CENA LIR 25
Poštnina plačana — Speci, abbon. post. — II gr.
GOSPODARSTVO
Trgovina ^ financa ♦ industri ja ♦ obrt ♦ kmetijstvo
leto vil št. 152
PETEK, 17. JULIJA 1953
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89-33
Jz Trsta gledajo čez mejo
. Milanski gospodarski list »24 Oren Priobčil politično gospodarsko raz-‘botrivanje svojega posebnega aopis-
n*ka Fr. Matere o pomenu italijanske-Sa in jugoslovanskega gospodarstva za Trst.
Radi priznavamo, da pomeni ta do-®'s iz Trsta kratek korak k boljšemu a*umevanju dejanskega pomena gospodarskih stikov Trsta z zaledjem 'asti 2 Jugoslavijo. Pisec sicer trdo-l^atno vztraja pri trditvi o nerazdruž-‘Jivi gospodarski povezavi Trsta z talijo — zanj je še vedno vsak trža-Posel hkrati tudi posel Ita.ije — Vendar je našel toliko poguma, da je v svojem dopisu postavil zgovoren in Priznanja poln naslov:	»S tržaškega
■ttiesejma gledajo cez mejo« (Liana
..‘era di Trieste si guarda oltre con-hne).
Ta naslov res natančno zajema da-našnja politično in gospodarsko stvar-n°st v Trstu. Trst v resnici zre čez !nejo, zre v zaledje, kakor je znl sto-eiia in stoletja; če mu je bila umet-n° Postavljena politična in carinska Pjčja, ki ga loči od tega zaledja, mora Sledati čez njo. Niti vsemogočni Mussolini ni mogel te tako dvigniti in zakamuflirati, da bi Tržačani prenehali Sedati čez njo v zaledje — vir njiho-Vesa bogastva. Trst, svoboden Trst med 'nor je m jn prostranim zaledjem. V tej Piegovi naravni legi je bilo dano jam-stvo za njegov gospodarski; prospeh.
po najnovejših izjavah jugoslovan-skih državnikov in njihovih razlagah "a najbolj pristojnih mestih je posta-0 tudi najbolj skeptičnim in nezaupljivim Tržačanom jasno, da nima jugoslovanska zahteva Po soupravi Svobodnega tržaškega ozemlja samo na-PJ.ona, zaščititi jugoslovanskih poli.ič-. P'h in gospodarskih koristi — kakor P- Pr. preprečiti prodiranje Italije v Rodonavje — temveč tudi namen, zavarovati politično in gospodarsko svobodo Trsta in vsega prebivalstva na svobodnem tržaškem ozemlju. Ako Jugoslavija ves povojni čas — in pomoč-P1R zunanjega ministra A. Bebler je e dni to ponudbo ponovil — ponuja tržaški industriji svoje surovine, raz-nč vrste rud, les, industrijske rastli-"e itd. v zameno za dokončne izdelke, P°če s tem tudi zagotoviti delo tej in-“Pstriji ter tržaško gospodarstvo osvoboditi podrejenosti italijanskemu gospodarstvu.
Prav zaradi tega ne ugajajo Fr. Ma-’eri izvajanja Aleša Beblerja, »ki tr-•Pasto vztraja pri svobodni tržaški in-oustriji, ki bi morala pretrgati vezi d-Plijanskim gospodarskim sisiemom«.
dvoma, da je 25-letno hiranje Trta Pod Italijo pokazalo, da tržaško Sbspodarsivo v okviru Italijanskega ^'inskega sistema nima bodočnosti, to je potrdil tudi gospodarski razvoj v Trstu od časa, ko je ZVU leta 1948 t,roti izrecnim določbam mirovne po-Sodbe vključila zopet tržaško gospo-aarstvo v italijanski gospodarski se-Rav. Milanski list našteva kar 19 no-'h industrijskih podjetij in še 13 (!), «i se v Trstu pripravljajo, v dokaz »gospodarskega razvoja in močnega industrijskega potenciala Trsta«, toda ne omenja dveh značilnih okornosti: da
0 italijanska industrijska podjetja te 'rzaške obrate zgradila s krediti ZVU, bžiroma Marshallovega plana, ki so ?Ri namenjeni samo Svobodnemu tržaškemu ozemlju, in da najnovejša u-radna statistika ZVU navaja danes srčje število nezaposlenih kakor pred fti. Pisec ne omenja, da so italijanski l°varnarji postavni nova podjetja v Trstu prav zato, da lahko izkoristijo Poceni kredite ZVU (okoli 3%).
Odveč bi bilo izpodbijati trditev mi-anskega lista, da lahko samo italijanski trg Zagotovi razpečavanje proizvodov tržaške industrije, ko je vendar Predobro znano, da je italijanska in-“fstrija v krizi zaradi skrčenja Izvo-ža, ker torej domači italijanski trg ne Rote absorbirati njenih izdelkov. Po-Siavje o ustanavljanju nove industrije v Trstu bi bilo treba dopolniti še s Pripombo, da je italijanska veleindu-Rrija preprečila vsako pobudo tujega kapitala — v nekaterih primerih tudi ‘ržaškega —, da bi se v Trstu ustano-v’la neitalijanska podjetja.
Milanski lisit očita Jugoslaviji, aa jugoslovansko zaledje ne uporablja tržaške luke in da Jugoslavia postavlja pogoj, da lahko plača pristaniške u-sluge z izvozom blaga. V tem pogledu bi se morda dalo nekaj narediti, meni list, ko bi jugoslovansko blago ne bilo predrago. Italija ne more plačevati za Trst posebnega socialnega davka, ki bi ga predstavljale višje cene jugoslovanskega blaga. Kdo pa to žrtev od Italije zahteva?
Da bi jugoslovanska trgovinska podjetja bila tako naivna, da bi zahtevala za svoje blago višje cene kakor so cene na mednarodnem trgu, je pač težko verjeti. V tem ni problem! Mar ni še vedno dobro v spomin^ primer, ko je hotela CSR poravnati pristaniške usluge v Trstu z izvozom čevljev? ZVU je tedaj morala odbiti to ponudbo, ker je bila po finančnih in gospodarskih sporazumih iz leta 1948 vezana na pristanek Italije. Ta seveda mora ščititi svoje tovarnarje. Zato je padla v vodo češkoslovaška ponudba na škodo tržaškega pristanišča in samih Tržačanov, ki bi lahko češke čevlje kupovali po nižjih cenah.
Vrtimo se vedno v začaranem krogu, ki ga je začrtala vključitev Trsta v italijanski gospodarski sestav in carinski sistem, ki pač ščiti italijansko gospodarstvo prav tako, kakor so pred stoletji Benetke ščitile svoje.
MOTORNI \/LM
Dunaj - Maribor - Trst
Kakor poroča »Gospodarski vestnik«, je bila 4. julija v Trgovinski zbornici v Ljubljani jugoslovansko-avstrij-ska konferenca, katere so se udeležili predstavniki iz Avstrije in Slovenije. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki gospodarskih ustanov. Avstrijske železniške izvedence je vodil doktor Kepnik, graško trgovinsko zbornico pa je predstavljal njen predsednik dr. Roth. Z jugoslovanske strani je prisostvoval razgovorom predsednik Trgovinske zbornice Cunder Stane, nadalje predstavniki carinske in notranje uprave. Slo je za poživitev prometa na progi Dunaj-Ljubljana-Trst. Dosežen je bil sporazum1, po katerem bo skrajšan čas postajanja potniških vlakov' zlasti na obmejnih postajah. Po tem sporazumu bodo uvedli tudi direktni motorni brzi vlak na progi Dunaj-Maribor-Ljubljana-Trst; vlak bo vozil lahko z brzino 150 km na uro. Preskrbljeno bo za čim večjo ugodnost potujočega občinstva. Carinski in drugi pregledi bodo čim hitrejši.
Gotovo je, da bo zboljšanje prometa na glavni progi iz zaledja v Trst koristilo predvsem samemu Trstu.
Izrael država brez prašičev
Pristaši verskih strank so v izraelskem parlamentu prodrli z zahtevo, naj vlada prepove rejo prašičev v Izraelu. Verske določbe ne dovoljujejo Zidom, da bi jedli svinjsko meso. Vlada se . je hotela postaviti proti splošni prepovedi, prašičereje; tako je trgovinski minister razlagal, da bodo prašiče redili samo v krajih, kjer ne prebivajo Židje. Toda vlada je zašla v manjšino in obveljal je predlog, naj se prašičereja v Izraelu sploh prepove.
ZMRZAL HUDO POŠKODOVALA NEMŠKE VINOGRADE
Cenitev škode, ki je povzročila zmrzal na 35.000 hektarih vinogradov v Porenju, je pokazala, da je bilo 2800 hektarov vinogradov popolnoma poškodovanih, 3900 ha pa za 50—90%. Celotna slika je naslednja: 7% precejšnje površine popolnoma poškodovane, 17% pa za 50% in še bolj. Cena nemških vin je v zadnjem času nekoliko poskočila.
AMERIŠKA VOJAŠKA NAROČILA ANGLIJI
Združene ameriške države so dale V. Britaniji doslej za 445-450 milijonov dolarjev vojaških naročil (off sho-re). Vojaška pomoč »off shore« V. Britaniji v ameriškem finančnem letu 1952-53 je znašala 400 milijonov dolarjev; v finančnem letu 1953-54 bo dosegla 200 milijonov dolarjev.
XIX.
PROTI KANARSKIM OTOKOM
Zelo preprosto
Videmski »Messaggero Veneta« trdi, je v zadnjem času slovenska nacio-naUstična gonja v Trstu presegla celo °strino iz let 1945 in 1946. Prav tako jugoslovanski tisk podrobno poroča o Pplitičnem in gospodarskem razvoju v "rstu in hoče svetu prikazati, da je sl°venski nmanj^ini« preprečeno kuT urno, politično in gospodarsko udej-at'»ovanje.
Nato list izpodbija to domnevo in Uuvaja razne splošne podatke o življe-yu tržaških Slovencev. Pri tem seve-aa ne omenja na pr., da ni bila slo-u^nskim gospodarskim in kulturnim, Ustanovam doslej izplačana niti ena li-Ta za vse premoženje, ki so jim ga Ugrabili za časa fašistične vladavine. Ne omenja seveda niti, da so slovenski uenami zavodi še danes v rokah ita-itonskih bank, da ne smejo Slovenci, j so nekdaj imeli v Trstu silno razjedeno mrežo lastnih kreditnih zavodu, še danes ustanoviti niti navadne Posojilnice. Seveda ne omenja list, da }majo Slovenci dostopa v občinske
službe.
List pripoveduje nato, da hoče Jugo-‘O-vija j2 cone B razširiti svoj vpliv ja sam Trst. Ozračje v Trstu je čeda-le bolj težko in se je poslabšalo, od ar je prišlo, v Rimu do vladne krize. Tem razmeram je treba napraviti
kone,
Prst
c, in sicer na zelo preprost način: ,	- naj zasedejo italijanske čete. še-
e nato, naj bi se Italija pogajala z ugoslavijo glede dokončne rešitve tr-uskega vprašanja na osnovi tristran-sfce izjave
Z novim dnem so se v moji glavi poleg marokanskih težav začele mešati tudi skrbi, ki mi jih je povzročalo neuspešno iskanje nnavla« (tovora) do Kanarskih otokov. Francija tedaj šeni sklenila trgovinski dogovor s Španijo. Med Kazablanko in temi otoki so zaradi tega zdaj vozili samo hitri motorni čolni tihotapcev.
Pred nami je bila še dolga pot in čakala nas je tudi še najtežja naloga potovanja: preplaviti 3.000 km odprtega morja med otočjem Zelenega rta (Cap Verde) in brazilskim pristaniščem Pernambuco.
Meteorološka poročila, ki sem jih v 'vsakem pristanišču zbiral z enako vnemo, kot sem iskal navle, nafto in denar, so nam naznanjala, da so pasat-ni vetrovi to leto posebno šibki in da jih v določenih predelih sploh ni. žs sredi junija so ti vetrovi dosegli svoji običajne, najsevernejše predele, t. j. okrog 30 stopinj severne širine.
Kot se človek navadno najprej odloči za najtežje delo, je tudi mene z nestrpnostjo priganjalo, da čimprej preplovemo to velikansko lužo.
Moderna električna dvigala v pristanišču Kazablanke so našo nGenovo« prav kmalu izpraznila. Debelušast in vedno od znoja premočen spremljevalec blaga je na moje veliko začudenje potrdil točnost teže sladkorja kljub temu, da so potniki »olajšali« marsikatero vrečo.
Popoldne sem zadnjič obiskal pomorskega agenta, da pri njem dvignem pošto, ki je z letalom prispela iz Trsta ter še enkrat poskusim glede tovora. Medlem ko mi je ta izročil velik I zavoj pošte, mi z navlom na žalost ni
VEDNO MANJ DENARJA IZ AMERIKE
Malokatero leto je bila razprava o pomoči tujini pred ameriškim pred-tavniškim domom (poslansko zbornico) in senatom tako ostra kakor letos. Ameriška javnost se očitno vedno bolj upira pošiljanju pomoči tujini. Senat je končno odobril pomoč tujim državam za finančna leto 1953-54, vendar s pripombo, da morata vojaška in gospodarska pomoč tujini 1. 1955 popolnoma prenehati.
Kako narašča v ZDA odpor proti pomoči, nam pokaže tale razvoj: Za finančno leto 1953-54 je bivši predsednik Truman predložil pomoč 7600 milijonov dolarjev. Njegov naslednik Eisenhower je pomoč skrčil na 5800 mil. dolarjev. Nato je senat odbil nadaljnjih 500 milijonov in predstavniški dom je pomoč skrčil na 4900 mil. dolarjev. Senator Taft je zahteval nadaljnje skrčenje.
Nazadnje je prišlo med senatom in predstavniškim domom do kompromisa. Mešana finančna komisija se je namreč združila glede naslednjih šte-
vilk: vsa pomoč bo dosegla 5.157,230.000 dollarjev (torej nekaj nad 5 milijard), dolarjev). Vojaška pomoč Evropi znese 2.129,689.000 dolarjev. (Senat je prej za Evropo določil 2.179,689.000 dolarjev, predstavniški dom pa 2.079,689.000 dolarjev). Gospodarska pomoč Evropi znaša samo 250 milijonov dolarjev. (Senat je prej določil 300 milijonov, zbornica 290). Za vojaško pomoč Bliž-vzhodu in Afriki pojde 355.213.000 dol. Ena milijarda je bila določena za evropsko skupno vojsko. Ker ta še ni bila ustanovljen^, razpolaga s to milijardo Ustanova za vzajemno varnost, ki bo s tem denarjem nabavljala vojaško opremo do leta 1956.
Po londonskih komentarjih bo večina držav na slabšem kakor doslej. Le za nekatere države, katerih strateški položaj je velike strateške važnosti — kakor so Jugoslavija, Turčija, Grčija, Španija in Formoza — utegne nastopiti zboljšanje glede ameriške vojaške pomoči. Glede ostalih evropskih držav so poznavalci razmer mnenja, da je poglavje ameriške gospodarske pomo-
či skoraj zaključeno; povsem bo zaključeno leta 1955.
ZA MSA — USRO
Ameriška ustanova za vzajemno varnost (MSA — Mutual Security Agen-cy), ki je sledila ECA (upravi Marshallovega načrta ERP) in podeljevala vojaško in gospodarsko pomoč tujim državam, je napovedala, da bo ustavila svje delovanje v Evropi. Njeno delo bo prevzela nova ustanova — A-meriško odposlanstvo pri NATO1 (Oi--ganizaciji držav atlantske pogodbe) in pji (krajevnih organizacijah. To bo UŠRO. Novi urad bo vodil John Hughes.
MSA v Ameriki še ostane, dokler ne prevzame njenega dela nova ustanova FOA (Foreign Operation Administra-toin), ki bo ustanovljena na predlog predsednika Eisenhowerja. Ta bo vodila tudi akcijo za tehnično pomoč nerazvitim državam po točki IV. Hughes je podrejen ameriškemu zunanjemu ministrstvu in predstavlja ZDA pri NATO in OEEC v Parizu.
Italijanska zunanja trgovina se je v prvih petih mesecih 1953 razvijala takole (podatki v milijardah lir, v o-klepaju podatki za leto 1952): mesec	uvoz	izvoz
januar
februar
marec
april
maj
Skupaj
132,8 (122,3)
120.2	(113,9)
130.3	(130,6)
126.4	(126,0)
127.4	(130,9) 637,1 (623,7)
66,5 (84,5) 70,9 (77,0) 76,1 (75,5)
73.4	(69,2)
73.5	(71,8) 360,4 (378,0)
V petih mesecih itekočega leta je u-voz v Italijo narastel za okoli 13 milijard lir, medtem ko je izvoz nazadoval za 18 milijard. Tako se je primanjkljaj povečal za 31 milijarde ter se je dvignil od 245,7 milijarde v petih mesecih 1952 na 276,5 milijarde lir v istem razdobju leta 1953.
