiho umetnost, se bo še vrnil v to svetišče.
Boljše telefonske zveze
Avtomatsko telefonsko zvezo s 15 evropskimi državami imajo od 24. marca Postojnčani in Koprčani, do konca leta. pa bo tako zvezo imelo še pet južno-primorskih občin.
Več obiskov
Lani se je precej povečal 0-bisk rojstne 'hiše pesnika Franceta Prešerna v Vrbi, tja je prišlo kar 42,246 njegovih častilcev. Tudi obisk rojstne hiše pisatelja F. S. Finžgarja je pora-stel, vendar zaostaja za obiskom Prešernovega doma v Vrbi. Finžgarjev rojstni dom v Do-slovčah je obiskalo lani 7,369 o-seb.
V Sloveniji so umrli:
18. maja
V Postojni: Rudi Kogovšek; v Ljubljani: Josip Krajnc, Jože Blagovič, Janez Založnik, Avgust Križan, Leon Stupica, Jurij Dojc;
v Mimi peči:	Marija Potočar,
roj. Kramar;
v Hujah pri Kranju: Ivana Ja-
1 len (Kočarjeva mama); na Žagi: Marija Radoha, roj. Kladnik;
v Polhovem Gradcu: Matevž Košir;
v Šmartnem pri Litiji: Marija Mrzel, roj. Gerdin (Mežnarjeva Micka).
19.	maja
V	Novem mestu: Martin Skolf; na Vrhniki: Pavel Šurca;
v Kranju: Karel Bakovnik; v Ljubljani: Marija Vilar, roj. Kranar, Nada Škarja, roj. Pegan, dr. Milan Orožem; v Brežicah: Ivan Preskar.
20.	maja
V	Domžalah: Janez Breceljnik; v Ljubljani: Jože Guštin, Janko
Škerbic, Marija Poznik, roj. Hočevar, Janez Pust, Julija Tratnik, roj. Kopač; v Solkanu: Milko Marinič; v Križu pri Sežani: Albin Kre-cenbacher; v Škofji Loki: Marija Peternelj; v Kranju: Ivan Šuc.
MALI OGLASI
22. maja
Na Bledu: Marija Šolar; v Krški vasi: Ivan Zokalj; v Lescah: Jože Torkar; v Rogaški Slatini: Vinko Karat; j v Škofji Loki: Tončka Potočnik, V bližini Lakeland in Neff Rd. | roj. Klemenčič;
Prostor za urade — takoj na v Ljubljani: Albert Czerny, Jo-razpolago, 500, 675, 100 do 4,000 že Krašovec, Janez Mayer, kv. čevljev, 500 kv. čevljev Frančiška Novak, roj. Miklič; opremljeno. Izvrsten dovoz na na Vrhniki: Miro Bičič;
1-90 in 1-271!	v Zg. Kašlju'!' Jakob Bitenc.
261-6211
J. Dallos
(Th.-Fr-x)
Naprodaj
Lepi uhani — murčki. Kličite 73U5706.
(87)
Prostor za življenje
Starejša Slovenka išče možnost življenja pri kaki družini ali samski ženi na področju Collinwooda. Kličite Kathy Cho-wanetz, tel. 541-4400, Ext. 9.
(86)
Parcele naprodaj
Parcele, poraščene z drevjem, 1-3 akre so naprodaj v vzhodnem predmestju, 4% na balance. Prodaja lastnik, kličite 585-8663. Oprostite, ker lastnik ne govori slovensko.
(2,8,9 jun)
Near Slovenian Home on Holmes Ave.
4-4 double house, $26,900
(87)
Citateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni-je” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 SL, Euclid, Ohio 44117.
Help Wanted
Custodian
Couple or family for ethnic hall. Excellent opportunity. Rent, utilities, plus salary. Call 261-0436 or after 6 p.m. 442-0142.
(x)
EUCLID BUNGALOW
Aluminum sided, full basement, 3 large bedrooms. Big Slovenian kitchen, carpeting. House like new. 2 car garage.
George Knaus Realty 819 E. 185 St.
