MOEJVR
Dopise io spise .prejem« u red ni »i to »Domoljuba«. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu »tane 10 Din - Naročnina Stane W Din za celo leto. za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. inserate in reklamacije »prejema oprava »Domoljuba«. - Telefon »-92.
Cerkev v borbi za mir
Medtem ko skušajo državniki na vse načine ohraniti mir sanio z raznimi dogovori in razgovori, gre Cerkev v tem pogledu bolj na globoko, ker se hoče boriti aa mir z orožjem duha in srca.
Te dni, namreč 26., 27. in 28. aprila, so se ob zaključku svetega leta vršile v Lurdu veliko katoliške veirske slovesnosti za mir med svetovnimi narodi, ki so bile toliko pomen-Ijivejše, ker je na to manifestacijo poslal sv. oče samega vatikanskega državnega tajnika, kardinala Paccelija.
Dne 25. aprila je doSel v Lurd papežev odposlanec, ki so ga na kolodvoru sprejeli poleg uradne Francije tudi trije kardinali, 75 Škofov in nadškofov in tisoči ljudstva od vseh strani sveta, med njimi tudi Slovenci. Cela vrsta sedanjih in bivših ministrov je delala Spalir. Dva bataljona vojaštva sta bila postro-jena papeževemu odposlancu v čast. Vsak promet v sredi m«ftt»> bil tisti dan popolnoma nemogoč. Avtomobili in avtobusi, ki so se stekali od vseh štreni, so morali ostati daleč zunaj. Okrog Iurške votline pa so se »totisoči strnili v negibno sikupino. Ponoči in podnevi so ostali na svojih metrtih kleče, stoje in čepe, molili in se v takih položajih tudi hranili, prepevali in vzklikali-v vseh mogočih jezikih.
Začel se je tridnevni krog nepretrganih »vetih maš v lurški votlini. Noč in dan, tri dni zaporedoma! Trije francoski generali, vojskovodje iz zadnje svetovne vojne, so zavzeli mesta strežajev ob lurSkem oltarju in prižigali in ugašali sveče, ki so jih množice v tisočih in tisočih prinašali.
Lurd je postal velik oltar krščanskega človeštva. Tam se je dvigala edino molitev za mir, ki bo bolj in več zalegla kot tisoči diplomatskih sestankov.
Dne 28. aprila so zaključili velike svečanosti. Prisostvovalo jim je nad 900.000 ljudi, ki so navdušeno poslušali besede sv. očeta po radiu. Kakor iz nedosegljivih višav so se po lurški votlini in izven nje čule sledeče papeževe besede:
»Ljubljeni bratje, Kristusovi otroci, zbrani pri naši skupni materi Mariji v Lurdu, da zaključite sveto leto, ki je razdelilo toliko milosti med vse krščanske rodove sveta. Prosim Brezmadežno mater, da naj za vas posreduje pri svojem sinu. Prosim kraljico miru, da za nas prosi v imenu človeštva, ki hrepeni po miru. Prosim Mater pobožnosti, da uas nauči zaupanja v njenega Sina in našega Boga Kristusa. Bogu večnemu se zahvaljujem ob koncu svetega leta za vse milosti, ki jili je razdelil me<J človeštvo od enega-kraja sveta do drugega. Zahvaljujem se vsemu' krščanskemu »vetu, vernikom, duhovnikom ia škofom, da so posredovali milosti svetega leta hi s tem, da zaključujem sveto leto, želim, da bi v čistosti svojih duš v medsebojni ljubezni vživali te milosti za čim močnejšo utrditev mednarodne ljubezni.«
Nato je sv. oče počasi, razločno, tako, da so molitvi mogli na glas slediti vsi poslušalci, odmolil »Confiteor« ter na koncu podelil svoj apostolski blagoslov vsem v Lurdu prisotnim, vsej ljubljeni Franciji, vsem krščanskim narodom in vsemu svetu v imenu Očeta ib Sina in Svetega Duha.
ČmdPM kultura
Kdor prebira naše »napredno« meščansko časopisje, ali kdor posluša govorjenje mestue gospode, bo ob vsaki pritoki občutil, za kako vzvišenega se ima naše izohraženistvo nad »preprostim« ljudstvom. Ob vsaki priliki in povsod poudarja, kako je treba med neuko ljudstvo zanesti kulturo, kako naj šele mestno »naprednjaštvo« odpre zaostalemu kmetu vrata v politični raj itd. Skratka: na eni strani mestno izobražena t vo, ki ve in zna vse, na drugi strani pa topa čreda neumnih kmetov, ki naj ga napredno izobraženstvo vodi, a neuki kmet mu naj pokorno kima.