ANGLEŽI BODO UGODILI ITALIJI
Na sestanku mešanega angleško-itali-janskega gospodarskega komiteja v Londonu so italijanski predstavniki izrazili željo, naj bi Velika Britanija odstranila ovire uvozu italijanskega blaga. Angleži so odgovorili, da bo Vel. Britanija upoštevala poseben položaj Italije kakor hitro bo to dovolil razvoj’ angleške trgovinske bilance.
TUDI ITALIJANSKI
industrijci na Kitajsko
Italijanska agencija «Informazione» poroča, da so predstavniki italijanske industrije sklenili odposlati v kratkem v Peking posebno odposlanstvo, ki naj bi se pogajalo s kitajsko vlado glede obnovitve trgovinskih stikov med Italijo in’ Kitajsko.
Kakor znano, so angleški in francoski industrijci že stopili v stik s Kitajsko. Angleži so že dosegli kitajska naročila v znesku več milijonov dolarjev. Prav tako so si Francozi zagotovili kitajska naročila za več milijard frankov. Italijanski industrijci odpotujejo še v teku tega meseca.
Amerika je proti obnovitvi teh stikov.
Veliki turinski list «Gazzetta del Po-polo», katerega dosedanji lastnik je bil »Istituto per la Ricostruzione In-dustriale« (IRI — Zavod za industrijsko obnovo), je bil prodan za 800 milijonov lir skupini, ki ji načeluje de-mokrščanski industrijec Teresio Gu-glielmone. Na mesto sedanjega glavnega urednika-ravnatelja Massima Ca-puta je bil imenovan Francesco Mal-geri.
Ta transakcija je izzvala v italijanskih političnih in gospodarskih krogih pravo senzacijo. Kakor znano, je IRI državna gospodarska družba (holding), ki nadzira pretežni del italijanske industrije in je torej v državnih rokah. Za list se je zanimala tudi nekatera druga skupina, ki je bila pripravljena
plačati višjo ceno, vendar je končno prišel v roke demokristjanom, ki so na oblasti in ki imajo kot takšni tudi vpliv na IRI.
Transakcijo je hotel preprečiti dosedanji urednik Massimo Caputo, ki je poprej v listu objavil nekaj zadevnih pozivov na italijansko javnost. List je bil pisan doslej v liberalnem duhu in je še med volilno agitacijo kritiziral politiko demokristjanov. Ustanovljen je bil že leta 1848.
Novi glavni urednik je doslej urejeval ilustrirani list »Settimana Incom«, za časa Mussolinijeve vladavine pa je bil urednik rimskega lista »Messagge-ro«. V uredništvu tega lista je bil do lanskega leta tudi Mario Missiroli, ki je postal nato glavni urednik milanskega lista »Corriere della Sera«. ZNIŽANJE PREVOZNIH TARIF za mineralna olja v Italiji
Počenši s 16. julijem so bile v Ita-
Zunanji svet vedno bolj pozorno sledi političnemu in gospodarskemu razvoju v državah, ki so pod vplivom Sovjetske zveze. Po napovedanih gospodarskih in socialnih spremembah v Vzhodni Nemčiji; o katerih smo poročali v zadnji številki, prihaja zdaj napoved novih sprememb na Madžarskem.
Dosedanji ministrski predsednik Ra-kosi, ki je veljal za najbolj vplivnega in mogočnega človeka na Madžarskem, je moral odstopiti. Izbrana je bila nova vlada, ki ji predseduje Imre- Nagy, ki prihaja iz kmečkega sloja. Novi predsednik je znan že iz komunistične vladavine takoj po drugi svetovni vojni; čas med obema svetovnima vojnama kakor tudi drugo svetovno vojno je preživel v Sovjetski zvezi.
V svojem prvem govoru po izvolitvi za predsednika je lmre Nagy (izg. Nadž) kritizirar došedanjo 'gospodarsko politiko dosedanje vlade in napovedal teiheljite izpremerhbe. Poudaril je, da je bil dosedanji policijski režim prestrog, da je bilo preveč ljudi interniranih in da je treba taborišča za internirance takoj izpustiti in te poslati domov na delo.
Glede gospodarske politike dosedanje vlade je dejal, da ni bila pretirana industrializacija na mestu, zlasti tedaj, ko ni za zadevno industrijo doma na razpolago surovin. Treba je posvetiti večjo pažnjo proizvodnji potrošnih predmetov in živil. Omejiti bo treba kredite za industrijo in vložiti več denarja za razvoj kmetijstva. Dosedanja vlada je zanemarjala kmetijstvo. Pomagati je treba tud: posameznim kmetom. Kolektivizacija kmetijskih posestev se mora razvijati bolj počasi. Pretirana kolektivizacija je imela za po-
liji znižane železinške tarife za prevoz mineralnih olj in asfalta. Za manjše pošiljke tarifa je bila znižana za 10-15%, za pošiljke 6,10 in 15 ton za 9, 20 in 20 odstotkov.
AGENCIJA ITALIJANSKIH ŽELEZNIC NA DUNAJU
Italijanske železnice so odprle na Dunaju posebno agencijo za pospeševanje prometa med Avstrijo in Italijo. Naslov agencije je »Agenzia Commer-ciale delle Ferrovie Italiane dello Stalo« — Wien I — Kaertnerstrasse 21-223.
SLADKORNA KONFERENCA
Dne 13. julija se je v Londonu sestala pod okriljem Organizacije Združenih narodov mednarodna konferenca, na katero je bilo povabljeninh 72 držav. Konferenca naj bi določila o-kvir, v katerem naj bi se sukale cene za velike mednarodne kupčije s sladkorjem. Velika težava nastaja v tem, da je cena sladkorja na področju funta šterlinga (Britanske skupnosti) za 70% višja kakor na dolarskem pod-rbčju.
sledico zanemarjanje kmetijstva. Odpravili bodo posebne spiske kulakov. Kmetje bodo Jahko izstopiil iz dosedanjih kolektivov. Dopuščena bo oddaja v najem kmetijske zemlje. Kmetje, ki so prodali svoja posestva državi, jih lahko , zopet odkupijo. V zameno za te koncesije računa vlada, da bodo kmetje podprli njen gospodarski program.
Trgovina na drobno lahko ostane v zasebnih rokah. Dovoljeno je tudi zasebno obrtništvo. Neodvisni obrtniki bodo lahko odprli svoje delavnice.
Novi predsednik je dejal, da so bile v preteklosti storjene velike napake v delavski politiki; treba je preskrbeti boljšo prehrano, zato je treba posvetiti večjo skrb nabavi živil in drugega potrošnega blaga ter tako dvigniti življenjsko raven delavcev. Treba je znižati cene, vlada ne bo trpela1 neopravičenega nadurnega dela delavcev.
Na koncu se je novi predsednik dotaknil tudi vprašanja odnosov prejšnje vlade db razumnikov, ki niso uživali zasluženega upoštevanja.
Z Dunaja poročajo, da so poznavalci madžarskih razmer mnenja, da se politična smer na Madžarskem v bistvu sicer ne bo izpremenila, računajo pa resno z gospodarskimi in socialnimi izpremembami. Prehranbene razmere so bile doslej silno slabe. Nekdaj je Madžarska izvažala velike količine žita in masti, danes pa nima dovolj mesa in masti niti zase.
Mia ti petletnega namta
MoskoVski radio poroča, da je sovjetska vlada sklenila popraviti petletni načrt, v kolikor zadeva proizvodnjo potrošnega blaga. Proizvodne
ESSSftb 2 I V u A J I u O V E N U E G A f O M O H C A K
mogel postreči. Preostalo nam ni nič drugega, kot prazni izploviti.
Ker mi je ostal precejšen znesek marokanskih frankov, sem se odločil, da te izmenjam v dolarje. Kot polenovka posušen Jud me je na oglu kavarne prav prijazno postregel. Zaupal sem njegovim, po vsem svetu znanim, računskim sposobnostim in v naglici stlačil šop bankovcev v žep. Zaradi štednje, ki v naših razmerah ni bila nikoli zadostna, sem se peš napotil v pristanišče. Samo za hip sem se med potjo zamudil, ko sem ogledoval parado senegalskih strelcev — Zuavov, ki jih Francozi zaradi njihove vdanosti uporabljajo v vseh svojih kolonijah, kjer bi domači vojaki bili preveč pristranski in nezanesljivi.
Ko sem se pa v pristanišču približal »Genovi«, sem na njeni palubi opazil gručo mornarjev in sredi nje črno čepico, ki je čepela na glavi prav tistega Suhadolca, ki mi je malo prej pred kavarno izmenjal franke v dolarje. Pestro gručo je dopolnjevalo še nekaj rdečih fesov marokanskih policajev.
Stopil sem na krov. Ko me je raz-, jarjeni Samuel opazil, mi je zapičil naravnost v nos svoj nenavadno doig kazalec, medtem ko je v mešanici najmanj treh jezikov dokazoval, da sen* ga pri zamenjavi denarja prevaril.
Zaradi neuspešnega iskanja navla v mestu sem bil precej črne volje in mislim, da mi je slučaj kot nalašč po-
slal nesrečnega Samuela, da nad njim skalim svojo nevoljo. Pogledal sem, stražnike in ker nisem na njihovih obrazih opazil nikake jeze, temveč le rahel, prav prijazen smehljaj, sem pomembno namignil prvemu strojniku Miletu.
Mile je bil nenavadno močan človek in zdelo se mi je, da je prav nestrpno čakal mojega povelja. Medtem ko je z desnico zagrabil Samuela tam zadaj nekje, kjer je njegov gosje dolgi vrat -prehajal v ozka in povešena ramena, si je z levico že utiral pot v zmedeni gruči do ograje na palubi. Ob glasnem smehu vseh prisotnih — vštevši tudi marokanske policaje — je obupno cvileči Samuel srečno pristal na pomolu in se nato spustil v divji beg, kot bi ga sam peklenšček preganjal proti mestu.
Pojasnil sem smehljajočim se stražnikom, kako sem prav pošteno zamenjal denar in čez dobre pol ure smo že zopet bili na odprtem morju, ploveč proti Kanarskim otokom.
Prvo noč smo imeli zelo slabo morje. Visoki valovi, ki so se zaganjali mimo nas in se odbijali na obrežju ter se vračali prav z druge strani, so neusmiljeno premetavali leseno »Genovo«, da je v vseh svojih spojih škripala kot nenamazan senen voz. Silen veter, ki je često menjaval smer, je zajel ladjo, medtem ko se nam je val za valom rušil na palubo. S prvim častnikom sva
bila privezana ob zadnji jambor, da bi določila natančen položaj ladje. Skozi oglušljivo bučanje valov in tuljenje vetra sem mu na uho zakričal: »Osramočeni menjalec denarja v Kazablan-ki gotovo ščuva zle duhove, da bi se maščeval«.
Jezen je izpljunil slano vodo in zaklel: »Hudimana, kaj bo pa šele opolnoči, ko se v noč zapade vse čarovnice, hudobni škratje in pogubljene duše morskih piratov.«
Zasmejala sva se. Ker sva bila oba enako trmasta, nisva niti pomišljala na povratek v Kazablanko. Upanje, da bomo vihar dobro prestali, sva opirala na rahlo dviganje barometra, jaz pa še posebno na stari slovenski pregovor, ki pravi, da po dežju rado pride lepo vreme.
In res se prvega dne julija še spominjali nismo več nevihte, ki je prejšnjo noč divjala. Kar čez noč smo zašli v področje NE pasata, ki se je vedno bol jačal. Pasatni veter na Atlantskem oceanu neprestano veje iz iste smeri. Severno od ekvatorja je severovzhodnik, v katerega gotovo zaidejo ladje, ki so preplule 30. vzporednik, da jih potem spremlja skoro vse do ekvatorja. Njegova jakost le redko doseže šesto stopnjo Beaufortove lestvice in je zato za jadranje zelo ugoden. Tudi mi smo ga nameravali dobro izkoristiti, da bi tako prihranili čim več pogonskega goriva.
Kanarski otoki so od Kazablanke oddaljeni 1000 km in v naših rezervoarjih pogonskega materiala je bilo še toliko te dragocene tekočine, da bi to oddaljenost lahko prepluli s strojem v pogonu. Seveda nam bi pa nafte gotovo primanjkalo, ako bi med potjo za-
Razvoj jugoslovanske zunanje trgovine
'Silna suša v lanskem letu, ki je pokvarila kmetijske izvozne pridelke, je imela hude posledice za razvoj zunanje trgovine v početku letošnjega leta. V običajnih letinah izvaža Jugoslavija v prvih mesecih leta, ki sledi jesenski žetvi, zlasti ogromne količine koruze. Letos je večina tega izvoza odpadla; z druge strani je bila Jugoslavija prisiljena uvoziti velike količine žita in drugih živil, da bi zagotovila prehrano prebivalstva.
Po podatkih jugoslovanskega statističnega urada je znašal uvoz v prvem tromesečju 1953 32,4 milijarde dinarjev, izvoz pa 12,1 milijarde dinarjev. Tako je dosegel izvoz komaj 55% lanskega izvoza v tem času.
Primanjkljaj je torej dosegel 20,27 milijarde dinarjev. Ta razvoj se nam pokaže šele v pravi luči, ako pomislimo, da je lansko leto imela Jugoslavija v istem razdobju v svoji zunanji trgovini prebitek 5,9 milijarde dinarjev.
Zaradi hudih posledic, ki jih je povzročila suša, je silno narastel uvoz; prejšnje leto je vrednost uvoza dosegla komaj 16.864 mjljjonov dinarjev, se pravi, da se je uvoz letos podvojil v primeri z lanskim letom. Nasproti letošnjemu izvozu 12.098 milijonov dinarjev je stal lanski 22.787 milijonov dinarjev. Navajamo še podatke o količini: Uvoz v prvem tromesečju 1953 je znašal 85.494 vagonov (uvoz 1. 1952 16.919 vagonov), izvoz 52.626 vagonov (lansko leto 94.811).
Pomanjkanje poljedelskih proizvodov .za izvoz skuša letos Jugoslavija nadomestiti s pospeševanjem izvoza tkanin, rud, kovin in lesa.
Velik del izvoza je Jugoslavija letos krila z izredno pomočjo zahodnih sil, zlasti Združenih ameriških držav, od koder je tudi uvozila največ živil (žita). Največji delež na jugoslovanskem izvozu imajo Združene države (20%), delež Zahodne Nemčije znaša 15% in Velike Britanije 14%. Tudi na uvozu imajo največji delež Združene države (30%), za njimi Zahodna Nemčija (16%), Kanada in Francija po 8%.
Vesti o letošnji letini so mnogo ugodnejše, kar bo seveda ugodno vplivalo na razvoj trgovinske bilance v začetku prihodnjega leta.
V
norme v industriji, ki proizvaja živila in potrošno blago za prebivalstvo, so bile zelo povišane. Ta preobrat je bilo mogoče izvršiti, je zatrdil moskovski radio, ker se je težka industrija že dovolj razvila.
Za zvišanje življenjske ravni v Ukrajini
Na posebni seji se je centralni komite ukrajinske komunistične stranke postavil program, ki obsega 18 točk in ki ima namen zboljšati življenjsko raven prebivalstva v Ukrajini. Program vsebuje tudi nekatere druge o-lajšave za. prebivalstvo. Za geslo za novo smer v gospodarski in socialni politiki je bilo postavljeno: »Zvišana proizvodnja, boljša kakovost potrošnega blaga in zboljšanje razmer odnosov med birokracijo in javnostjo!«
Navajamo nekatere točke iz tega programa, ki ga je objavila »Ukrajinska Pravda«. Prva točka se nanaša na odpiranje novih trgovin, novih delavnic, novih popravljalnic za obleko, čevlje, pohištvo, ur in drugih potrošnih predmetov v ukrajinskih mestih in vaseh. Druga točka obravnava pripravljanje novih krojev za obleke, izdelavo čevljev, igrač, športnih predmetov in kuhinjske opreme. Tretja točka zahteva, da se morajo odstraniti vse nepravilnosti v javnem prometu, na železnicah, na rekah in prekopih; prav tako je treba skrbeti za boljše poslovanje javnih kopališč;, pralnic in frizerskih salonov. Četrta točka terja, da se mora zboljšati postrežba v vseh gostilnah in menzah ter kavarnah. Zboljšati je treba tudi hrano in izbiro serviranih živil
šli v nevihte. Da se to ne bi dogodilo, smo v svežem pasatu pluli samo pod jadri.
Ko sem dopoldne kasno prišel na palubo — bil sem namreč vso viharno noč na straži ■— sem takoj opazil mračne obraze mornarjev. Vreme okrog nas se je umirilo, zato se je pa stemnilo ozračje na ladji. Temu razpoloženju je bil kriv zavoj pošte, ki sem ga v Ka-zablanki prinesel na brod.
žene in starši mornarjev so namreč tem sporočili, da še niso prejeli nika-kega denarja, kot je bilo ob našem odhodu dogovorjeno. Potolažil sem jih, da bom ob prihodu na otoke, takoj izdal zadevno brzojavno navodilo družbi v Trstu. S tem je bila zadeva trenutno rešena, toda mornarji kljub temu niso mogli prikriti nemira, ker so se pač upravičeno bali, da njihovi svojci doma trpe pomanjkanje.
Bomba se je razpočila šele naslednjega dne. Po obedu so zahtevali, da jih sprejmem na zaslišanje. Ob tej priložnosti so odločno izjavili, da se s Kanarskih otokov tako dolgo ne premaknejo, dokler od svojcev ne prejmejo obvestila, da so denar res prejeli.