481-9300
(84-90) I
Predno sem odšel, sem šel še na terasasti vrt. Prav tisti čas je pričelo pršiti. Na visokem zidu stoje kipi, okameneli gibi. Čudovito lep je ta pogled. In za vsemi velik kip Kristusa z dvignjenimi rokami, z obrazom, ki je obrnjen v nebo. Stoji tam v gozdni tišini; občutek imaš, da se bo odlepil od podstavka in zaplaval.
Tiho se vrneš na veliko cesto. Kakor puščice se zadirajo proti tebi avtomobili, drve in drve, vse gre mimo. Mladi obrazi, stari obrazi, vse drvi svojo pot.
Hitrica! Hitrica!
Drve mimo otočka, ki je skrit in samo puščica pod obokanim vhodom kaže Swannanoa. Kdo bi ustavljal? Pred ljudmi je še. na stotine milj.
Na veliki cesti ostanejo lju-dje, v šumu in hrumu. Kdo, ki se je že peljal mimo Swannanoa in je ni obiskal, se zaveda, da je pustil ob cesti biser? Malo je takih.
Sredi Lepote smo marsikdaj kakor divjaki, ki se krase s steklovino.
Hiša naprodaj
Ranč hiša z dvema spalnicama na slepi ulici, pol akra sadnega drevja, pritiklinska in rekreacijska soba. Kličite 261-2327.
(84-37)
V najem
Enodružinska 4-sobna hiša, neopremljena. Tudi 3 sobe s kopalnico in kurjavo. Kličite po 6. uri zvečer 451-7909.
(84-87)
Novi zidani ranči
V Willowicku nedaleč od Lakt Shore Blvd. so v gradnji novi zi dani ranči $ 3 spalnicami, v ce loti podkletni. Kličite za poj as
nila
UPSON REALTY CO. UMLA
731-107('
Odprto od 9. do 9.
Oskrbnika iščejo
Park sv. Jožefa na White Rd. išče človeka, ki bi po vsakem pikniku očistil prostore. Kličite po 6. zvečer Franka Žnidarja na tel. 761-6362.
(82-86) ■
FACTORY HELP FEMALE Light assembly and furnace brazing operators. Apply in person 9 to 4 p.m.
TECHNICAL METAL PROCESSING 5476 Lake Ct.
Off Shoreway at E. 55 St. 1
(81-87)
■---—*... ............. mmti*
Delo dobi
Ženska dobi delo za polni čas v bari na E. 200 St. Mora se osebno oglasiti ali pa klicati za sestanek na telefonski številki 481-9510.
Tracy Tavern (Vprašajte za Marijo)
434 E. 200 St.
(85-87)
Help Wanted
Turret Lathe
Must be experienced.
Able to set-up and operate. Excellent company benefits. Days — Hourly rate.
1432 E. 47 St
881-1280
(86-89)
la&hmisf
Must be experienced.
Able to set-up and operate. Excellent company benefits. Days — Hourly rate.
1432 E. 47 St.
881-1280
(86-89),
AMEBIŠM DOMOVINA, JUNE 8, 1978.
1 BREZ DOMA S
Hektor Malot
bil od Alekseja ali Benjamina kako zaušnico, sem na to prav
Polagoma so se mi moči zopet vrnile in začel s,em delati na vrtu. Z veliko nestrpnostjo sem čakal na ta trenutek, kajti želel sem delati za tiste, ki so se že toliko časa trudili zame. Želel £em jim po svojih močeh vrniti, kar so mi dobrega storili. Do zdaj nisem še nikoli delal, kajti dolgi pohodi z Vitalisom, čeprav so bili še tako utrudljivi, niso predstavljali pravega dela, ki zahteva mnogo vztrajnosti in pozornosti. 'Kljub temu pa sem bil prepričan, da bom znal delati po zgledu tistih, s katerimi sem živel.
Prišel je čas, ko so pričele prihajati na pariški trg prve lev--koje. Oče Acquin je tem cvetlicam posvečal vso svojo pozornost. Velik kos vrta je. bil nasajen z njimi. Bile so bele, rdeče, vijoličaste, razvrščene po barvah tako, da si videl ravne črte v posameznih barvah. Zvečer, preden smo zaprli tople grede, je bil zrak prepojen z vonjem teh cvetlic.