Res je, da so mestni ljudje hodili navad-več v šolo nego kmetiški in da so se zato tudi več učili. S tem pa še od daleč ni rečeno, da tudi več znajo. Kajti šola sama da razmeroma malo znanja, temveč prinesejo tega šele fvo opazovanje in pa trde življenjske izkušnje.	I Ka* poglejmo v politika Kdo je bil v '
Sloveniji desetletja nositelj in prvoboritelj za vse moderne demokratične politične ideje? Kmet in samo kmet, dočim so naša mesta bila in so še danes gnezda največjega političnega nazadnjaštva. Vsak zadnji kmet je politično bolj izšolan in bister, kot pa velika večina izobraženega mestnega »naprednjaštva«, ki se krmi s samimi plitkimi frazami. Isto je z gospodarsko izobrazbo! Kmet je s pomočjo duhovščine ustvaril in vodil vso agrarno slovensko gospodarsko organizacijo, dočim se je mestno »naprednjaštvo« s svojimi »naprednimi« pajdaši po kmetih leta in leta trudilo, kako bi to gospodarsko organizacijo bolj oblatilo in jo onemogočilo.
Pa — danes se nismo namenili načeti tega žalostnega poglavja, ki nam glasno priča, kako malo zaslužno vlogo je igralo naše meščanstvo v zgodovini slovenskega naroda. Kar nam je danes pri srcu, je neka prav po-gebno čudna kultura, ki jo v tako obilni meri
zanaša naše mestno »naprednjaštvo« že dolgo tudi na kmete.
Spomlad je tu in toplo solnce ter zeleua narava izvabljata, kar je čisto razumljivo, vsako nedeljo in praznik na stotine in stotin« mestnih izletnikov ven na deželo, in čim bolj bomo šli v poletje, tem večje in daljše izlete delajo meščani. To je prav in pametno, kajti zaduhli mestni zrak po vlažnih stanovanjih, delavnicah in pisarnah mora človeka polagoma zadušiti, če bi se vsaj tuintam ne naužil solnca in zraka po naših lepih belih vaseh, zelenih gozdovih in mogočnih planinah. Od vsega srca tedaj privoščimo mestni gospodi vse njih izlete in tudi zabave na teh izletih. Vsak naš kmetiški človek bo izkazal gotovo rad vsakemu meščanu vso prijaznost in vso gostoljubje. Da je to res, nam je najboljši dokaz dejstvo, da naša kmetiška mladina in pogosto tudi odrasli mestnega človeka kar vnaprej prijazno pozdravijo, dočim je jako redko slišati kaj obratnega.
Res, kar čudimo se, da ne pride skoraj nikoli do kakih naravnost ostrih nastopov med mestnimi izletniki in kmetiškim ljudstvom, kajti tista znamenita in tako proslavlja na mestna kultura, ki jo le prevečkrat hodi razkazovat mestno naprednjaštvo na kmete, je časih taka, da bi ne zaslužila drugega kot nekaj krepkih klofut in močnih brc. Le poglejJ rno spomladi. Ce pride mestna družba na kmete, se napol dorastla mladina kar zakadi po vrtovih, kjer lomi veje cvetočega sadnega drevja, tepta mlade setve, po hribih pa naravnost uničuje vse cvetje, kajti naruje si ga cela naročja in nahrbtnike, zato da ga naslednji dan doma zmeče vsega ovelega — med smeti. Se laže opazujemo to divjanje jeseni nad zrelim sadnim drevjem. Ob bolj prometnih izletniških potih bi moral kmet skoraj s puško v roki straž i ti svoje vrtove, da bi mu jih mestni podivjanci naravnost ne uničili. A več vrat lopjh in redkih planinskih rož je zavarovanih celo s posebnim zakonom, vendar vidimo lahko vsako nedeljo zvečer, kako vlači ta mestna »naprednost« cela naročja teh rož domov, da bodo naSe gore v nekaj letih vprav upostošene.
In obnašanje tega mestnega naprednjaštva!? Nedeljsko versko dolžnost opravijo le redki, pač jih pa ni sram zakaditi se za par minut v naše cerkve med službo božjo, kjer se obnašajo tako, da se ljudje zgledujejo. Večkrat smo že slišali pritožbe, da pridejo v hrame božje z gorečimi cigaretami. Še lepše slike se nam nudijo potem popoldne, ko pijani rjo-vejo po gostilnah in po cestah, mnogi pa, ki sploh nimajo toliko pod palcem, da bi se na-pili, se pa samo delajo pijane, ker so v svoji napredni izobraženosti prepričani, da bodo samo s tem dali zadostnega duška in izraza svoji napredni izobraženosti. Da se pri tem bedasto in »urovo obrezujejo ob naše kmeti-
Stran 234
>D!M)LJUB<, dne S. maja 1»85.