Poleg vseh težav, ki sem jih prestajal v vožnji z viharji in v pristanišičh ob iskanju navlov, nafte in denarja, je zdaj visel nad mojo glavo še ta Damoklejev meč v obliki neplačanih mornarjev. Preklinjal sem kot madžarski konjski mešetar, a vse skupaj ni nič zaleglo.
K sreči smo po štirih dnevih plovbe v daljavi zagledali gorate obrise Kanarskih otokov; nadal sem se, da na teh rešim tudi te nepredvidene težave.
K. P.
(dalje prihodnjič)
JUGOSLAVIJA-TURCIJA
»Handelsblatt« (Duesseldorf, 6. jul.) poroča, da se trgovinski odnosi med Jugoslavijo in Turčijo ne razvijajo prav gladko. Vse kaže, da vlada med partnerjema precejšnje nezaupanje. Pri nakupu bombaža v Turčiji si je Jugoslavija po poročilih iz Bremena "zagotovila pravico, da preizkusi vsako balo, ali ustreza naročilu. Turčija Je naročila v Jugoslaviji več tisoč železniških vagonov. Jugoslavija krije včasih turška naročila tudi z nabavkami iz Avstrije.
GOSPODARSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI
Na gospodarski fakulteti v Ljubljani so odprli gospodarsko razstavo, ki poudarja zlasti pomen tekstilne in usnjarske industrije za Slovenijo.
FRANC IJ A-JUGOSLAVIJA
V	Beogradu so se pričela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Francijo. Na pogajanjih bodo določili spisek blaga, ki pride v poštev za izmenjavo v prihodnjem letu.
RRČIJA IŠČE KREDIT
V LOAIDDAIO
V	London e prispel grški minister za gospodarsko vskladitev Spyros Mar-kezinis, da bi se dogovoril - o možnostih angleških investicij v Grčiji. Grčija namerava razviti hidroelektrično in kemično industrijo, nadalje moder-neje opremiti rudnike in izpopolniti metalurgična podjetja. Grki bi tudi radi pridobili okoli 200.000 arov zemlje za kmetijstvo. V Grčiji je danes dober milijon ljudi samo delno zaposlenih. Spričo vsega prebivalstva, ki šteje 8 milijonov, je to število ogromno.
Američani so dali doslej Grkom 2125 milijonov dolarjev pomoči. Skoraj ve« ta denar so Grki potrošili za obnovo krajev, ki jih je prizadela vojna. Samo 40 milijonov tega denarja so Investirali v industrijo.
m po svcru
Po Stalinovi smrti so v Moskvi dne 5. marca zavladali trije možje: Malen-kov, Berija in, Molotov. Vodstvo komunistične stranke je zdaj izključilo iz stranke Berijo in ga dalo zapreti ko( izdajalca, ki mu bo sodilo najvišje, sodišče. Na delovskih zborovanjih že zahtevajo njegovo glavo. Lavrentije Berija je bil dolgo let notranji minister in kot takšen vrhovni poglavar vse policije. Bil je prav tako iz Georgije kakor Stalin. Vodstvo komunistične Stranke ga je osumilo, da se namerava polastiti vse oblasti ter zavladati satu in si podrediti tudi samo stranko.
Na Zahodu računajo, da je obračunavanje v Moskvi vejikegu mednarodnega ppmena. Prepričani so, da borba za Stalinovo nasledstvo slabi udarno moč Sovjetske, zveze. Zato upajo, da bo Moskva zdaj bolj popustljiva, čeprav so »izdajalca« Berijo tudi obtožili, da se je zvezal z imperialisti in da je bil nasproti njim preveč popustljiv. Na sestanku predstavnikov Združenih držav, Anglije in Francije v Washingto-nu so sklenili sprejeti sovjetski predlog za sestanek štirih velikih sil (ZDA, Sovjetske zveze, V. Britanije in Francije), na katerem naj bi se posvetovali o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in jih skušali rešiti.
»Sunday Times« poroča, da so Angleži za takošnja pogajanja z ZSSR, medtem ko hočejo Američani odlašati s pogajanji, ker so prepričani, da bodo v Moskvi nastopile še hujše razprtije, ki bodo oslabile Sovjetsko zvezo.
DOLGA VLADNk KRIZA V RIMU
Izid zadnjih volitev, ki niso prinesle zmage De Gasperijevemu bloku, je izzval dolgo vladno krizo. Končno je De Gasperi sestavil vlado brez sodelovanja liberalcev, socialnih demokratov in republikancev. On računa na podporo monarhistov.
ZA NEODVISNOST ALBANIJE
Zunanji ministri Jugoslavije, Grčije in Turčije so na sestanku v Atenah izmenjali noto, *'i jamči neodvisnost Albanije. Ta je nujno potrebna za ohranitev miru na Balkanu. Sovjestka zveza ima močan vpliv v Albaniji. Ob o-toku Sazenu so Sovjeti zgradili, močno oporišče za podmornice. V Atenah je bilo sklenjeno, da se ustanovi »stalni balkanski sekretariat«, ki bo vskladil delavnost omenjenih držav v primeru, da bi ZSSR ponudila spravo.
ELEONORA ROOSEVELT IN STEVENSON
Na poti po evropskih državah se je več dni ustavil v Beogradu predsedniški kandidat ZDA, pristaš demokratične stranke Mr. Adlai Stevenson.
Eleonora Roosevelt, vdova Po nekdanjem predsedniku Združenih držav, potuje že delj časa po Jugoslaviji, kjer bo ostala do 21. julija. Dva dni je bila v gosteh pri Titu.
ARABCI PROTI SPORAZUMU AVSTRIJA-IZRAEL
Poročali smo že, da se Avstrija že delj časa pogaja s svetovnimi židovskimi organizacijami glede odškodnine, ki na) bi jo plačala Izraelu za škodo, ki so jo pretrpeli Židje za časa Hitlerjeve vladavine v Avstriji. Arabci so odločno proti takšni odškodnini, ker so sprti z Izraelci. Zaradi tega so se protivili ludi sporazumu med Zahodno Nemčijo in Izraelom glede odškodnine za preganjanje Judov. Zdaj je sirijska vlada sporazumno z Arabsko zvezo v Kairu poslala na Dunaj posebnega opazovalca. Ta je v avstrijskem zunanjem ministrstvu protestiral proti izplačilu odškodnine Izraelu. Pač pa se Sirija ne protivi izplačilu odškodnine posameznim avstrijskim državljanom židovske narodnosti,
MAJHNO PODJETJE NA ANGLEŠKEM
(Ernest Atkinson)
Glede na parlamentarne raprave o nacionalizaciji velike indusitrije in na zanimanje parlamenta za velika podjetja bi marsikdo lahko pozabil, da v V. Britaniji načelo, po katerem se »zakon za neznatne stvari ne zmeni«, ne velja samo za zakon, temveč tudi za zakonodajalca. Vendar ni nič bolj zmotnega. Čeprav je velik hrup zaradi odnosov države do velikih podjetij tako močno zanimal člane parlamenta in se je stalno odražal v naslovih časopisov, sita tako spodnja kot zgornja zbornica posvetili mnogo časa razpravam o pravicah, težavah in splošnem zadovoljstvu posameznikov in malih podjetij.
Kot v trgovini, tako vlada tudi v britanski industriji velika številčna premoč majhnih podjetij. Od 5B.(i33 podjetij, ki pošiljajo določene statistične podatke ministrstvu za delo — vsako podjetje, ki zaposluje nad 10 de-, lavcev, mora pošiljati letno ministrstvu za delo določene statistične podatke — jih 42.644 zaposluje manj kot 100 delavcev. V teh sorazmerno majhnih podjetjih je zaposlenih približno ena četrtina vseh britanskih industrijskih delavcev — 1,547.000 od 7,180.000. Nato pridejo na vrsto srednja podjetja, ki zaposlujejo 100 do 99ff delavcev. Teh je 13.014 in zaposlujejo 3,409.000 delavcev. Velikih podjetij, ki zaposlujejo nad 5000 ljudi, je samo 71. Ta podjetja zaposlujejo 541.000 ljudi.
V malih podjetjih odpade na ženske približno ena tretjina zaposlene delovne sile; v podjetjih z nad 2000 delavci pa se odstotek zaposlenih žensk manjša na 20.
Kje so majhna podjetja najbolj zasidrana? V Londonu in na jugovzhodu, kjer je močna težnja po združitvi lahke industrije, je od 13.400 podjetij vsega področa 10.600 podetij z manj kot 100 delavci; v Yorkshireu odpade na 6300 podjetij 4600 majhnih podjetij; na severovzhodu, kjer je osredotočena tekstilna in strojna Industrija, odpade na 9000 podjetij 6350 majhnih podjetij; na Škotskem odpade na 5500 podjetij 4100 majhnih podjetij.
Ne glede na to, ali se člani parlamenta vedno spomnijo na te podatke ali ne, so te številke vendar dovolj zgovorne,,, da jih n^orajo jupoštevati pri upravljanju svojih parlamentarnih dolžnosti. Ce se na primer zgodi, da je parlamentarec eden tistih, ki so prepričani, da je potrebna večja koncentracija industrijske delavnosti, potem se mora tudi zavedati potrebe, da o tem prepriča tiste, ki so zaposleni v majhnih podjetjih, ki jih najbolje pozna.
Zanimivo je, kako so vplivale nekatere izjave, v tej zvezi, v nedavni dolgi proračunski razpravi v spodnji zbornici. Konzervativen sir Wavell Wa-kefield je v lej razpravi iznesel pritožbe, ki jih je že delj časa slišati zlasti med tistimi, ki so neposredno zainteresirani v tako imenovanih proizvodnih podjetjih, ki so družinska lasi.
ZNIŽAJVA FKEVOZNA TARIFA IZ AVSTRIJE V TRST
Dne 16. julija je bila uveljavljena nova železniška tarifa iz Avstrije v Trst in dalje v čezmorske dežele, v kolikor gre za prevoz po jugoslovanskih in italijanskih železnicah. Nova tarifa predvideva 15% znižanje za promet v dežele izza Sueškega prekopa in Gibraltarja in 7% znižanje za avstrijski promet v dežele ob Sredozemskem morju in Črnem morju.
Od/ 7. do 11. julija je bila na Dunaju konferenca predstavnikov železniških uprav Jugoslavije in Avstrije, na kateri so razpravljali o jugoslovansko-avstrijski tarifi za prevoz blaga. Nova tarifa bo vsebovala določene ugodnosti za prevoz blaga med Jugoslavijo in Avstrijo. Gre tudi za pospešitev avstrijskega čezmorskega tranzitnega prometa čez Reko in Trst po železniških progah Maribor-Reka, oziroma Maribor-Trst.
Ta podjetja so navadno majhna in zato njihovih delnic tudi ne najdemo na tržišču, ker vlada v njih močno razvita družinska tradicija, tako glede lastništva kot vodstva podjetij. Ti ljudje se namreč pritožujejo nad velikim pritiskom državnih davkov, ki jih morajo plačati, če umre eden izmed lastnikov podjetja. In prav majhna podjetja so vedno bila tla poizkusov tako v zvezi z novimi proizvodnimi postopki kot pri novih izumih.
V času, ko je bolj intenzivna proizvodnja življenjske važnosti, pa se pojavlja drugo zelo resno vprašanje, ker bo treba veliko število teh majhnih podjetij razkosati, da bodo novi lastniki po smrti prejšnjega mogli plačati visoke zapuščinske pristojbine. Sir Wa-vell je pozval vlado, naj ukrene potrebne korake za znižanje zapuščinskih taks v takih primerih.
Laburisti Pa niso bili v celoti njegovega mnenja. Tako na primer je e-den najbolj ostrih teoretikov stranke Austen Albu sicer zagovarjal potre-
ŽITA BO
V zadnjem času je cena pšenice na mednarodnih trgih padla izpod cene, ki je bila določena v mednarodnem žitnem sporazumu (2,05 dolarja za bu-šel). Kakor smo že ugotovili v prejšnjih poročilih je nov položaj tolike bolj zanimiv, ker se V. Britanija ni hteila pridružiti mednarodnemu žitnemu sporazumu prav zaradi previsoke cene, ki je bila v njem določena. Dne 15. julija je zapadel rok, ki je bil dan državam podpisnicam za dokončno odločitev glede pristopa k sporazumu.
Svetovni pridelek pšenice je v zadnji sezoni (1952) narastel za 27% nad predvojno proizvodnjo in za 15% nad pridelkom v letu 1951. Lanski pridelek cenijo na 163 milijonov ton nasproti 142 milijonom ton v letu 1951 in 129 milijonov ton povprečnega pridelka v razdobju 1934-38.
FreOivalsjvo je po svetu po letu 1938 naraslo za okoli 10%, toda to naraščanje je nastopilo predvsem na področjih, kjer je najvažnejša človeška
V Turčiji mnogo IM in olja
Turška trgovinska bilanca v prvih petih mesecih tekočega leta izkazuje še vedno primanjkljaj (69,8 mil. turških funtov), vendar je letošnji primanjkljaj dosti manjši od lanskega.
Turki računajo na ugoden potek trgovinske izmenjave s tujino, ker je bilo letos mnogo žita. Ves pridelek žita cenijo na 13 milijonov ton, od tega 7,5 mil. ton pšenice; Turčija bo lahko izvozila okoli 2 milijona ton žita. Turki upajo, da bodo v Nemčijo izvozili kar 700.000 ton pšenice. Ža-
bo, da je treba vzpodbujati malo trgovino, toda izjavil je, da mala podjetja pač ne morejo v večji meri prispevati h gospodarstvu države, ter da majhna podjetja na splošno nadaljujejo s svo-. jo delavnostjo tudi po smrti prejšnjih zasebnih lastnikov. Ena največjih napak britanske industrije — posebno zasebne industrije — je po njegovih izjavah nepotizem in ovira, ki jo predstavlja za industrijo družinsko lastništvo podjetij.
Te izjave pa je izpodbijal vladni govornik, gospodarski tajnik v finančnem ministrstvu, Reginald Maulding, ki je na koncu svojih izjav pristavil, da so poslanci od vlade zahtevali samo posebno diskriminacijo pri obdavčenju To vprašanje pa je vedno treba obravnavati res zelo previdno. Pač pa je priznal, da posebno poglavje zakona, s katerim se nadzorujejo ta vprašanja, ni pravično. Prav zato se je tudi sam finančni minister s svojimi svetovalci pričel zanimati za pravično uredtev zapuščinskih taks.
DOVOLJ
a
hrana riž. Ker je narasla svetovna proizvodnja, je naravno narasla tudi ponudba na mednarodnem trgu. Med tem časom je narasla tudi proizvodnja v državah, ki so navezane na uvoz.
Pri državah izvoznicah je nastopila zanimiva izprememba. Tako je silno narasteil pridelek v Združenih ameriških državah in s tem tudi izvoz (glej črteži). Tako je narastel tudi delež Kanade pri izvozu v primeri s predvojnimi razmerami. Štiri najvažnejše izvozne države so 'v letu 1951-52 izvozile 25,8 milijona ton pšenice. Delež Združenih ameriških držav je dosegel 49,8%, medtem ko je v razdobju 1934-38 znašal povprečno komaj 8,3% na leto; delež Kanade se je dvignil na 36,6% (nasproti 39,7 v razdobju 1934-38), delež Avstralije je znašal 10,5 (24) in Argentine 3,1 (28)%.
Združene države so medtem priporočile svojim farmarjem, naj skrčijo proizvodnjo, da bi tako potisnile cene navzgor. Tako računajo, da bo letošnji pridelek dosegel okoli 28 milijonov ton in bo torej nižji kakor leta 1952 (35 milijonov ton). Svetovna ponudba bo kljub temu velika, ker je bil pridelek v Avstraliji in Argentini večji. Računajo, da bodo v Avstraliji pridelali letos 5,3 milijona ton, se pravi 20% več kakor lansko leto; argentinski pridelek cenijo na 7,8 milijona ton, se pravi, da bo za 3,5-krat večji kakor lani in za 20% večji kakor v razdobju 1934-38.
Obseg prometa v okviru mednarodnega žitnega sporazuma se je znižal od 16,2 milijona ton na 12,5 milijo-jona ton brez udeležbe V. Britanije.
devna pogajanja so še v teku, toda Nemci ne mislijo na tako visok uvoz.
Oliv bo za okoli 6% več kakor lansko leto; proizvodnja Olivnega olja bo vrgla koli 66.000 ton (lani 38.000). Toda bombaža bo manj, ker je bila zasejana manjšaj Ipjavršina (17J.OOO ha letos, 213 ha lani), Turki sadijo zdaj rajši več konoplje in tobaka. Pridelek lešnikov je za 30% slabši kakor lanski. Striža bo vrgl^ približno toliko volne kakor lansko leto, to je 36.000 ton. Letošnji pridelek sladkorne pese ne bo zadostoval za kritje domače potrebe; uvoziti bo treba okoli 15-20.000 ton sladkorja.