Ker si še nisem popolnoma opomogel, hi bila naloga, ki sem jo dibil na vrtu, preveč naporna. Zjutraj, ko je minil mraz, sem moral odpirati šipe toplih gred in jih zvečer zopet zapirati. Čez dan pa sem moral s slamo za-senčevati gredice, da bi obvaroval rastline pred premočnim soncem. To delo ni bilo niti. težko niti utrudljivo, vendar pa precej dolgotrajno, ker je gredic bilo mnogo in sem moral po dvakrat na dan preložiti slamnata pregrinjala.
Med tem časom je Lizika ostajala poleg vodnjaka, kjer sta njena brata s pomočjo, stare ko-foiie črpala vodo za zalivanje vrta. Kadar žival ni hotela naprej, jo je deklica spodbujala z majhnim bičem. Eden izmed dečkov je vlival vodo iz veder v škropilnice, drugi pa je pomagal očetu pri zalivanju. Vsak izmed članov družine je imel določeno delo in nihče ni zgubljal časa.	;
Opazoval sem kmete pri delu, ko sem bil še na vasi, a tedaj nisem imel niti pojma o pridnosti in vztrajnosti vmarjev v pariški okolici. Vstajajo mnogo pred sončnim vzhodom in odhajajo k počitku pozno v noč. Ves dan se trudijo na vrtu skoraj brez najmanjšega oddiha. Tudi jaz sem že obdeloval zemljo, a niti sanjalo se mi ni o tem, koliko več more roditi, če je pravilno obdelana. Pri očetu Acquinu sem se mnogo naučil.
Vendar pa nisem stalno ostal pri toplih gredah. Polagoma so se mi moči vrnile in smel sem tudi že sam sejati. Kako veliko je bilo moje veselje, ko sem gledal, kako poganjajo rastline, ki sem jih sam vsejal! Ponosen sem bil na svoje delo. Bil sem torej sposoben za nekaj in ta zavest me je osrečevala.
Čeprav je to novo življenje, tako malo podobno prejšnjemu potepuškemu, bilo zelo naporno, sem se mu prav kmalu privadil. Namesto da bi hodil naokrog kakor včasih, ko nisem imel druge skrbi, kot da sem prišel naprej po široki cesti, sem zdaj moral ostati med zidovjem vrta in trdo delati od jutra do večera. Moja srajca je bila pogostokrat premočena od potu, ko sem pre-. našal škropilnico po blatnih poteh med gredicami. A tisti, ki so bili z menoj, so prav tako trdo delali kot jaz. Očetova škropilnica je bila še mnogo večja od moje in njegova srajca še bolj premočena od potu. Nikdar se nisem čutil zapostavljenega. A kar,me je še bolj osrečevalo, je bilo dejstvo, da sem našel to, kar sem mislil, da sem izgubil za vedno: družino in dom. Nisem bil več sam in zapuščen; imel sem svojo posteljo, svoj prostor pri mizi, okrog katere smo se zbirali. Če sem med dnevom do-
kmalu pozabil, kakor so tudi oni pozabili na tiste, ki so jih dobili 'od mene. Zvečer pa smo pri skupni mizi postali zopet prijatelji in bratje.
Vendar pa naše življenje ni bilo samp delo brez oddiha in počitka. Res da so ure oddiha in zabave bile bolj redke in kratke, a prav zato so bile toliko boij, prijetne.