6tev. 18
RAZGLED PO SVETU
Htad potres ie uniči!
otok
Južnovzbodno od Kitajske leži otok For-moea. Ta otok je bil prvotno kitajski, po vojni leta 189o, pa so morali Kitajci, ki so bili premagani, izročiti Formoso Japoncem. Poleg poldivjili domačinov, deloma Se ljudožrcev, je na Formoei muogo nad 200.000 japonskih naseljencev, ki izkoriščajo zlate rudnike, gojijo sladkorni trsi in skrbe za red na otoku. Polnaj>i domačini plezajo na drevje in nabirajo smolo, katero potem Japonci v tovarnah presuavljajo v znano kafro. Nekateri domačini sploh prebivajo na drevju, kakor opice.
Otok Formoso je zadela te dni strašna jKitresna nesreča. Na velikonočno nedeljo ob 4 Zjutraj se je na vsem otoku začela tresti zemlja. Ker pa je potres ua Formoei nekaj isakdanjega, se ljudje začetkoma niso preveč Orestrašili.
Dve uri keaneje je prestrašil ves otok prvi večji potresni sunek. Zemlja se je po-lekod 4 m visoko dvignila, drugod pa do i m globoko pogreznila. Vse Je začelo be-"ati od morja v notranjost dežele. Begunci na avtomobilih, avtobusih, motornih kolesih, s onjsko vprego, na kolesih in peš so hoteč iti iz nevarnega območja grozečih morskih . alov, zašli v smrtnonosno zemeljsko valova- ,
nja. Kogar ni pogoltnila zemlja, je upehan obležal.
Tako v glavnem mestu Taihoku, kakor po deželi je vse razrušeno, tudi poslopja, k! so jih zgradili iz železobetona. Marsikje se je pod železniško progo zemlja dobesedno pogreznila, tako da vise tračnice ponekod 10 metrov nad nanovo nastalim prepadom.
Strahotne so posledice potresa zlasti v petrolejskem ozemlju, kjer so se podrle vse naprave, se je vžgal petrolej in goreč začel teči v reke. ki so tako zanesle požar v gozdove ob bregovih in dalje na vse strani.
Japonska je z letali pripeljala na Formoso vojaštvo, reševalce, zdravnike, zdravila in živež. Reševalci pa imajo zelo težko delo. Že spočetka je bila na vsem otoku strašna vročina, zaradi katere je začelo zmanjkovati vode. Poleg tega so ob prvih potresnih sunkih počile vse vodovdne cevi tako, da je v teku ene ure po potresu izginila vsa voda.
število mrtvih cenijo že doslej nad 5000. nnd 12.000 p< utopij je popolnoma rasdejanih in prav toliko močno poškodovanih, da ni mogoče bivati v njih. Skoda, katero je povzročil ta strašni potres, je neprecenljiva.
AVSTRIJA
s Slovenska beseda je aa Koroškem doma.
Vzlic opetovani obljubi merodajnlh Ciniteljev ie ostalo glede pouka slovenskega jezika na Aoroškem vse pri starem. Nedavno je pozvala Prosvetna zveza, naj društva uvajajo slovenske jezikovne tečaje, o katerih zadnji »Koro-iki Slovenec« piše tudi sledeče: Od osmih naših slovenskih jezikovnih tečajev smemo danes s ponosom vnovič poudariti: Slovenska fceseda fe aa Koroikem doma, t srcih aaiik najmanj^ žrri aeate^va icQa p« dobrem la izdatnem obvladanja slovenske matenie go-
vorice. Kje aa sveta je ie narod, ki b« ob več-j desetletaik ne«i<iSt»tkik ia skrajni pomaajkgi-1 »osti poek* materinščine v Sjadskih šolali ohranil v sebi še toliko odparaoati, da tako isrnuto dokasatje svojo ntmajaaa težnjo po pravici v javaik šolah; s tem, da kljub tisočeri drag! fertži sem, gaata od ljubezni do svete ; csaterne bessd«. pisnomi peck svoje dec« v 1 lastni govoričil V sleherno našo župnijo pro-I stovoljni slovenski pouk!
s Drobiž is tcrataaa. V Trebijt-Ofu pri Šmarjeti v Rodu sta umrla Matevž Serajaik in 40 letni Tcanti Pogaaič, — V Loga vasi so pokopali 23 letnega Jožela Aichhoizsrja po dom.
«te ljudi, zlasti ob dekleta. menda ni treba ae pose!*j navajati. Prepričani sh»o, da spada tndi tu k napredni kulturi.