PŠENICE « MOKE štirih glavnih izvoznic
Mednarodna trgovina
Položaj na trgu z volno
Britanski urad za trgovino in volno (Wool Marketing Board) je doslej prodal 2/3 domače striže iz leta 1952, in sicer povprečno po ceni 48 penijev za funt. Pri tem je omenjeni urad zgubil 6 penijev pri funtu, ker je odkupil volno od angleških kmetov po ceni, ki je bila za 6 penjiev višja. Kmdtje namreč prodajajo volno temu uradu po ceni, ki se določa vsako leto in ki se izračuna na podlagi povprečja cen v zadnjih treh letih. Letos je bila cena odkupa visoka, ker so morali upoštevati visoko ceno v sezoni 1951-52. Wool Marketing Board sporoča, da bo po tej ceni kupoval domačo volno tudi v novi sezoni od L maja 1953 do 30. aprila 1954.
Dražbe volne v angleških dominionih se v kratkem zaključijo, tako da bodo zadnje dražbe v Avstraliji proti koncu julija. V Novi Zelandiji je bila dražba 18. maja. Novozelandska komisija za trgovino v Londonu je te dni objavila poročilo o razvoju povprečnih cen na Angleškem in v dominionih, in sicer na podlagi notira-nja na dražbah.
Navajamo cene samo nekaterih vrst volne, ki se uporablja za izdelovanje obleke, in sicer v penijih za funt za oprano volno, dostavljeno na Angleško:
vrsta 70’s, oktobra 1952 143 penijev, novembra 147, decembra 154, januarja 1953 156, februarja 158, marca 165, aprila 169, za naslednjo vrsto 64’s veljajo naslednja notiranja: 131, 132, 137, 139, 141, 146 in 151.
V zadnem času se je v angleških dominionih pojavila kot kupec Sovjetska zveza, zlasti na dražbah v Syd-neyu, Melbournu in Perthu. Njeni predstavniki so ponujali za 5-7% višje cene. Zaradi tega so se običajni kupci pogosto umaknili, ker niso hoteli plačevati tako visokih cen. Sovjetska zveza je kupovala navadno finejše vrste blago kakor »merino« in »comeback«. Splošno so izvedenci mnenja, da so si Rusi hoteli zagotoviti blago pred koncem sezone.
BOMBAŽNE TKANINE V ZASTOJU
»British Cotton Board« je objavil podatke o najnovejšem razvoju bombažne industrije. Poročilo ugotavlja, da je po lanski krizi v bombažni industriji polagoma pričelo nastopati zboljšanje. Kljub temu je bila svetovna
proizvodnja bombažnih tkanin v prvem tromesečju tega leta nekoliko nižja kakor proizvodnja v zadnjem tromesečju lanskega leta. »Cotton Board« je mnenja, da je po vsej verjetnosti novo nazadovanje sezonske narave in da je upravičeno upanje, da bo prodaja šla od rok. Izvoz iz najvažnejših izvoznih držav je bil v prvem tromesečju tekočega leta za 5% nižji kakor v zadnjem tromesečju leta 1952
IZVOZ ČILSKEGA BAKRA
Osrednja čilska banka Banco Central de Čile je od julija lanskega leta, ko je prevzela prodajo čilskega bakra, prodala 400.824 ton bakra. Ves ta baker je prodajala po ceni 35,5 stotinke dPlarja za funt. Od tega gre za državne davke 11 stotink Ostalih 24,5 stotinke dolarja prejmejo severnoameriške družbe za proizvodnjo bakra, in sicer Anaconda Copper Mining Cia, Bradden Cia in Potrellilos. Izkupiček diviz se zaradi izvoza bakra poveča za 100,21 milijona dolarjev. V zadnjem času je izvoz čilskega bakra nekoliko zaostal, ker ponujajo severnoameriške družbe in afriški proizvajalci baker ceneje, in sicer celo izpod 30 stotinke dolarja. Čile vztraja še vedno pri ceni 35,5 stotinke dolarja.
NEMČIJA ZAHTEVA VEC AVSTRIJSKEGA OKROGLEGA LESA
Po zaključku trgovinkih pogajanj med Avstrijo in Zah. Nemčijo se je v nemških gospodarskih krogih razvila ostra razprava glede nemških koncesij Avstriji. Nemci trdijo, da je Nemčija pristala na uvoz večjih količin avstrijskega jekla. Za protiuslugo je Avstrija dovolila izvoz okroglega lesa. Nemci medtem trdijo, da gre za malenkostne količine. Na pogajanjih v Mo-nakovem so Avstrijci pristali na izvoz 20.000 kubičnih metrov okroglega lesa, kar predstavlja komaj pol odstotka avstrijske letne sečnje. Toda tej koncesiji se je uprla tudi avstrijska javnost. V dunajskem parlamentu je socialistični poslanec Fr. Olah protestiral proti avstrijskemu popuščanju. Prav tako protestirajo lastniki avstrijskih žag, češ da bodo te žage prizadete zaradi izvoza avstrijskega okroglega lesa.
PROIZVODNJA NEMŠKIH AVTOMOBILOV V I. POLLETJU
V I. polletju 1953 so nemške tovarne izdelale 222.804 avtomobilskih vozil. Tako je proizvodnja presegla za 20.000 komadov proizvodnjo v istem razdobju 1352; proizvodnja v drugem polletju 1952 je znašala 225.460. Letos je na-rastla zlasti proizvodnja osebnih avtomobilov (168.000 proti 143.181 v I. polletju lanskega leta).
^ ? a O M ‘4 (
ilftlll	nspriSIormu.
Med 2. in 11. julijem se je promet skozi naše pristanišče gibal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Gloria M.« je priplula iz Raše s 560 t premoga in se vrnila prazna. »Maria Cosulich« je pripeljala iz P. Breira 2668 t železne rude in odplula M Kaaablankcl natc/vorjena. »Alfdnso Pellegrino« je priplula iz Carigrada s 35 t in se vrnila natovorjena. »Elio« je priplula iz Valence s 573 t in se vrnila s 175 t. »Chioggia« je priplula iz Iskenderuna z 42 t in se vrnila natovorjena. PRIPLULE SO: »Ambra« iz Benetk s 4736 t, »Maria Lauretana« iz Philippeville prazna, »Biče« iz Ancone prazna, »Manuel« iz Monopolisa prazna, »Valprato« iz Gibutija z 10 t, »Si-stiana« iz Capetowna s 188 t, »Tiflet« iz Benetk z 88 t starega železa. ODPLULE SO: »Patrizia« v Eleusis natovorjena, »Mado« v Huelvo prazna, »Primo «v Aleksandrijo natovorjena, »Rosalba« v Port Sudan s 1112 t, »Spu-
ma« v Capetovvn s 1346 t, »Cervara« v Bari prazna, »Anna Maria« v Genovo s 152 t, »Prometeo« v Ras Tamuro prazna, »Palmaiola« v Genovo z 2200 ton litega železa, »Ardea« v Gdinjo s 3500 t premoga, »Enri«, v Aleksandrijo natovorjena, »lano« v Konstanco prazna, »Nereide« v Vancouver natovorjena.
GRŠKE LADJE
»Astipalea« je priplula iz Pireja prazna in odplula v Eleusis z 264 t lesa. »Plotarkis Blessas« je priplula iz Pireja z 271 t blaga. »Kozani« je priplula iz Pireja s 140 t. »Aristodimos« je priplula iz Smirne s 46 t blaga.
AMERIŠKA »New London« je priplula iz Las Piedras z 11.260 t mineralnega olja in odplula v Bahrein. »Express« je priplula iz New Yorka s 128 t tovora. ANGLEŠKA »Sheldra-ke« je priplula iz Liverpoola s 500 t in odplula v Benetke prazna. »Maior-ca« je priplula iz Benetk prazna. IZRAELSKA »Meir Dizengoff« je pri-
Posebnosti tržaškega sejmišča
IZ RAZGOVORA Z INŽ. B. SIMČIČEM
V sejmskem hrupu smo ujeli inz. Branka Simčiča, ki je. uredil jugoslovanski paviljon, da bi nam povedal vsaj nekaj o svojih vtisih z. letošnjega tržaškega sejma. . .
Dejal nam je, da je tržaško sejmišče »prometno tesno«.. Manjkajo primerni prostori za parkiranje. Vsekakor so dani vsi pogoji za razširjenje sejmišča. Glede sejemskih zgradb je dejal, da sta s tehnično-arhitektonskega vidika zanimivi dve polkrožni železni hali. Skoda, da nimajo primerne izolacije; s primerno izolacijo bi se dala preprečiti silna vročina, ki vlada v njih. ko jih sonce razgreje" To bi lahko dosegli tudi z namestitvijo primernih ventilatorjev.
Razgovor je nato nanesel na samo ureditev sejma. Etažni sistem (namestitev v visokih zgradbah z več nadstropji), kakor ga ima n. pr. Praga, je bolj ekonomičen, ker se dajo zgradbe izkoristiti tudi v razne druge namene, kakor za razne stalne razstave izven sejemskih dni. Takšni sejmi zavzemajo tudi manjšo površino in se dajo zaradi tega postaviti v samem mestu.
Paviljonski sistem je prav za prav klasičen. V tem primeru se da sejmi-

ČILSKI PEZ — DOLAR
Čilsko ministrstvo za gospodarstvo je vpeljalo enoten tečaj čilskega peza, in sicer 110 pezov za K ameriški dolar. Da bi vlada preprečila inflacijo, bo skrčila izdatke za 1,5 milijarde čilskih pezov.
OBRAMBA KRUZEJRA
Po najnovejšem ukrepu brazilske vlade se mora uvoz obračunavati samo po uradnem tečaju, in sicer 18,72 kruzejra za dolar. Vlada hoče s tem ukrepom zavarovati tečaj kruzejra in preprečiti uvoz luksuznega blaga po visokih cenah.
ZA DOSEGO ZAMENILNOSTI FUNTA STERLINGA
Angleška vlada je že napravila poskus, da bi dosegla zamenilnost svoje valute. V ZDA je skušala doseči visoke kredite, s. katerimi bi lahko manevrirala v'primeru, da bi po uvedbi zamenilnosti.'tujci začeli metati na trg velike količine funta šterlinga. Američani so arigieški predlog odbili:
O tem vprašanju so, govorili tudi na sestanku predstavnikov Britanske skupnosti po kronanju. Angleški finančniki so mnenja, da čas še ni dozorel za to operacijo. Angleži pripravljajo zdaj počasi tla za to. Predvsem kopičijo zlate'in dolarske rezerve^Ko-nec maja so te že dosegle 2321 milijonov dolarjev, t, j. približno raven iz leta 1951 (2335 milijonov dolarjev). Skrbno pazijo na ugoden razvoj zunanje trgovine in plačilne bilanee ter se rajši odpovejo nepotrebnemu luksuzu. Nedavno so ustanovili posebno družbo »Commonwealth Development. Finance Comp.«,_ ki naj pripravi angleškemu izvozu ugodna tla in pospeši investicije na področju Britanske skupnosti.
Finančniki so mnenja, da je ta pot do zamenilnosti sicer dolga, toda trdna, ker sloni na lastnem trdem delu. Angleži poleg tega pričakujejo, da jih bo pri tem podprl Mednarodni denarni sklad.
Sovjetska ofenziva v Argentini
Po kratkih pogajanjih v Buenos Airesu, ki niso trajala niti 14 dni, je bil dosežen sporazum glede sovjetsko-argentinskega trgovinskega dogovora, ki je prvi po vojni. Argentinci, so stopili v stik s sovjetsko vlado že na moskovski gospodarski konferenci.
Trgovinski dogovor predvideva izmenjavo v eni smeri v vrednosti 75 milijonov dolarjev. Poleg tega bo Sovjetska zveza dobavila Argentini za 30 milijonov blaga na kredit. ZSSR bo izvažala predvsem opremo za rudnike, petrolejsko industrijo in električne centrale; poleg tega razne kemične proizvode kakor barve. Argentina bo izvozila 20.000 ton volne, 18.000 ton govejih in ovčjih kož, večje količine mesa itd. Trgovinska izmenjava v lanskem letu je dosegla komaj 29.645 ton.
nemsko-argentinska
POGAJANJA OBTIČALA
Pogajanja za sklenitev trgovinskega dogovora med Zahodno Nemčijo in Argentino je trajala v Buenos Airesu čez 2 meseca. Nova pogodba predvideva izmenjavo v eni smeri v vrednosti 135 milijonov dolarjev; dosedanji dogovor, ki je pretekel konec 1952. je predvideval izmenjavo v vrednosti 154 milijonov dolarjev v eni smeri. --Nemčija bo izvozila za 40—50% industrijske opreme, uvozila pa SOO.OOO ton pšenice. Kreditni okvir (marža) je bil določen zopet na 50 milijonov dolarjev.
V zadnjem trenutku so trgovinska pogajanja med Argentino in Zah. Nemčijo obtičala, ker so Argentinci zahtevali, naj se Nemčija obveže, da bo Argentini prodajala blago po najnižjih cenah; ako bi Nemčija kateri koli drugi državi prodajala blago ceneje, bi imeli Argentinci pravico zahtevati, da ga proda tudi njim za isto ceno. Nemci nočejo sprejeti te zahteve.
plula iz Benetk prazna in odplula v Hajfo natovorjena. EGIPTOVSKA »Star of Luxor« je priplula iz Aleksandrije prazna. DANSKA »Irland« je priplula iz Bahiasa s 14.200 t mineralnega olja in odplula v Tao prazna. ŠVEDSKA »Juno« je priplula iz Ba-niasa z 12.297 t mineralnega olja in se vrnila prazna. PANAMSKA »Panos« je odplula v Carigrad natovorjena. INDONEZIJSKA »Naira« je odplula v Djakarto s 50 t blaga, ARGENTINSKA »Rio Cuarto« je odplula v Sfax prazna. KOSTARISKA »Capo Manara« je odplula v Torre Vieva prazna. TURSKA »Demirkisar« je odplula v Smirno natovorjena z lesom. JUGOSLOVANSKE LADJE
Med 2. in 14 julijem se je promet jugoslovanskih ladij gibal tako: »Kragujevac« je priplula iz Rotterdama s 7500 t premoga in odplula. »Titograd« je priplula iz Aleksandrije s 100 t blaga in odplula. »Skopje« je priplula z Bližnjega vzhoda s 70 t blaga in odplula natovorjena. »Zagreb« je priplula z Bližnjega vzhoda s 50 t.
NAPOVEDANE SO: »Dinara« 20/7, »Sarajevo« 21/7, »Zadar« 22/7, »Topu-sko« 22/7, »Črna Gora« 23/7, »Srbija« 23/7, »Zagreb« 24/7 in »Užice« 25/7
šče izkoristiti samo za sejem. Ker zavzema sejmišče veliko površino, ga je mogoče postaviti edino na mestni periferiji.
Trst je šel nekako srednjo pot in je združil oba sistema; saj ima poleg pa-viljončkov dve večji hali, izmed katerih je »Palača narodov« zgrajena po sistemu galerij, ki omogočajo ekonomično izkoriščanje prostora. Velike hale brez notranjih konstrukcij so primerne n. pr. za razstavljanje letal; med letom se takšne hale lahko izkoristijo tudi za športne prireditve.
Po . sami konstrukciji in odlikovanju razstavljalnega prostora je inž. Simčiču ugajal paviljon »Finmare«; poleg tega se po aranžiranju odlikuje razstava, ki prikazuje obnovo tržaškega mesta.	Ib.
„GOSPODARSTVO“
Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. _ NAROČNINA: za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugosjavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za cono B letna 260 din, polletna 14o din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 2 dolarja. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls«
URNIK AVTOBUSOV
..Autovie Carsiche"
ODHOD IZ TRSTA V BAZOVICO: PADRICE, GROPADO, TREBČE: 7.30,
9.30,	11.00, 13.20, 14.00, 17.10, 18.00, 19.10, 20.00; 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00,
16.00,	17.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30,
22.30,
ODHOD IZ TREBČ V GROPADO, PADRICE, BAZOVICO, TRST: 6.00,
6.45,	7.20, 8.20, 10.15, 11.45, 14.20, 15.15,
18.00,	19.05 ; 6.30, 9.15, 10.45, 11.45, 13.45,
15.15,	15.40, 16.45, 17.45, 19.00, 19.30,
20.30,	21.50.
ODHOD. IZ TRSTA V DOLINO: Avtobusi za Prebeneg so označeni z *
6.30,	.7.20, 10.15 *, 12.00, 13.00 *, 15.00,
16.30,	17.00 *, 18.00, 18.30, 19.15, 20.40;
9.00,	10.30, 12.30 *, 14.30, 16.00, 17.00,
18.10,	19.30, 20.35, 22.00.
ODHOD IZ DOLINE V TRST: 6.00*,
6.30,	7.00, 8.00, 11.15 *, 13.30, 15.30 *, 18.00 *, 20.00; 6.30 *, 9.45, 11.00, 14.00 *,
15.00,	17.30, 18.00, 19.00, 20.10, 21.30. ODHOD IZ TRSTA V RICMANJE:
7.30,	10.30, 12.15, 13.30, 18.00, 19.15; 9.30,
14.00,	16.15, 19.30, 22.45.
ODHOD IZ RICMANJ ZA TRST:
6.00,	8.00, 11.00, 12.45, 15.00, 18.30; 6.30, 10.0(1, 14.30, 16.30, 20.00.