Ob nedeljah popoldne smo se zbrali vsi. v lopici poleg hiše. Tedaj sem snel svojo harfo s stene, kjer je visela ves teden, in igral poskočne komade. Oba dečka in dekleti so pa plesali. Noben otrok se ni učil plesati, toda oba dečka sta nekoč bila na neki ženitnini, kjer so tudi plesali. Posnemala sta plesalce, kolikor sta se pač še spominjala. Ko so se naveličali plesa, sem
moral peti vse pesmi, kar sem
jih znal. Ona napolitanska pe- nal življenje velemesta, sem, ki sem jo zapel prvi dan, • Moja vzgoja pa se ni omejila ko sem prišel v družino Acquin, samo na to, kar sem mogel opa-je na Liziko napravljala vedno zovati ob svojih sprehodih in enako globok vtis.	j poslovnih potih po Parizu. Pre-
Vsakokrat so se njene oči ob'.den je moj novi oče postal sa-

koncu pesmi napolnile s solzami. Da bi jo raztresel, sem s Kapijem uprizoril kako burko. Tudi za Kapija so ' nedelje bile vesele. Prevzel je vlogo, ki jo . je imel nekoč in v tej se je nenavadno dobro počutil. Ko je bila predstava končana, bi bil naprajši zopet začel.
V miru in zadovoljstvu sem tukaj preživel dve leti. Ker me je oče večkrat jemal s seboj na trg in k cvetličarjem, katerim smo prodajali cvetlice iz našega vrta, sem kmalu precej dobro spoznal Pariz. Videl sem, da ni vse. iz zlata in marmora, kakor sem si predstavljal v svoji otroški domišljiji, da pa tudi ni tako blatno mesto, kakršno se mi je zdelo, ko sem prvič stopil vanj.
Ogledal sem si spomenike in zanimivosti, sprehajal sem se ob obrežju reke Seine in po bulvarjih, bil sem v Luxembourgu, v Tuilerijah, na Champes-Elysees. Občudoval sem palače in množico ljudi. Vsaj deloma sem spoz-
vn-M-*

KOLEDAR
društvenih prireditev
JUNIJ	Vida priredi obed v farni
17.	in 18. — BSPB Tabor CIeve-| dvorani pri Sv. Vidu od 11. land priredi na Slovenski pri-! dopoldne do 2. popoldne, stavi pri kapelici na Orlovem 24. — Društvo SPB Cleveland vrhu proslavo v spomin pobi-j priredi romanje v Frank, tih slovenskih domobrancev,! Ohio.
četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji.
18.	“ Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
1. in 2. — Slovenski dan na!
Slovenski pristavi — priredijo Pevski zbor Korotan, Folklorna skupina Kres in Dra-matsko društvo Lilija.
1., 2. in 3. — Slomškov' krožek v Clevelandu organizira udeležbo na vsakoletnem vseslovenskem romanju pri Brezjanski Materi božji v Lemont.
13-14-15-16. — Fara sv. Vida priredi vsakoletni karneval v farnem avditoriju, na Glass Avenue in na šolskem dvorišču.
OKTOBER
1. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.)
17. — Klub nevvburških upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti.
7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” priredi zabavni večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju ob pol osmih zvečer. Igra Alpski sekstet.
14.	— Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avdi toriju pri Sv. Vidu.
15.	— Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
21. — D SPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
mostojen vrtnar, je bil nastavljen v drevesnici botaničnega vrta, kjer je prišel v stik z učenimi ljudmi, ki so v njem zbudili zanimanje za knjige. Več let je porabil vse svoje prihranke za to, da si je nakupil precej knjig. Ves svoj prosti čas je presedel pri njih. Ko pa si je ustvaril lastni dom in so prišli na svet otroci, so proste ure postale bolj redke. Moral je najprej skrbeti za vsakdanji kruh. Ni se utegnil več baviti s knjigami, a ni jih zavrgel niti prodal. Spravil jih’ je v omaro. Prva zima, ki sem jo preživel v družini Acquin, je bila zelo dolga. Delo na vrtu i sicer ni popolnoma prenehalo, ; vendar pa je več mesecev bilo j zelo omejeno. Tedaj je oče Acqu- ! in spravil na dan svoje knjige in J nam jih dal, da nismo ostajali j brez dela ob dolgih zimskih večerih, ko smo sedeli okrog peči. Bile so po večini naravoslovne knjige, a je med njimi bilo tudi nekaj potopisov. Aleksej in Benjamin nista podedovala očetovega zanimanja za knjige. Vsak večer sta zaspala ob njih, ko sta prečitala komaj tri ali štiri strani. Jaz pa sem bdi manj zaspan ali pa bolj vedoželjen, zato sem čital, dokler ni prišla ura, ko smo vsi odšli k počitku. Vitali-sov trud ni bil zaman. Vsak večer, ko sem odhajal spat, sem mislil nanj s hvaležno ljubeznijo.
