262 Naši dopisi. Od sv. Vida nad Cirknico 14. avg. (Obrtnijske in šolske stvari. Zapravljivost ali prostovoljni davek.) Ker zunaj tukajšnje okolice ni posebno znano, kako se lesene žlice izdelujejo, naj se mi blagovoli o tej nienj važni obrtniji nekoliKo omeniti. Da gre to delo hitro izpod rok, morajo biti pri njem štirje delavci, ki imajo vsak svoje posebno opravilo. Najprej se za to namenjen surov bukov ali javorov les po dolgosti žlic razžaga, potem se trklički po potrebi debelosti razkoljejo, da se zamorejo žlice izrezovati, in prvi delavec te razklane koščeke lesa z malo seKirico (žličarico) površno toliko obdela (obteše), da je uže žlici podobno. Drugi delavec jih z dolgim močnim nožem (obrezovnikom) s pritiskom palca na vrhu razun jamice uže precej na gladko obreze. Tretji delavec ima kriv strug, s katerim žlico dolbe. Četrti ima strgavnik ali gladež, to je majhen, kratek, širok nožiček, s katerim žlice še popolnoma ostrže in ogladi, kar uže tudi bolj odrasli otroci storiti zamorejo. Potem se morajo še dobro posušiti, da črne ali plesnjive ne postanejo, ker take prekupci škartirajo. Štirji delavci naredijo od tri do štiri sto žlic na dan, a vendar je le majhen zaslužek, ker se 1000 bukovih žlic komaj za 3 gold. 30 kr. proda; kdor mora pa še les za to kupovati, se ve, je pa še toliko manj zaslužka. V zimskem času, ko ni ravno druzega posebnega dela, vendar le eni precej pri tem zaslužijo, ker so izurjeni delavci; pri nekateri hiši jih pa celo po 30.000 do 40.000 zraven druzih opravil čez leto naredijo. Javorove žlice so pa zarad dražjega lesa in lepšega dela precej dražje, ter 12 žlic po 10 kr. prodajajo. Prodajo se večidel vse v Trst in od tam po širocem svetu naprej. V sosedni robski fari, posebno v Krvavih pečeh, izdelujejo škafe, deže, čebre, pinje, putrehe in banke, kar pa tudi najhitreje po trije ali štirje skupno izdelujejo, kjer je taka družina pri hiši. Sicer, se ve, jih pa tudi vsak posamič ali po dva izdelujeta. Ta posoda je tukaj s prvih rok tudi zelo po ceni, a vendar samo v zgoraj imenovani vasi, ki okoli 30 hiš šteje, zraven kmetijstva več ko 2000 gold. za-njo dobijo. Poleg druzega je uže dobra pomoč. — Tukajšnje šolsko leto se je 31. julija sklenilo. Ob 7. uri je bila sv. maša s zahvaljeno pesmijo, katere se je tudi precej odraslih ljudi vdeležilo. Po sv. maši je bila od obeh šolskih oddelkov kake dve uri skupna preskušnia, potem so se spravljene pisanke, risanke in šolska naznanila razdelila; pridni, in kateri so redno šolo obiskovali, so se pohvalili in iz zlatih bukev brali, a drugi so se k večji pridnosti in rednejšemu obiskovanju v prihodnjem šolskem letu opomnili. Za tem so se nekatere lepše pesmi zapele in s cesarsko himno se je leto zaključilo. Da bi bili pa zamogli nekatere pridne šolarje, kakor kje drugod obdariti, pa tukaj nismo tako srečni, ker nimamo takih šolskih prijateljev in dobrotnikov, pa saj ni nikjer pisano, da bi se vse moralo za plačilo storiti. Za vsakdanjo šolo je bilo to šolsko leto tukaj 234 za šolo ugodnih otrok, ponavljavnih pa 63, ki so se razun predpisanih predmetov se ve da tudi v kmetijstvu, posebno v sadjereji, podučevali. Od teh je vsakdanjo šolo obiskovalo 174, in ponavljavno 57, toraj skupaj 231 šolskih otrok. Pri takem velikem številu bilo bi proti kje drugod, ki je morda komaj polovico toliko otrok, pač potrebno, da bi se tudi dvorazrednica ustanovila, in toliko bolj še, ker je sedanja precej premajhna soba, da morajo v veliki tesnobi sedeti in ne- kateri celo okoli klopi postaviti. — 8. avgusta je bila 30 dečkov in deklic z venci na glavi pri prvem sv. ob^ hajilu. Gospod župnik so ta dan posebno lep, primeren, in ginljiv govor starišem za krščansko izrejo in nagnjenost do šole napravili, in otrokom vzlasti ubogljivost do starišev, njih sprednikov in veselje do šole priporo-čevali. Stariše so tudi opominjali, da naj pač nikoli a šoli zaničljivo ne govore, in svojim predpostavljenim vselej spoštovanje skazujejo in priporočajo, ter da n