ODHOD IZ TRSTA V MACKOVLJE PREKO DOLINE: 11.00, 13.30;	13.00,
22.30,
ODHOD IZ MACKOVELJ V TRST:
7.10,	12.00, 14.20; 13.45.
ODHOD IZ TRSTA NA PESEK: 7.45, 13.10; 7.45, 13.10.
ODHOD S PESKA V TRST: 8.20, 13.50; 8.20, 13.50.
ODHOD IZ TRSTA V FERNECE: 14.30; 10.00, 13.10.
ODHOD IZ FERNEC V TRST:
6.30,	15.10; 10.40, 13.15.
N. B.: Ležeči tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob nedeljah in praznikih.
„La Carsica"
Odhodi:
Iz TRSTA v SAMATORCO (skozi Gabrovec) ob delavnikib: 13.15, 19.30; ob ne-leljah: 10.00; v SALES (skozi Gabrovec) >b delavnikib; 7.30,	10.00,	11.30, 13.15,
17.30,	19.30; ob nedeljah: 10.00 (12.40 s
»rosei.a), 14.00, 18.30, 21.00; SKLADIŠČE IProsek) ob delavinkih: 7.30,	10.00 (v
tepnič in Briščke), 16.30.
Iz SAMATORCE v TRST ob delavnikih:
1.30,	15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SA-jEZA v TRST ob delavnikih: 5.40, 6.35,
I.	50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05,
II.	05, 19.10, 21.40; iz LESNEGA SKLADIŠČA v TRST ob delavnikih: 5.50 (iz Rep-»iča), 16.55; ob nedeljah: (iz Repniča)
1.45,	10.50.
} d h o d i:
Iz TRSTA v VELIKI REPEN ob delav-ilkih: 10.00 (skozi Ferneče), 12.30 (skoti Ferneče in Repnič), 10.00 (skozi Rep-lič); ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; 8EPENTABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi Ferneče), 14.00, 16.30, 18.30,
10.30	(skozi Ferneče).
Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnikih: j.OO, 11.05 (skozi Ferneče), 14.00 (skozi Ferneče), 19.30; ob nedeljah: 6.30, 12.25, 17.25,	19.15, 21.30; iz REPENTABRA v
TRST ob nedeljah: 6.35, 12.30, 1306 (sko-£i Ferneče), 17.30, 19.20, 21.35 (skozi Fer-leče), od 3. maja do 27. sept. ob 9.10,
10.30,
D d h o d i:
Iz TRSTA v CEROVLJE ob delavnikih: '.30. 15.00;	ob	nedeljah:	15.00,	20.30;	v
VABRE2INO ob delavnikih: 7.30 (sana-orij, do trga),	ob 9.00,	11.30,	12.30	(v
^raprot), 13.15,	15.00 (sanatorij), 17.30
do trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sa-latorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v Vlavhin je), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00,
16.30	(trg), 17.30 (Sv. Križ), 20.30, 22.30,
13.40.
Iz CEROVELJ v TRST ob delavnikih:
1.30,	16.45;	ob	nedeljah:	16.20,	21.25;	iz
PRAPROTI	ob	delavnikih: 6.00,	14.00;	iz
,SEMPOLAJ A ob delavnikih:	6.05,	8.45,
17.00; ob nedeljah: 16.35, 21.40; iz NABRE-ŽINE-SANATORIJ ob delavnikih:	6.10,
8.47, 14.12, 16.55, 17.05, 21.05; ob nedeljah:
1.50,	12.20, 14.00, 15.25, 16.40, 17.55, 21.45; 'z NABREZINE-TRG ob delavnikih: 7.05,
3.50,	9.45, 12.35, 14.15, 17.10, 18.15; ob ne-deljah: 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, 00.10.
Odhodi:
Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih:
6.30,	6.55, 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30,
13.15,	15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30,
10.30,	23.30; ob nedeljah: 6.30, 8.30, 10.00, 12.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30,	.20.30, 21.00, 22.30, 23.40; s PROSEKA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00, 6.30, '.00, 7.20, 8.10, 9.10, 10.00, 11.00, 11.30,
11.40,	12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25,
18.00,	18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob tedeljah: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, 11.00, (1.30, 12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; |7.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; (2.00, 23.20, 00.20.
DIREKCIJA - RIJEKA
Telegrami: 3UGOLINI3A - Tel. 26-51, 26-52, 26-53 (poldne) 26-61
VZDRŽUJE REDNI P0TNIŠR0 BLAGOVNI PROMEr IZ JADRANA
Ml:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI
TURČIJO IN GRČIJO	7 DNI
BLIŽNJIVZHOD	„	7 DNI
SEVERNO AMERIKO	„ 10 DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D - A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZI Telegrami: ..NORD-ADRIA" - Trieste - Tel.: 76-13, 2B-8-29 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1
Tovorni prevozi	Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi
ATT O Cr A RAŽA - TRST
TOVARNA SODAVICE
in zastopnik piva DREHER
Za naročila kli ite nas na našo telefonsko štev. 22'50)
Se priporoča
Frankovič Leopold
NABREŽINA ŠT 73
TVRDKA
KNEZ VALTER
Nabrežina 156 - Tel. 22-523
Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike najboljših znamk — Dvokolesa znamke ..LEGNANO” in „W0LS1T” ter nadomestne dele; radio aparate in električni material
= CENE UGODNE! =—
Stavbeni in gradbeni izvedenec
Carli - Kralf Milio
Trst, Trg Ponterosso 5/1II tel. 29-060
Izvršuje vsakovrstne načrte za zasebne, industrijske in kmetijske gradnje, opremo, ureditev, preureditev, prilagoditev- Sestavlja ocene preskrbi vknjižbe, ugotovitve, pripravlja listine za gradnje po Aidisijevem načrtu, vodi delo in prevzema odgovornost za gradnje.
Proti nizkemu plačilu
KAROSERIJA
Mario Gregorat
Trst. ulica F. Severo 12
Telefon št. 60-67
Hitra izvršitev naročil in takojšnja dostava
Cene ugodne
SOSIČ
Sli O S S I
m A R I O
0 P Ul N E. IBG MITE flE 4 - TEI. 21-155
Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“; radio aparate priznanih znamk in električni material
ZASTOPSTVO „IiIQUIOASA“
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah,
Trebčah, Konkonelu in Velikem Repriu
== Prodajamo tudi na obroke . Cene ugodne I
HOTEL
„JELOVICA”
BLED
Sodobno urejene sobe z vsem komfortom.
Restavracija na senčnati odprti terasi in vrt.
Prvovrstna kuhinja, izbrana vina in druge piječe
V neposredni bližini jezera in kopališča
Za prenotacije za skupine in posameznike obračajte se na upravo hotela, telefon št. 316.
Palače Hotel
PORTOROŽ
260 luksuzno opraml enih sob; prvovrstna postrežba.
Vse specialitete rib. Sprejemamo naročila banketov.
Od 1. maja dalje igra vsak dan orkester na terasi hotela.
N0ČNIBAR - TENIS IGRIŠČA
Garaže — Vsak dan izleti z lastnim motornim čolnom Vse informacije in prenotacije neposredno pri upravi hotela PORTOROŽ, — Telefon štev. 44
SPLOŠNA TRGOVSKA d. 0. - KOPER
S. K MUCKI Ul GEIfKE - CMDm
IMPORT - E X P O R T
Zastopnik za TRST: I. ADAMIČ, ulica Valiivo 13 - Tel. 20-449
PROJEKTIRANJE - MONTAŽA CE NTRALNiH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO
I M PO RT ~ E X PO RT
ODDELEK ZA ŽIVINO, MESNE IN ŽIVALSKE PROIZVODE
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA UL. ŠT. 6 TELEFON ŠTEV. 20-365
IZVAŽA: GOVEDO, MESO IN MESNE IZDELKE, KONJE DELOVNE IN KLAVNE, SVINJE IN SVINJSKE POLOVICE, DROBNICO TER MASLO, JAJCA, PERUTNINO LES IN LESNE IZDELKE I. T. D
88DEŽ. TRST
ULICA P A B I O Pl 121 tT. ti/ I.
TSLSPON ST. t t ■ * I
VTOSPOmRSKFGA 7DRI I7FN.IAI
^OVE IZKAZNICE ZA VSTOP NA *ELENJADNI TRG NA DEBELO
Občina sporoča, da je pri ravnatelj-tvu trga za sadje in zelenjavo na de-eio v teku obnova • izkaznic za vstop na omenjeni trg.
Trgovci s sadjem in zelenjavo, bra-Jčvke in tudi tiste, ki imajo, stojnice ,a rajonskih trgih), pridelovalci sadja ‘h zelenjave ter vsi tisti, ki imajo do-°P na trg na debelo v ulici Ottavia-o.Augusto, morajo do najkasneje 31. julija t. lf obnoviti izkaznice. Za vsa-°§ar, ki ima pravico do te izkaznice, f^ora biti navedeno poleg imena ose-e, na katero je izdano obrtno dovo-J®nje, tudi ime morebitnega namest-'ka, da bo lahko v odsotnosti lastni-a tael dostop na trg.
Člane SGZ obveščamo, da ima taj-'stvo potrebne obrazce izkaznice in a opravi vse potrebno v zvezi z obnovo teh izkaznic.
predpisi za zavarovanje
fHEHRANBENIH ARTIKLOV PRED Juhami
Opozarjamo vse lastnike javnih lo-alov in prodajaln prehranbenih ar-iklov, da v smislu določb podvzamejo °trebne varnostne ukrepe za prepre-
čenje dohoda muh v njihove lokale. Med te ukrepe spadajo razne vrste zavesi, mreže, steklena pokrivala in razne vrste mušjih lovcev. Kdor se ne bo ravnal po teh predpisih, bo kaznovan, v primeru večkratne kršitve pa mu bo lahko odvzeto dovoljenje za trgovino.
KATALOG JUGOSLOVANSKIH UVOZNIKOV IN IZVOZNIKOV
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja ima na razpolago nekaj katalogov jugoslovanskih izvoznikov in uvoznikov. Člani združenja, ki se bavijo z uvozom in izvozom, lahko dvignejo katalog v tajništvu vsak dan v uradnih urah.
PROMETNI DAVEK NA SODAVICE IN LED
Finančna intendenca v Trstu je določila, da se davek na poslovni promet na prodajo sodavic in ledu računa na sledeče srednje cene teh proizvodov:
1.	pijače od znamke (Coca-Cola), srednja cena stekleničice Lir 30.—
2.	navadne pijače (oranžade, kinoto, menta, limonada itd.) srednja cena za stekleničko Lir 20.—
3.	sodavice (seltz) in umetne mineralne vode srednja cena za 1 litersko steklenico
4.	led, srednja cena za stot Lir 320.—
PROMETNI DAVEK —
VINKULARNI POLOG
Kljub večkratnim opominom o dolžnosti za otvoritev poštnega tekočega računa, je znano, da se pristojne oblasti kaznovale z denarno kaznijo kršitelje, ki te dolžnosti še niso izpolnili.
Opozarjamo ponovno, da osnovni zakon o davku na poslovni promet (IGE) narekuje indstrijcem in trgovcem, ki so vpisani v davčnem seznamu za dohodek kategorije B, ki presega 150.000 lir, da v roku treh mesecev od objave davčnega seznama odprejo poštnočekovni tekoči račun in položijo znesek 20.000 lir vinkulirano v prilog finančne uprave. Pojasnjujemo v tej zvezi, da se znesek 240.000 lir, ki 'je oproščen davka, ne šteje ter da so torej podvrženi tej dolžnosti dohodki 150.000, o odbitku davka oproščenega zneska.
Priporočamo članom, da to dolžnost izpolnijo.
JUGOSLAVIJA IN TRST Jugoslovanska vlada je imenovala sk*31 J°^e^a Zemljaka, šefa Gospodar-delagcije FLRJ, za opolnomočene-ministra FLRJ v Trstu. Ne glede a osebno priznanje šefu Jugoslovan-Ke gospodarske delegacije je očitno, a je Jugoslavija s tem imenovanjem/ otela naglasiti svoje politične in go-Podarske interese na Svobodnem tr-. .kem ozemlju, poleg tega pa tudi uvigniti ugled STO v zunanjem svetu, ^avada je namreč, da imajo države Polnomočene ministre za svoje pred-tavnike samo v državah, ki jim pritavajo neodvisnost in suverenost.
IMENOVANJE NOVEGA RAVNATELJA URADA ZA PRAVNE NADEVE
Z upravnim ukazom št. 45 podpisa-trn 27. junija 1953, je bil polkovnik R. «c Donald Gray, JAGC, častnik ame-iske vojske, imenovan za ravnatelja brada za pravne zadeve Zavezniške ojaške uprave kot naslednik polkovnika Nicholasa R. Voorhisa, JAGC, ustnika ameriške vojske, ki je bil premeščen na drugo službeno mesto. Oblast za potrjevanje določenih sodb n Pomilostitev je bila prenesena na mvnatelja Urada za pravne zadeve VU polk. JAGC Mc Donalda Graya, uamesto na polk. JAGC Nicholasa R. °orhisa, ki je prestal izvrševati služ-0 ravnatelja Urada za pravne zade-® zaradi njegove premestitve na dru-=° službeno mesto.
POLOŽAJ ŽELEZNIŠKIH NAMEŠČENCEV
Dne 7. julija je bil podpisan ukaz ZVU št. 96, ki prinaša dodatke k določilom, ki zadevajo zakoniti statusi osebja železnic, cestnih železnic in notranjih plovbenih prog na britansko-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja.
POVIŠANA PRISTOJBINA ZA ODVOZ SMETI
Tržaški občinski svet je proti glasovom opozicije sklenil povišati pristojbino za odvoz smeti za 50%.
TUDI ELEKTRIKA DRAŽJA
Tržaški občinski svet je s tremi glasovi večine sklenil povišati trošarino na uporabo električnega toka za domače potrebe od sedanjih 4 lir na 10 lir za kilovat. Občinska uprava računa, da bo tako povečala svoje dohodke za 17q milijonov lir še v teku tega leta.
LETINA V TRŽAŠKEM BREGU
Sadje bo dobro obrodilo razen breskev, ki so jih napadle uši. Trte je napadla hud aperonospora, ki ji niti škropljenje ni kos. Krompir je lep.
KOROŠKI SEJEM V Celovcu bo od 6. do 16. avgusta »Koroški sejem«. Poseben poudarek bodo na sejmu dali lesni razstavi.
POSLI Z JUGOSLAVIJO
prekoračili jesenski kontingent
>, M torek se je zaključil letošnji trza-m velesejem. Glavne značilnosti le-®snjega sejma smo opisali že v zadnji peviiki »Gospodarstva«. Vnovič podčrtujemo, da je na letošnjem velesejmu, ®Wošno vladal optimizem glede bodo-tih prireditev in možnosti razvoja tr-aškega gospodarstva ob naslonitvi na zaledje.
Temu je brez dvoma prispeval mcč-e)ši poudarek, ki sta ga letos dali ve-®s®jmu Jugoslavija in Avstrija. Ta Poudarek je naletel na odmev ne sa-“to Pri tržaški javnosti splošno, tem-več tudi v samih poslovnih krogih. Za-Uitnanje za jugoslovansko blago vseh .st, kakor za les, lesne in usnjarske jzdelke ter prehrambene artikle je bi-
0	izredno. Temu primerno presega ob-Se9 poslov, zaključenih z Jugoslavijo, “Uleč določeni sejmski kontingent v znesku uo milijonov lir. Zdaj je na PUstojnih oblastvih ZVU, da omogo-
ijo izvršitev vseh zaključenih poslov u s tem pokažejo, da nočejo ovirati aravnih trgovinskih stikov z zaled-iuui in samega razvoja tržaškega gospodarstva.
Uuli smo, da je bilo jugoslovanske-"iu paviljonu izrečeno priznanje tudi
1	strani predstavnikov italijanskih gospodarskih oblastev in ZVU.
Ob zaključku naj omenimo med Uspešnimi prireditvami na letošnjem'
Za pospešitev izmenjave STO-Juooslavija
Izjave visokih predstavnikov Jugoslavije
Na tiskovni konferenci v trgovin-kem oddelku Jugoslovanske gospodar-ke delegacije v Trstu, je dr. Aleš Beb-r, Podsekretar v državnem sekreta-latu za zunanje zadeve, izjavil na-
siednje:
»Jugoslavija ima resne gospodarske juierese v Trstu in to je eden od vzro-kuv, da danes, ker ni bila izvedena mirovna pogodba — predlaga kondo-mij, v ^krajnem pnmeru pa mhh ®yentualno razdelitev, ki bi Jugosla-Ui zagotovila resnično prisotnost v ^‘u in tržaški luki.
Dosedanji razvoj dogodkov je šel žal smeri najtesnejšega vključevanja go-Podarstva cone A STO v italijansko ^Podarstvo, kar je nasprotno smer-Ram mirovne, pogodbe in gospdar-skim interesom tržaškega prebivalstva. u Kljub takemu razvoju dogodkov ml Parno, da bo prišlo do skupnega spo-n ^.uma med Jugoslavijo in Italijo na acin, ki bo zagotovil gospodarske in-str«e Jugoslavije, tržaškega prebival-va in tudi same Italije. Mi menimo, Doi bl se ne Slede na sedanji začasni lozaj lahko okrepilo gospodarsko delovanje med Jugoslavijo in cono y Tržaškega ozemlja.