V BLAG SPOMIN
OB SESTI OBLETNICI SMRTI MOJE LJUBLJENE ŽENE, NAŠE MATERE, STARE MATERE IN PRASTARE MATERE
NARY LOKAR
1896-1972
ki je umrla 7. junija 1972
S cvetlicami Ti grob krasimo in molimo za dušni mir, da enkrat srečno se združimo, tam, kjer je večne sreče vir!
Žalujoči:	'
• soprog JOHN LOKAR JOHNNY, MARY, JEANNETTE, DANIELE A in zet j e vnuki, vnukinje, pravnuki, pravnukinje brat v Sloveniji Cleveland, Ohio, 8. junija 1978.
Podpirajmo Kožmanovo zavetišče v Argentini
SLOVENSKI DAN
MN 2. JULIJA
i
na
SLOVENSKI PRISTAVI
16. - Misijonska znamkarska 22_ _ Podrilžnica Sžz št. 25 bo
akcija priredi piknik na Slo venski pristavi.
30.— Slovenska šola fare Marije Vnebovzete priredi piknik na Slovenski pristavi.
23. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo.
AVGUST
6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
19.	in 20. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Prvi del).
20.	— Jugoslovansko društvo v Daytonu, Ohio, priredi letni piknik v prostorih Eintracht kluba s kosilom in plesom.
20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples.
20. — Fara Marije Vnebovzete obhaja svoje ŽEGNANJE od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (v stari cerkvi) na Holmes Avenue.
26. in 27. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Konec).
SEPTEMBER
17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
17. —- Oltarno društvo fare sv.
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432 i
V BLAG SPOMIN
PETINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA
FRANK RABO SHUT
Petindvajset let Te že zemlja krije, petindvajset let Ti že pokojno spiš, v duhu pa vedno z menoj Ti živiš.
Tvoja žalujoča soproga MARICA Milwaukee, Wis., 8. junija 1978.

Za izredni slovenski obed in domačo postrežbo se Vam priporočava, dnevno: od 9h zjutraj do 7h zvečer
\ soboto: od lOh zjutraj do 5h zvečer torek: VAMPI, RIŽOTA; petek: GOLAŽ in POLENTA, PEČENE RIBE; sobota: AJDOVI ŽGANCI; TELEČJA OBARA;
vsako dnevna posebnost: DUNAJSKI ZREZKI, juha
LOJZKA in TONČKA, lastnici
SLOVENIAN VILLAGE RESTAURANT
6415 St. Clair Ave. (Slovenian Nat. Home Bldg.)
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive

obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida.
22. — Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
4.	— Štajerski klub priredi MARTINOVANJE V farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
5.	— Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
H. — Belokranjski kluo priredi
vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
19. —Fara iMarije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue.
DECEMBER
3.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE.
4.	— Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — Glasbena Matica priredi božični iconcert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
FEBRUAR 1979
18. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.	1
NAROČITE SVOJIM DOBRIM, OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 18. junija 1978 Naročite telefonično: 431-3628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina	;
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
$28.00 na leto $14.00 za po leta
3
gfCJ fgt JOUBT, IL 60
ONE FAIRLANE GRIVE
Za to darilo pošiljam znesek Moje ime in naslov: ...........

.J
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
Since 1914. . .
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Fact#
fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
L Schola'ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and Httle league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officer#
President ____......______ Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ________ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M.' Kochevai
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ___________ Nancy Osborne
First Trustee.............. Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Frances Kimak
Third Trustee.................. Anthony Tomazin
First Judicial _______________ Mary Riola
Second Judicial ...........— John Kovaa
Third Judicial................. Frank Toplak
Social Director................ Nancy Osborne
Spiritual Director ----------- Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.