*nano je, da se izmenjava blaga J* Jugoslavijo in cono »A« STO ni v pjuja na nivoju, ki bi bil zado-Jujoč tako za gospodarstvo Jugosla-»A? y,alcor tudi za gospodarstvo cone v . STO. Dosedanjo izmenjavo do-, 'n So zaradi znanih sporazumov iz Pri«i1948 in Privilegijev, do katerih je u italijansko gospodarstvo v coni “Ai! STO Jaii.
na umetni način preusmer-
b • Duiejevanje večje izmenjave do-litik- pr.išl° do izraza zlasti pri po-dovi iz?aianja uvoznih in izvoznih urjip i nj: Značilno je opozoriti, da je izvo^i^' sistem izdajanja uvoznih in uzmih. dovoljenj zreduciral obseg
conc>nj\ trg°vine raed Jugoslavijo in
sejmu razstavo ameriške Ustanove za vzajemno pomoč MSA, ki je pokazala, kaj so storile ZDA za obnovo tržaškega gospodarstva. Omembo zasluži tudi modna revija, ki je zbudila med obiskovalci sejma veliko pozornost.
PRIJAVE ZA PRIHODNJI VELESEJEM
Uprava tržaškega velesejma sprejema že zdaj prijave za velesejem v letu 1954. Prav tako sporoča, da so ji dobrodošle stvarne kritike in priporočila razstavljalcev, ki imajo namen, poboljšati organizacijo velesejma. Njen tiskovni urad bo poskrbel, da bodo te kritike tudi objavljene.
Tržaški velesejem so si ogledali tudt predstavniki Ljudske republike Srbije, med njimi predsednik izvršnega sveta (vlade) LR Srbije Jovan Veselinov in član izvršnega sveta LR Srbije Radovan Grkovič. Prišli so tudi številni jugoslovanski turisti, med njimi predstavniki ladjedelnice »Vicko Krstulo-vič« v Splitu.
Tržaški velesejem si je ogledal tudi Andrew Carey, načelnik industrijskega oddelka MSA v Rimu; nadalje predsednik zvezne avstrijske trgovinske zbornice Fr. Dvorak.
»Cassa di risparmio di Trieste« je razdelila pol milijona lir nagrad raznim tržaškim obrtnikom, ki so razstavljali na tržaškem velesejmu.
STO samo
Jugoslavijo v letih 1952
1953 do sedaj za nad 2 milijardi lir. Nj potrebno posebej poudarjati, kako negativno je vplivala taka politika na interese Trsta, ker Jugoslavija kljub želji rijenlh gosppdarifkih krogov ni mogla izporsititi vseh možnosti, ki jih lahko nudi Trst kqt internacionalno tržišče in močnejše industrijsko središče.
Jugoslovanska vlada meni, da je potrebno v korist razvoja resničnih gospodarskih interesov čim preje doseči preusmeritev v tem vprašanju. Jugoslovanska vlada je prepričana, da bi se položaj dal znatno popraviti s sklenitvijo posebnega sporazuma o blagovni izmenjavi med vlado FLRJ in zavezniško vojaško upravo ali pa s sklenitvijo vrste dolgoročnih aranžmajev med vlado FLRJ in zavezniško vojaško upravo, ki bi dali stabilnost in perspektivo gospodarskim odnosom cone »A« STO ter omogočili obseg izmenjave na neprimerno višjem nivoju.
Poleg izmenjave dobrin v višjem obsegu bi jugoslovanska; vlada pozdravila tudi tesnejše industrijsko sodelovanje jugoslovanskih gospodarskih krogov s tržaško industrijo ter bi tako sodeilovanje doprineslo k večji zaposlitvi tržaške industrije.«
Nato je poudaril, da je bil obisk jugoslovanskih predstavnikov v zvezi z gospodarskimi vprašanji Trsta in da so prišli predvsem obiskat tržaški velesejem.
Na željo predstavnika tržaškega tiska je državni svetnik Stanislav Kop-čok obširno1 obrazložil jugoslovansko stališče o obojestranskih koristih, ki bi jo imele Jugoslavija ter cona »A«, če bi mogli normalno razširiti svoje trgovinske odnose. Rekel je, da bi jugoslovanska naročila tudi zmanjšala število brezposelnih v tržaški industriji. Jugoslavija in Trst bi po njegovem mnenju lahko izmenjali mjesecno za
kakih 290 milijonov lir blaga, medtem ko znaša trenutna izmenjava komaj 50 do 60 milijonov lir na mesec.
»MARIBORSKI TEDEN«
Letošnji X. »Mariborski teden« zavzema 3.185 kv. m (lansko leto 1.626). Na njem razstavlja 176 podjetij (lansko leto 113).
PROMET
s cono B in Jugoslavijo
Pfomet med anglo-ameriškim področjem STO in cono B, ki se registrira v kompenzacij skem računu pri Istrski) banki, se je v prvem tromesečju 1953 razvijal takole (v lirah):	;
Uvoz	210,734.480	206,593.750
Izvoz	210,479.980	20„855.114
Cona A uvaža zlasti: vino (34,7%), konzervirane ribe (15,9%); klavno in vprežno živino ter meso (12,3%); sveže ribe (12,2%); sadje in zelenjavo (6,2%) ; sveže mleko in maslo (4,3%); kovine in staro železo (2,6%); drva in oglje (2,4%).
Iz cone A smo izvažali avtomobile in pribor (27,4%); orodje za delavnice (24,4%); sadje (9,3%); živila (razen riža in testenin) (7,8%); tkanine in drobno blago (6,6%); riž (6,4%) in kemične proizvode (3,7%).
Obmejni promet z Jugoslavijo, ki se registrira v kompenzacijskem računu pri »Izvozni banki«, je bil naslednji (v lirah):
Uvoz	208,086.817
Izvoz	193,076.627
Anglo-ameriško področje uvaža zlasti: drva in oglje (27%), klavno živino in meso (20,2%), esenčna olja (11%), sveže mleko in maslo (7,7%), sadje in zelenjava (7%), sveže ribe (6,5%) in opeko (5,4%).
Iz cone A so izvozili: orodje za delavnice (38,8%), električni in fotografski material (ll'2%), esenčna olja (10%), tkanine in drobnarije (9,2%). avtomobile in pribor (8,2%), liste in papir (6,4%), sadje (5,7%), živila (brea rib in testenin) (5,1%).
Kakor rečeno, gre za promet, ki se službeno registrira, se pravi za promet na podlagi uvoznih in izvoznih dovoljenj. Da bi slika bila popolna, je treba dodati še droben promet po potnikih in pošti.
Na tržaškem trgu s parketi
Za hrastove parkete premalo denarja
Tržaški trg zalaga s parketi Jugoslavija. Tržaški trgovci splošno ne uvažajo iz Jugoslavije že izdelanih parke-tov, temveč rajši polizdelke (frize), ki jih nato dajejo tržaškim žagam v dokončno izdelavo. Takšnih tovarn, ki sprejemajo polizdelke v izdelavo, je več, med temi tudi tovarna v industrijskem pristanišču v Zavljah.
Največ se razpeča bukovih parketov, ker so hrastovi za današnje razmere predragi, V Trstu ni nobenega drugega izdelka, ki bi morda izpodrival parkete; semkaj ni mogla prodreti iz Italije navada, da namesto parketov postavljajo cementne ali marmornate ploščice, ker je podnebje prehladno; prav zaradi tega se v Trstu tlakovanje dnevnih in spalnih sob s cementnimi ploščicami ne more obnesti.
Bukovi parketi stanejo na debelo fco meja pri Sežani (neocarinjeno blago) I. vrste okoli 1100 kv. m, II. (mer-kantilno blago) 800-850 lir. Carina in upravni stroški za carinjenje znašajo 23%. K temu je treba prišteti še prevozne stroške, razne manipulacijske
stroške in dobiček trgovca, da pridemo do cen na drobno v Trstu. Bukovi parketi I. vrste stanejo v prodaji na drobno 1500-1600 lir, II. vrsta okoli 1350 lir.
Cena hrastovih parketov: fco Sežana (neocarinjeni) I. 2000 lir, H. 1500 lir. V Trstu na drobno I. 2400-2600, II. 2000-2100 lir za kv. meter.
Cena za postavitev parketov (samo delo) se suka v Trstu okoli 400-450! lir za kv. m. V zadnjem času ponujajo avstrijski trgovci v Trstu parkete, ki so po vsej verjetnosti jugoslovanskega izvora.
DEJANSKI PRISPEVKI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Navajamo podatke o socialnih prispevkih, ki so bili vplačani v italijanske socialne zavode v razdobju 1945-52 Leta 1945 je bilo v posamezne zavode (INPS, INAM ter INALL) vplačanih 22,3 milijarde lir, 1946 78,5, leta 1947 206,1, leta 1948 303,7, leta 1949 361,3, leta 1950 398,2, leta 1951 504,1 in leta 1952/ 616,3 milijarde lir.
Načrt za gospodarsko povzdigo bujskega okraja
Piran, 15. julija
Desetletni načrt. Na nedavnem zasedanju sveta proizvajalcev v bujskem okraju je bil odobren osnutek desetletnega načrta za razvoj kmetijstva. Osnutek tega načrta bo predložen množičnim in drugim kmetijskostro-kovnim organizacijam, da bi o njem razpravljale in dale svoje mnenje. O-dobreni osnutek! predvideva dvig kmetijske proizvodnje z njeno modernizacijo in s prehodom na gojenje onih kultur, ki so glede na podnebje jn kakovost zemlje najbolj donosne. Po tem načrtu naj bi se opustilo ali pa vsaj omejilo gojenje žitaric, krompirja in koruze, izvzemši pšenico, ki razmeroma dobro uspeva v1 ravninskih krajih. Zato pa naj bi se čim večja pažnja posvetila vinogradništvu, sadjarstvu in oljčnim nasadom. V ta namen naj bi se vsako leto obnovilo 130 hektarov vinogradov in nasadilo 170 hektarov novih vinogradov. Pri tem bo potrebno paziti, da bodo novi trtni nasadi dajali sortirana vina in ne, kakor doslej, samo navadna namizna vina, s čimer se bo znatno dvignila vrednost pridelka vina. Od dosedanjega pridelka vina, katerega povprečna vrednost znaša letno okrog 354 milijonov dinarje, odpadejo namreč na sortirana vina samo 3%, dočim predstavlja ostalih 97% navadna namizna vina.
Po uresničenju desetletnega načrta bi predstavljala struktura kmetijstva v bujskem okraju naslednjo sliko:
potreba, da se delavstvo seznani z o-snovnimi gospodarskimi vprašanji. Zato je okrajni sindikalni svet v Kopru uvedel gospodarske tečaje, ki so namenjeni. predvsem članom delavskih svetov in sindikalnih odborov pri posameznih podjetjih. Tečaji so dvojezični in se vršijo v Kopru, Izoli in Piranu. Jeseni se bodo tečaji obnovili na širši osnovi in bodo dostopni vsemu delavstvu.
KMETIJSKA ZADRUGA V BUJAH
je imela nedavno svoj redni letni občni zbor. Razen 12 trgovin ima zadruga lasten kinematograf, krojaško delavnico, oljarno, prevozno podjetje, kovaško delavnico in delavnico za popravila radijskih aparatov in lastno pekarno. Vsa ta raznovrstna delavnost je prinesla zadrugi 4 milijone 245 dinarjev čistega dobička. Ker je bilo, kakor pri mnogih drugih zadrugah, ugotovljeno, da posveča zadruga preveliko pažnjo trgovini in zanemarja pospeševanje kmetijstva, ki bi moralo biti poglavitna naloga vsake kmetijske zadruge, je bilo sklenjeno, da bo zadruga v tekočem poslovnem letu nabavila rigolni plug, uredila sadnq drevesnico, ustanovila oddelek za konser-viranje sadja in da bo sodelovala pri melioraciji zemljišč.
dr. F. J.
1952
1962
orna zemlja	ha	°/o	ha	%
in vrtovi	10.501	36	8.870	30
sadovnjaki	918	3	1.118	4
vinogradi	3.296	11	4.996	17
travniki	986	3	964	3
pašniki	4.808	17	4.601	16
gozdovi	7.140	24	7.101	25
ostala zemlja	1.434	6	1.433	5
Skupaj	29.083	100	29.083	100
Poslužujte se pri Vaših polouanjih v inozemstvo (Švica - Avstrija - Jugoslavija itd.)
TURISTIČNE PISARNE
U. V. s. E. T.
UFFICIO VIAGGISVIZZERO FRIESTINO
TRST, ulica Fabio Filzi it. 5f t»|. it. 56-19
Informacije * hotelske rezervacije . turi/ stične individualne m kolektivne vite
Elektro-inštalacijsko podjetje
>✓ V
Trst, Ulica Boccaccio št. 10
Sprejemamo vsa popravila' ih naročila za : nove inštalacije vseh Vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo!
GIUSEPPE MASII
MILANO
VIA G. e C. VENIH!, 81
(gid Via Settembrini, 147)
Telefona N 287-833
IMPORT - E X P O R T I^I^ITOVIAE
in viseli vrst izdelkov
Bali - Bami obročki
Slrgaloi obročki
za vse viste motorjev
avtomobile, motocikle, za plovbo ter motorje industrijskih in pc-Ijedelsk h strojev
Pooblaščeni zastopnik:
TUF ANI dott. GIUSEPPE
Trst - Ul. Gatteri št. 38
Tel. št. 94-273
EXPORT - IMPORT
Uvozno in izvozno podjetje
©.MERI
TRST
Ul. XXX Ottobre 8, tel. 29-812
Uvažamo in izvažamo predvsem
plntovine ter vse vrste lesa
Teleg. ElAPI
POPRAVI LA PREDELAVA KAROSERIJ
MARIO
BRMBIČ
ARTURO BARVANJE
R17SSIAA TAPECIRANJE
TRST,iUL BOLOGNA ŠT. 48 - lELEFON 52-32
SILVIO SERIH
Import / Export
TRIESTE
VIA MADONNA DEL M4RH UL. 80-80
CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura
Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji
DARILNE PAKETE
ZA JUGOSLAVIJO
živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno blago itd), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo
INTEREXPORT
BREDA RUS MIKULETIČ 6. MILAN
- TRST
BJELICA ŽIVKOVlC
Pošiljamo samo kakovostno prvovrstno blago po nizkih cenah injamčimo za vsako pošiljko
Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov
Trst, Via Milano štev. 14/L - el. 29-302
'Ilommja Ulm
L JUBL J AN A, Frankopanska 11 p. p. 145 TELEFONi 20-182 20-171 BRZOJAV: VINEIPORT Ljubljana
EsvaSamo s»si|to€»!j§a vipEi-s/«.
tos-ašKa asa asts-sSSa vasraa t©E* ©fffigaB&aiSsM BSa*aiKa teras!, .SteSs&aa srasi s&logga snajodlSiS-saefSsi	sojržsaa s4efiS.l®BaičiiSisi vSsaa Sa Štsijerske
GOSTILNA
UbSARO,
Hupat Juan
TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 41
d. d.
r
Veletrgovine z olkobo nimi pijačami
Zaloga istrskih vin kot: refošk, malvazija,
Barbera, Pinot, Merlot, Kabernet itd. ter žganja in likerjev
ZNIŽANJE CEN MOKI IN KRUHU
Ker se letos obeta bogata žitna letina, se že zdaj čutijo njene blagodejne posledice. Dne 1. julija so bile znižane cene beli moki od 105 na 80 dinarjev, belemu kruhu od 120 na 80 dinarjev, krušni moki od 42 na 36 dinarjev in kruhu iz te moke od 42 na 37 dinarjev.
TOVARNA PLETENIN V NOVEM GRADU
Meseca junija t. 1. je pričela obratovati v Novem gradu nova tovarna pletenin z imenom U. Gorian. Tovarna izdeluje predvsem pletene jopice. Čeprav je tovarna že izdelala večjo količino teh jopic, jih zaenkrat še ne namerava dati v promet, dokler si ne ustvari pestre zaloge teh svojih izdelkov.
PRORAČUN KOPRSKEGA OKRAJA
Kakor je bilo ugotovljeno na nedavnem zasedanju gospodarskega sveta v Kopru, so znašali dohodki okraja v prvih petih mesecih tekočega leta 664 milijonov dinarjev, kar odgovarja 66% predvidenih dohodkov, izdatki pa so znašali okrog 30% predvidenih izdatkov. To nesorazmerje med dohodki in izdatki je treba pripisati okolnosti, da v prvih petih mesecih niso bila še začeta mnoga investicijska dela, ki so predvidena Y proračunu.
GOSPODARSKI TEČAJI ZA DELAVSTVO
Odkar so prevzeli upravo tovarn in podjetij delavci, se je pokazala nujna
Gofofieffo	Cfe C« * Zaloga istrskih in
vipavskih vin tor kraškega terana
Skladišče in uradi:	Tit ST, IUL. ID KI. TIMOfNUTO ŠT. 3
T E L 3E IT O IN ŠTEV. 33=<37rS> IN ilL ID O ML TJ: TEL. ŠT. ^IL-ll^a
EXP0RTDRV0
MARULIČEV TRG IS - Pošt. pred. 197
Telefoni: 37-323, 36-251, 37,844 - Telegr. EXPORTDRVO - Zagreb
ZAGREB


ŽAGAN TRDI IN MEHKI LES ♦ HRASTOVE DOGE ♦ CELH LOZNI LES ♦ DRVA ♦ OGLJE ♦ RETORTNO SLADKO OGLJE ♦ HRASTOVI, BUKOVI IN DRUGI FURNIRJI ♦ VEZANE, PANEL PLOŠČE ♦ HRASTOVI IN BUKOVI PARKETI ♦ ZABOJI, SODI ❖ OPREMA IZ UPOGNJENEGA LESA ♦ RAZNO DRUGO PO, HIŠTVO IN OPREMA » LESENI IZDELKI ZA DOMAČO UPO, RABO ♦ MIZARSKO ORODJE IN DRUGI LESENI IZDELKI
PREDSTAVNIŠTVA:
LONDON W 1, HEDDON KOUSE, 149-151 REGENT STREET ZUERICH, GENERAL WILLE STRASSE 10 ALEKANDRIE, 9 RUE STAMBOUL
Stran *
GOSPODARSTVO
Petek, 17. julija 1953.
TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
KAVA
TRST. Neobičajno nizka temperatura v Parani in Sao Paulu je povzročila veliko škodo nasadom kave v Južni Braziliji. To je povzročilo znatno napredovanje cene kave. Mnogi brazilski trgvci so začasno prenehali ponujati blago, ker si niso na jasnem glede nadaljnjega razvoja tržne cene.
Zadnje kvotacije kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava v dolarjih za 50 kg fob: Rio N. Y. 5 59,50; Rio N. Y. 3 62; Santos Superior 65; Santos extra prime crivello 18 70; Victoria 5 good to large bean 55,25; srednjeameriška kava:	v dolarjih za
50 kg cif: Haiti naravna ne kvotira;
S|alvador ne kvotira; Kostarika ne kvotira; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 408; Moka Hodeidah 1 460; afriška kava, v šilingih za cwt: Uganda prana in prečiščena 383; indonezijska kava, v holandskih florin-tih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 377.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista: v lirah za kg netto ponovno pretehtano: brazilska: Rio N. Y. 5 1280; Rio N. Y, 3 1300; Santos Superior 1380; Santos E. P. crivello 18 1400; Victoria 5 good large bean 1260; srednjeameriška: Haiti naravna 1390; Salvador 1450; Kostarika 1530; arabska: Gimma 1270; Moka Hodeidah 1 1345; afriška: Uganda prana in prečiščena 1190; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1180.
Zgoden jesenski mraz je v Braziliji povzročil za 300 milijonov dolarjev škode na plantažah kave. V državi Parani je bilo uničenega 50% vsega pridelka, ki so ga letos cenili na 3 milijone vreč. Skoda v državi Sao Paulo znaša 10%.
SLADKOR
TRST. V zadnjem tednu je bilo število sklenjenih kupčij s sladkorjem zelo omejeno. Omembe vredna je le nabava angleškega sladkorja v kristalu in sicer po 123 dolarjev za tono cif prihod. Blago pripravljeno v prosti luki stane 85-88 lir kg fco skladišče. Blago v tranzitu pripravljeno za vkrcanje stane 130 dolarjev za tono cif. Češkoslovaška in Madžarska sprejemata naročila proti izročitvi blaga začenši s septembrom in sicer: Madžarska po 120 dolarjev tona fco Trst, Češkoslovaška pa ni še določila cene.
KAKAO
TRST. Na trgu s kakavom vlada mrtvilo. Opaziti ni bilo nobene važnejše izpremembe pri cenah na viru proizvodnje. Accra fair fermented stane 846,50 dolarja za 1000 kg cif proti takojšnjemu vkrcanju. Kvotacije v Londonu so: 284 šilingov za vrečo 50 kg cif. Malenkostno je povpraševanje iz Avstrije.
POPER
TRST. Cene na viru proizvodnje so nekoliko popustile. Navajamo zadnje kvotacije: Muntok bel poper proti vkrcanju julija v Singapuru 1200 šilingov za 50 kg cif prihod; Lampong črn poper tipa »Sarawak« 1040 šilingov za 50 kg cif prihod; Lampong special 1080 šilingov za 50 kg cif prihod; Malabar proti vkrcanju v juliju v indijskem pristanišču 1100 šilingov za 50 kg cif prihod; Nigeria 2/3 šilinga za libro cif.
Italijanski trg
V zadnjem tednu so na italijanskem trgu precej popustile cene žita, moke, krme in sadja. Težko ozračje vlada na trgu z živino. Cena vina je zopet napredovala. Celotno nastopa v kupčijah že popuščanje, ki ga je treba pripisati poletni sezoni.
Cena žitu je popustila očividno zaradi navala .novega žita. To popuščanje seveda ne pojde izpod cene, ki jo je država določila za prostovoljni odkup. Za severno in srednjo Italijo (izven pokrajin Lazio, Abruzzi in Gros-setto) velja cena 6800 Ilir za stot; za italijanske otoke, Kalabrijo in Luka-nijo velja cena 7300, medtem ko je bila za trdo žito določena cena 7550-8050 lir. Računajo, da bo odkup dosegel 16 milijonov stotov. Po podatkih statističnega urada bo letošnji pridelek pšenice dosegel 81 milijonov stotov, po drugih cenitvah pa ne bo presegel 75-76 milijonov stotov.
Na trg so prišle večje količine sadja, kar je seveda potisnilo ceno navzdol; to velja zlasti glede breskev.
KRMA
Aleksandrija. Majsko novo seno suho 2600-2800, detelja 2400-2600, slama v balah nova 650-750 lir za stot.
Parma. Majsko seno 2000-2100, pšenična slama 1200-1300 lir za stot.
JAJCA.
Montebelluno (Treviso), Cena na debelo, dva komada 47-48. Izvozna kupčija zelo živahna.
Perugia. Sveža jajca 24.500 lir za tisoč komadov.
ŽITARICE
PADOVA. Cene veljajo za stot fco vagon ali kamion brez davkov: mehka pšenica fina 69000-7000, dobra 6800-6900, navadna 6600-6700; koruza mara-no 7700-7800; ameriška hibridna koruza phister 6800-7000; bela koruza 7500-7600; oves 5700-5750; inozemski oves 4450-4550; pšenična moka tipa »OO« 9550-9700, tipa »0« 9100-9250, tipa »1« 8800-8900, tipa »2« 8500-8600; pšenični otrobi 3900-3950; pšenični zdrob (gries) 10.700-10.800, tipa »1« 10.200-10.300; bela koruzna moka 8600-8800; koruzni o-trobi 3800-4000 lir.
VERCELLI. Cene na trgu na debelo fco skladišče prodajalca:	neoluščeni
riž:	navaden 6300-700; Pierrot 6500-
7000; Pierrot 6500-7000; Ardizzone 6700-7300- Roncarolo 6100-7100; Allorio 6500 -7000; Maratelli 6900-7500; Rizzotto 6800-7400; Razza 77 7300-8000; R. B. 7600-8600; Sesia 700-7900; Arborio 7600-8300. Oluščeni riž: navaden 9900-10.200; Pierrot 10.800-11.000; Roncarolo 11.200-11.700; Ardizzone 11.200-11.700; Maratelli 12.000-12.400; Razza 77 13.200-13.700; R. B. 13.300-13.900; Arborio 15.000-16.000 lir.
ŽIVINA
LODI. Cene za kg žive teže fco hlev brez davkov: klavna živina: voli I 260-340, II. 230-255, III. 190-195; krave 1. 225-315, II. 165-220, III. 110-160; biki 1. 270-330 II 215-265, III. 170-210; junci in junice L 280-330, II. 250-275, III. 190-245; teleta 430-490, 11. 300-420, III. 210-290; živina za rejo: voli na delo 280-
340.000	lir par; junci 1 do 2 let 150-
210.000	lir par; teleta do 1 leta 80-
120.000	lir glava; krave mlekarice 70-
180.000	lir glava; prašički za rejo 18-20 kg 270-280 lir kg, suhi prašički 40-50 kg 300-310; suhi 40-80 kg 290-310; debeli prašiči 130-150 kg 275-285, 150-180 kg 275-280, nad 180 kg 275-280.
Cena telet v Lombardiji je od maja 1952 do maja 1953 nazadovala za 19%, medtem ko je cena volov padla za 13% in juncev 16%. Cene so nazadovale zaradi večje notranje ponudbe, pa tudi uvoz se je kljub vsem omejitvam nadaljeval. Tako je bilo leta 1952 v teku prvih štirih mesecev uvoženih 15.159 konj, v letu 1953 v istem razdobju 18.994, goveda leta 1952 12.345, leta 1953 16.370, svežega in zmrznjenega mesa 15.093 ton in 13.097 v letu 1953.
PERUTNINA
MILAN. Race žive 500-550; kokoši žive 525-575, mrtve 725-800, inozemske kokoši žive 525-550, mrtve 500-550; gosi za pitanje 400-1200; golobi živi 700-750 lir kg, mrtvi 850-900, piščanci živi
I.	850-875, II. 650-700; pišanci inozemski 550-600; pišanci mrtvi I 1050-1150,
II,	875-925; purani živi 650-700, inozemski purani 525-575; zajci živi 380-420. mrtvi s kožo 460-520, brez kože 480-550 lir kg.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene za kg brez davkov: emi-lijsko maslo 720-730; čajno maslo 800-815; uvoženo argentinsko maslo I 770-
V zadnjem času se na mednarodnem trgu pojavlja večje nihanje cen najrazličnejših surovin. Zlasti velja to za kmetijske pridelke, ki so podvrženi vremenskim razmeram. Tako je n. pr. nenaden mraz v Braziliji zelo poško-dovial nasade Kave m tako potisna cene navzgor. Na trgu s kavo je nastala nenavadna nervoznost. Tudi trg z žitom je bil nekoliko nemirnejši. Glede sladkorja utegne Ptfinesti Kakšne novice mednarodna konferenca v Londonu.
ŽITARICE
Združene države so napovedale skrčenje površine posejane s pšenico za prihodnje leto. To je takoj povzročilo skok cene na čikaški borzi. Cena se je povzpela od 192 1/2 na 197 1/2 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. Toda proti koncu tedna je cena pšenice zopet padla in se zaključila na 190 1/4 stotinke dolarja za funt. Obseg napovedanega skrčenja posejane površine ni prišel do pravega izraza, ker so na zalogi še velike količine starega žita. Cena koruze je bila čvrstejša in se je v tednu do 10. julija dvignila od 154 1/4 na 1551/8 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja v Chicagu ne kaže posebnih sprememb. V tednu do 10. julija je za malenkost nazadovala, in sicer od 3,59 na 3,56 proti takojšnji izročitvi. Nenaden nastop jesenskega mraza v Braziliji je povzročil na nasadih kave veliko škodo. Poškodovani so zlasti nasadi v državah Parani in Sao Paulu. Pridelke kave v Braziliji se utegne zmanjšati kar za 6 milijonov vreč; doslej so pridelek cenili na 18 milijonov vreč. Škodo cenijo na 300 milijonov dolarjev. Poročilo o tej vremenski nesreči je toliko bolj vplivalo na cene, ker se bodo posledice sedanje škode čutile še prihodnja štiri leta. Cena kave je v New Yorku poskočila v tednu do 10. julija od 56,40 na 58,25 stotinke dolarja za funt. Nekoliko je napredovala tudi cena kakava, in si-
780, II. 740-750; lombardsko maslo iz smetane 710-730, II. 610-620; trdi sir krajevne proizvodnje 1951 majski 930-950. zimski proizv. 1951-52	830-860,
proizv. 1952 majski 740-760, zimski 1952-1953 730-750; sbrinz svež 450-470, postan 570-610; emmenthal svež 480-510, postan 530-560; emmenthal originalen (švicarski) 800-850; provolone svež 450-470, postan 510-530; italico svež 390-420, postan 420440; taleggio svež 240-265, postan 350-370.
OLJE
FIRENZE. Za kg fco proizvodnja brez davkov: olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 465-475, do največ 1,5% kisi. 455-465, do največ 2,5% kisi. 445-455, do največ 4t% kisi. 435-445; dvakrat rafinirano »A«	470-480, »B«
400-415; semensko olje navadno 345-355; olje iz zemeljskih lešnikov 380-390.
KOŽE
TURIN. Za kg surovih kož fco skladišče: voli in krave z glavo in parklji nad 40 kg 280-310, do 40 kg 270-300; teleta (kvadrati) brez glave in parkljev 3-6 kg 900-1000, 12-20 kg 530-540: konji 210-220; ovni suhe kože 1,1-1,3, 680-700; ovni 1,3-1,6 700-750; ovni surove osoljene kože 3,5-4 270-290; koze 12-14 kg ducat 975-1000; kozlički 30-32 kg 100 kož 1540-1650; jagnjeta 55-70 kg 100 kož 950-1100.
GENOVA. Kože iz čezmorskih dežel: Južna Afrika: osoljene suhe: 80/20, 20/30 Ibs 420-440; 80/20, 30-40 420-440; suhe kože: I. in II. 50/50, 18/20 490-510; III in IV. 50/50, 16/18 390-400; re-jeects vsake teže 210-230; Abesinija: suhe kože 40-50-10 Ibs 0/4 410-430, 40 4/8 460-480; 40/50/10 8/12 Ibs 420-430, 40/50/10 12 in več Ibs 370-390; Eritrea carovana suhe originalne kože 30/40/30 7/8 kg 320-330 lir kg.
PAPIR
FIRENZE. Cene za kg fco papirnica: beli tiskovni papir 140-160; srednje kakovosti za pisanje 155-170, fin za pisanje 185-300, barvani za lepake KOKS; tiskovni barvan srednje kakovosti 160-170; ovojni fin 150-220; sivi karton 70-75 lir kg.
VIDEM. Cene za kg fco. papirnica brez davkov:	ovojni papir navaden
60-110, fin 140-185; srednje kakovosti za pisanje 150-160, fin za pisanje 210-260; ovojni tenek za pomaranče 220-230; beli karton 100, siv karton nava-• den 55 lir.
cer od 32,45 na 33,3 stotinke dolajra za funt.
KAVČUK
Cena kavčuka je v zadnjem času kazala nekoliko večji odpor. Cena se je dvignila od 19 1/4 na 19 1/2 penija za funt proti izročitvi v juliju, in sicer za vrsto R.S.S. Svetovno produkcijo naravnega kavčuka v prvem polletju letošnjega leta cenijo na 825.000 ton. medtem ko je potrošnja v istem razdobju lanskega leta dosegla 790.000 ton.
VLAKNA
Poročila govorijo o škodi, ki jo je napravilo slabo vreme tudi bombažu.. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je objavilo, da bo površina zasajena z bombažem v prihodnjem letu skrčena od 26,2 na 24,6 milijona akrov. Vremenske . nezgode so v državi Teksasu povzročile veliko škodo bombažu. Cena v New Yorku je ostala v bistvu neizpremenjena — 34,24 stotinke dolarja za funt 10. julija proti 34,10 pred tednom. Cena volne v New Yorku je napredovala od 137 na 142.5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi, v tednu do 10. julija. Cene v Londonu v penijih za funt: mikana 64’ SB proti takojšnji izročitvi v septembru 147 1/2 (kupna) in 151 1/2 (prodajna); plačana je bila cena 147 1/2 proti izročitvi v oktobru 140 3/4 in 141. Juta v Kalkuti First Pakistan 109 (110.8 teden poprej) rupij za maund, ki tehta 82 funtov; v Londonu Mil First 98 funtov šterlingov za tono (99 teden poprej). Cena bombaža v Aleksandriji: karnak good 62,91 (61,92 teden poprej) talarja "a kantar; ašmuni proti izročitvi v avgustu 52,12 (52,32 teden poprej). Cene volne v Franciji (Roii-baix) 1570 frankov za kg proti izročitvi v juliju (1550 frankov teden poprej).
KOVINE
Cena elektrolitičnega bakra v New
Yorku je napredovala od 26,80 na 27,75 stotinke dolarja za funt proti izročitvi juliju; cin je nazadoval od 82 na 79,75, medtem ko je cena svinca ostala neizpremenjena pri 13,50 stotin-
= MEDNARODNA TRZISCA =
CHICAO°	,6,VI	30,VI	14,VU.
Pšenica (stot. dol. za bušel).......... 193’A	190i/,
Koruza	„	„ „  .................. '50*/.	154./,	152	:/8
NEW VORK
Baker	(sto,, dol. za funt,..	g"	^	g?	-
Svinec „	„	.....................•••	j3-50 l3-30	’3^
Muminij ;;	:: ................. 20.50	20.50	2050
MtLpIi	.	........................ 60.— 60.	ou.—
Bombaž ”,	„	„	..................••	34-16	34-15
/.. srebro	dol. za steklenico ........... 196,—	194.	*94.	-
LONDON
Cin	(f- šter. za d. tono)............. 677	667i/,	620
Cink	 ................... 7Cl/.	731/.	72
Svinec	„ „	„	............... ...... 88.V*	901/,	88
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)...... 208.10	210. 230.—
VALUTE V MILANU
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Funt šterling
Napoleon
Dolar
Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato
1. VI I	13. Vil
6.775	6.775
5.700	5.600
630	629
156	158
147,25	147
1.690	1.690
24	24,30
—	751
Min.	Maks.
6.775	6.800
5.600	5.700
628	631
156	159
147	147,25
1.680	1.700
24	24,50
BANKOVCI V CURIHU
13. julija 1953
ZDA (1 dol.)	4,28
Anglija (1. f.št.) 11,46 Francija (19- fr.) 1,07 Italija (100 lir) 0,861/8 Avstrija (100 š.)	16,55
Cehoslov. (100 kr.) — Nemč. (100 DM)	99,1/8
Belgija (100 fr.) • 8,26% Holand. (100 fj.) 108,75 Švedska (100 kr.) 76,50 Izrael (1. f.št.)	1,50
Španija (100 pez.) 9,91 Argent. (100 pez.) 17,50 Egipt (1. f.št.)	9,95
	L VII	14. VII	Min.
Južna železnica	12.120	12.350	12.120
Splošne zavarov.	1.705	1.310	1.310
Assicuratrice	3.600	3.600	— .
Riun. Adr. Sle.	5.200	5.400	5.200
Jerolimič	4.940	4.940-	—
»Istra-Trst«	827	827	—
»Lošinj«	8.400	8.000	—
Martinolič	4.500	4.500	—
Premuda	7.750	7.750	—
Tripkovič	10.400	10.400	—
Openski tramvaj	1.525	1.525	—
Terni	212	219	212
ILVA	270	285	270
Zdr. jadr. ladjedel.	530	520	520
Ampelea	800	800	—
Arrigoni	1.000	1.000	—
Maks.
12.680
1.705
5.400
221
291
559
m&rm kmečke zveze
SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58
GJ.C0MIN&FIGLI0
UVOZ - IZVOZ
Kaj moraš vedeti o mleku
Mlekarstvo je ena izmed važnih panog našega kmečkega gospodarstva.
Pogoji za uspešno mlekarstvo so visoka mlečnost, ki jo dosežemo s skrbno rejo, dobra in poceni krma (travnike in pašnike je treba izboljšati!), prava in vestna molža dobra kakovost mleka.
Najvažnejša redilna snov v mleku je tolšča. Cim več maščobe je v mleku, tem več je vredno in tem okusnejše je. Mlečna tolšča je v sveže na-molženem mleku porazdeljena enakomerno po vsej tekočini. Ko se mleko umiri in ohladi, splavajo lažje tolšče-ne kroglice na površje in tvorijo plast smetane. Ko prodirajo skozi mlečne plasti, morajo kroglice premagati precejšen odpor. Ta je tem manjši, čim manjša je plast mleka. Zato dobimo največ smetane v plitvih nizkih in gladkih latvicah. Ce so stene hrapave, obvisi na njih mnogo smetane. Pri stresanju — pinjenju — toščobne kroglice popokajo,. mast pa se združi v zrna, nastaja presno maslo.
Beljakovine so v mleku razpršene. Najvažnejše so kazein! ali sirnine in albumini. Sirnine se sedejo pod vplivom kisline (mlečne, solne, žveplene, ocetne) in pod vplivom sirišča (izvleček iz sluznic telečjega želodca, ki se prodaja v obliki tekočine ali prahu). Albumin se strdi pod vplivom vročine že pri 70 stopinjah C in tvori na dnu posode tanko plast. Veliko albumina ima mlado mleko-mlezva ali kolostrum. Albumin je lahkoprebavna vrsta beljakovine.
Mlečni sladkor je važen za prehrano. V mleku je v raztopljenem stanju. Mlečnokislinske glivice ga pretvarjajo v mlečno kislino, ki povzroča zakisanje mleka. Ta sprememba se vrši v poletnem času zelo naglo. Pozimi, ko je temperatura nizka, se mlečno-kislin-ske glivice ne morejo razvijati, zalo ostane mleko dolgo časa sveže.
Najugodnejša temperatura za mlečnokislinske glivice je 20-25 stopinj C. Ce mleko prekuhamo, te bakterije n-ničimo, na njih mesto pa stopijo ma-slenokislinske bakterije, ki razkrajajo beljakovine, če mleko dalje časa stoji (mleko porjavi in nazadnje segnije'.
Rudninske snovi so deloma razpršene, deloma raztopljene. V mleku so velikega pomena, ker pospešujejo rast in utrditev kosti.
Sveže zdravo mleko je pozimi bele barve, poleti pa malo rumenkaste (rastlinska barvila). Takoj po porodu je mleko, zlasti od dobrih molznic rdečkasto in rumeno. Sveže mleko ima prijeten sladek okus tei živalski duh (kuhaj mleko v odkriti posodi) Polno mleko pri vretju kipi, nosneto pa vre kot voda.
Vime in tvorba mleka. Mleko se tvori v grozdastih Žlezah - jagodicah ali
alveolah, iz snovi, ki pridejo po krvi v vime. Alveole imajo podolgovato, hruškam podobno obliko, so pa zelo majhne (v en kubični milimeter . jih gre okoli 400). Celotno število alveol v vimenu znaša nekako 2 milijardi. Dobre molznice jih imajo več, slabše manj. Vsaka alveola je cbdana s krvnimi žilicami dovodnfcami in odvodnicami, ki odnašajo snovi, iz katerih se tvori mleko, odnašajo pa odpadline. Te žilice se združujejo v veliko žilo do-vodnico in odvodnico, ki se vidu a na vampu že od zunaj. Notranja stebla alveol je obdana z malimi celicami, ki predelujejo sestavine krvi in mezge v mleko.
Nastalo mleko se zbira v notranjosti mehurčka in steče po fini cevčici v večjo, te večje r-e združijo v glavno cevko, ki vodi y zbirališče ali cisterno. Ta pa se zožuje v seskov kanai-ček, ki ga zapira mala mišica, sfimk-ter imenovana.
Vime drži 2-3 litre mleka, ker pa namolzemo pri dobrih kravah pri vsakem obroku 6-8 litrov mleka, je to znamenje, da se tvori mleko v glavnem med molžo. Zato moramo molzti krepko in nepretrgoma.
Dobre molznice imajo veliko in mehko vime, ki je pred molžo napeto, po molži pa ohlapno. Ce tako vime potipljemo, se čuti pod prsti zrnato, v njem so namreč dobro razvite mlečne žleze, ki predstavljajo velik in izvrsten aparat za proizvajanje mleka. V mesnatem in mastnem vimenu je premalo prostora za mlečne žleze.
Mastno in mesnato vime po molži le malo ohlapne in je skoro zanesljivo znamenje slabe mlečnosti.
Mollža. Mleko pridobivamo z molžo.
Prav molzemo, če posnemamo sesanje teleta, ki seskov ne vleče, ampak iz njih mleko le stiska. Najboljši način je švicarski način molže, ker molzemo s celo roko. S palcem in kazalcem primemo sesk zgoraj, da mleko ne more nazaj v vime, z ostalimi prsti pa ga krepko iztisnemo. Najprej molzemo prva dva, nazadnje pa še zadnja dva seska. Molzti moramo krepko in brez odmorov. Nazadnje izmolzemo s krepkim posegom navzgor z obema rokama še vsak sesek posebej, da ne ostane nobena kapljica mleka v vimenu. Ce molzemo površno, oslabi delovanje žlez. Mlečnost se zmanjša, zaostalo mleko. pa povzroča tudi obolenje vimena (volčič). Dokazano je tudi. da so zadnji curki mleka najbolj mastni. Kdor slabo'molze, pokvari lahko najboljšo molznico, 'oškoduje se pa tudi gospodarsko, ker dobi malo in slabo mleko.
Molzemo vedno ob določeni uri trikrat na dan. Ce mislimo, da bomo dobili z dvakratno molžo več mleka, se motimo, kajti čim manjši so presledki med posameznimi molžami, lepi več
Kmet in vrtnar konec julija
Na njivi in na polju. Zgodnje vrste krompirja moramo ta mesec izkopati in spraviti v shrambo. Pri izkopavanju loči takoj posebej gomolje izpod grmov, ki si jih zaznamoval za seme. Ne vozi v shrambo mokrega krompirja. Na žgočem soncu ga tudi ne smeš pustiti preveč časa, da ne postane zelen in grenkega okusa.
Za krompirjem, ki je bil dobro pognojen z vrelim hlevskim gnojem, bo prav lepo uspela jesenska repa, če bo prejela avgusta in septembra količkaj mokrote. Na dobro pognojeno zemljo sadi tudi ohrovt in zelje, ako imaš le kaj vode pri rokah, če boš sadike zalival, dobro se bodo prijele.
Poberi pravočasno tudi zreli in suhi fižol, da se ti na njivi ne osuje in porazgubi. Zelo je primeren čas za setev koruze »pitnik«, ki ga bomo pokladali živini septembra in oktobra, da prihranimo več sena za zimo. Tudi za pitnik se je najboljše izkazalo seme križane ali hibridne koruze, ki jo imajo na prodaj vse najboljše trgovine s semeni.
Na vrtu. Izkoplji česen in čebulo,
ke dolarja Za funt. Neizpremenjena je ostala cena litega železa Pennsylvania pri 57, Buffalo pri 55; cena starega železa se je dvignila od 42,17 na 43,50. Cena živega srebra je ostala neizpremenjena pri 193-195 dolarjev za steklenico.
Cin je v Londonu po prejšnjem skoku zopet padel od 637 1/2 funta šter-linga za tono na 607 1/2 dne 7. julija, do 10. julija pa se je dvignil na 613 3/4. Po londonskih cenitvah prekaša proizvodnja cina že več let potrošnjo.
še preden se njihova stebla popolnoma posušijo. Zalivaj pridno vso zelenjavo in vrtnino. Paradižnike in jajčevce moraš poškropiti z mešanico bordoške brozge in raztopljivega gerasola, da obvaruješ te rastline istočasno pred glivičnimi boleznimi (strupeno roso) in pred koloradskim hroščem.
V	tem času sejemo poletno solato in radič ter korenček. Sejemo tudi broklje in prVo endivijo. Na dobro pognojeno zemljo presajamo še gomolja-sto zeleno j cvetačo in pozno zelje ter ohrovt. Pobrati moramo vsakovrstne Semeniče in pri tem opravilu paziti, da se nam preveč semena ne porazgubi. Zaradi tega pobiraj Semeniče, zgodaj zjutraj ob rosi, ali pa ob oblačnem vremenu in nikakor ne kadar pripeka sonce ali piha močan veter. Uničuj na vrtu plevele in ne puščaj, da se na njem razbohotijo. Določiti moraš za seme najlepše in zgodnje sadeže poletne vrtnine, kakor: bučke, kumare, paradižnike, jajčevce itd.
V	vinogradu. Ponoviti moraš žvepla-nje in če je bilo vreme mokrotno, tudi škropljenje trt. Zlasti moraš paziti na mlade 'trte, da jih obvaruješ pred pefonosporo in pred (trtno plesnijo. Odstranjevanje zalistnikov in prešči-pav.anje poganjkov je pri kraju. Zato Pa moramo začeti s prekopavanjem. Vinograda, da bo ostala v zemlji vlaga, ki pospešuje debelenje in zrejanje grozdja. Francoski pregovor pravi, da velja za vinograd v tem času več enkratno kopanje kot dvakratno zalivanje.
Sadna drevesa zlasti močno obložena, moramo okopati pod krošnjo in jih po možnosti tudi dobro zaliti z razredčeno gnojnico.
S. A. FABBRICA ACGUMULATORI
NAJBOLJŠA BATERIJA
m n. nivo
Sedež in uprava : Via Tertulliano, 70
Tel. 54670, 53938, 581556, 584920 Pos lo valni ca: Viale Bligny,23-Tel. 5.12.07 Torino: Via Principi 0’Acaja 57 - Tel. 7.04.94 - Padova P.zza della Stazione N. 1 -Tel. 2.79.54 Bologna Via Amendola N. 2 -Tel. 3.83.03 Homa -Viale Aventino N. 88/90/92 Tel. 59.36.97 59.95.22 - Napol! Via Ugo Foscolo N. 4 -Tel. 6.07.26
C. C. Milano 238831 C. C. Borna 146198 C. C. Napoli 139488
KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS |
Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna s mena lastnega pridelka in inozemski • Trte, - sadna drevesa, razne cvet ki ne sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine
mleka dobimo, ki je tudi veliko bolj mastno.
Pred molžo poskrbimo, da je hlev snažen. Krmljenje, nastiljanje ali kr-tačenje živine med molžo ni umestno. S tem živali vznemirjamo in zaprašimo mleko. Preden sedemo k živali, jim umijemo z mlačno vodo vime in ga zbrišemo s snažno krpo. Pri pomivanju ne polivamo vode po tleh, ampak ulivamo v posodo. Ko vime brišemo, zbrišemo tudi okolico vimena, da se nam ne natrosi med molžo prah in dlaka v mleko. Roke imejmo snažne in suhe. Molzemo sede, da opravimo delo hitro in temeljito. Neposredno pred molžo živine z roko podražimo, da krava mleko prepusti. Prve curke mleka pomolzemo v posebno posodo, ker je navadno polno bakterij in nesnage. Nikoli pa ne naredimo tega v steljo, ker is tem število škodljivih bakterij še pomnožimo.
MiUTOTIJTE in IZDELKOV
Trst, Ulica I. della Croce 4
TEL. 94-570
T|jt. C0LINTER - TRIESTE
Trgovina z lesom na drobno in na debelo
MOŽE VLADIMIR
Skladišče in pisarna: Trst - Ulica Boccaccio št. 21 - Tel. 31-496
Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja.
Cene ugodne!	Cene ugodne!
„PARK HOTEL" na Bledu
Mednarodno znani hotel, ki leži tik ob pravljičnem Blejskem jezeru, nudi cenjenim gostom s svojim komfortom, priznano, izborno kuhinjo in odlično postrežbo prijeten oddih. Informacije in prenotacije za skupine in posameznike neposredno pri upravi hotela, telefon št. 338 in 248.
200 ležišč — Tekoča hladna in topla voda — Kavarna — Bar v kazino — Lastne garaže in teniško igrišče.
IMPEXPORT
Trst, ulica Cesare Battisti št. 23-Tel. 44-208
UVAŽAMO :	Gradbeni material in vsakovrsten les
IZVAŽAMO : Tekstile, kolonialno blago in vsakovrstne stroje
FRATELLI
imiiim ®
UVOZ - IZVOZ
NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE IN ZASTOPSTVA
BOSCH - MABKI.I.I - MERCEDES
Dovršeno opremljeno delavnico za popravilo električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile.
TRST — Ul. CORONEO, št. 39 - Tel. 24-955

STJDEXPORT
E. JOSIPOVIČ
IMPORT - EXPORT
TRST - UL. MAZZINI ŠT. 15 - TEL. 24-181 PUNTO FRANCO „ 28-328
Izvršujemo Vse posle trgovinskih operacij Specializirano podjetje za tranzitne posle
Pošiljamo DARILNE PAKETE z vsakovrstnimi predmeti. - Za kitro in točno dobavo obračajte se na nas
Prevzemamo zastopstva poslovnih interesov
KOOPERATIVA-SLOVENIJ A
ZADRUŽNO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ - TEL. 23-048/21-053 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 6/il. P. P. 75
snega isn terasnega lesa, ž@le2.EnišI&e prage, Sirastove doge, drva, ©gHie isn ©stale gosdme @©rtim©gnte
Ribarič Ivan
Zaloga trdega goriva in lesa
TU » 2S. ID :
TRST CLIlia C Ul S PI ŠTEV. 14 - TELEFON 93-502
S IK TL a )D ][ Š <C 1E :
ULICA D ELI,E MILIZIE ŠT. 17-19 TEL 96-510
UVOZ	IZVOZ
PRIZNANA’ STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO H0VA NAROČILA IN POPRA. VILA ■ NUDIMO PLAČILNE OLAJŠAVE Priporoča se
PRAČEK MARTIN
Skedenj - ULICA Dl SERV0LA 124
MESNICE SKUPINE	
LOIGO	GUIDO
Nojboljše riteso vseh vrst dobite v Trstu v sledečih mesnicch :	
CATTAHBZZA SILVIO	VENUT1I ROMANO
ULICA GENOVA (7	ULICA C. BATTISTI 24
Telefon 23-770	TeUfon 68-17
bigdt mm	L0IB0 GUIDO
ULICA GENOVA 15	ULICA UDINE 57
Telefon 23-760	Telefon 55-06
Oddaja avlumnbilov v najem
za preuoz
potnikov na STO in v inozemstvo
FRANC LIPOVEC
Trst, Dl. Timeus št. 4 - Tel. 90-296 v nradn - Tel. 33-113 doma |
CENE UGODNE I	CENE UGODNE
MIZARJI
KMETOVALCI
PODiETNlKI
I
n h
d i
Daske smrekove, macesnove in trdih lesov, t ume in p ankete najugodneje
CALEA
Tel.
90441 TRST Viale Sonnino, 24