Naravnost moka je pa peljati Be svečer s takimi izletniškimi vlaki. Tolike surovosti, preklinjanja, kiafanja in »ličnih »pričeval napredne mestne kulture nc d,iiivi Aiovek aiepa. kot ie med par postajami na nedeljskih re-fernih vlakik. Najbolj žalostno je pa to, da se večkrat celo napredne »darner, >miloetljive< in »gogpodi&i©« prav nič se razlikujejo od svojih izobraženih >kavalirjev«. Kmetici atar-® 86 upravičen® sgiaiajo, kako morejo trpeti mastni stark tako podivjano obnašanje svojih Radebudnih »fospodičein hčeri in sgospo-<žov« sinov, ki besede sramežlpvoet apioh ne poenajo. Zadnji **$uii kmetiski hlapec ima več kulture kot jw takale risobražefii« še napol smuka vi pari.
Kiamo tak« kriviini, da bi obdolživa« prav vs« mestne isleinike takega surovo podivjala obaaiaaj«. » vsak, kdor je ip-ej ko-H&aj prilike epssmM vse ta, bo pršnaj, da je takih ia! le prevelik del, toliko, da ae mora Md njioB t m vb tam zgrmfmh eelo samo njihovo
r
časopisje. Kdo se bo tedaj čudil, da gleda naš kmet ua to j napredno* mestno izobrazbo z upravičenim preziranjem, saj ima pač re«k naš luno! vsaj toliko resnične srčne kulture, kot pa tpfcUe uiestni podivjane!, ki si pa v Moji omejenosti še domi&jujejo, da so izobraženi in hočejo prezirljivo gledati na neumnega kmeta.
Upravičeno lahko vprašamo, kaj bi se sgodilo z večjo družbo kmetiških lantov in deklet, de bi prišla proti večeru ua pr. v Ljubljano, bi začela lomiti ia ruvati po nasadili tvetje, nato se pa preklinjaje, klataje in rjove vlekla po ljubljanskih ulicah. Niti par minut bi ne trajalo to početje, temveč bi vse jhitoo vtaknili v luknjo. Prav lahko zato tudi kmetje sah tovarno, da um orožničtvo obvaruje takih mestnih »kalturoouiMev« aa kmete in da to napredno izobraženstvo pouči, kako se inm dosfcjea človek vesli. Dostojen mestni «ovek b« oa kmetih vcUao gostoljubno, prijazno in dostojno sprejet, a prinašale« take »napredne kulture«, kot smo jo opisali zgoraj, pa prav odločno odklanjamo Ce ne bo drugače, b« bomo morali sami zavarovati pred njo.
Kužternikovega in 24 letnega Jakoba Jeliča, Zadnji je bil pri pomožni straži na humber-fkem mostu, kjer ga je vlak tako poškodoval, da je nato v bolnišnici umrl. — V Sel ah so položili v grob 66 letnega bivšega drvarja Gašperja 0 g rita. — V Podfcrnosn je zapel mrtvaški zvon staremu Hotsteterju it Sela pri žrel-cu. — Izšel je koroški deželni zakon, ki predpisuje davek 5 šilingov na kolesa.
ITALIJA
s Itslijansko-nbesinski spor. V Afriko sta odšla italijanska parnika »Colombo« in »Praga«, na katera so vkrcali oddelke 70. in 86. pehotnega potka ter ded iažeajerskih čet. Prevozi italijanskih čet v AIriko še niso prenehali,
—	Abesiaski cesar je izdal povelje, s katerim s vaja splošno vojaško dolžnost. Cesar napoveduje, da bo vsak abesinski državljan zažgan pri živem telesu, če irda svojo domovino.
—	Po italijanskih poročilih so na abesinski ireji na dnevnem redu napadi razbojniških skupin na karavane in poštne prevoze.
BOLGARIJA
s Republike je botri proglasiti. Državni preobrat je hotel izvesti te (iai bolgarski notranji minister polkovnik Krum Kolev. £e bi se udar posrečil, je nameraval Kolev proglasiti republiko. Predno pa je mogel izvršiti svoj namen, so ga zaprli in z njim več nižjih oficirjev, ki so bili zapleteni v zaroto. Vladnim krogom povzroča veliko skrb neenotnost med bolgarskimi oficirji. Povsod so zmede, kjer se vojaštvo vtika v politiko. — Bolgarski zunanji minister Kjuseivanov je izjavil, da bo še naprej delal za utrditev bolgarsko-jugoslovan-skega prijateljstva. —- Novo ustavo hočejo uvesti na Bolgarskem. Vendar bo o spremembi odločevalo ljudstvo s tajnim glasovanjem.
FRANCIJA
s Za obnovitev monarhije v Grčiji Bivii grški, kralj Jurij je sklical v Pariz« posvetovanje rojakov, navdušenih ea monukisttčni ustroj Grčije. Ugotovili so, da ni M čas po letu 1924 nikdar tako ofoden za povratek kralja na presto!, kakor je sedanji Kratj je izjavil, da bi vodil politiko Balkanske zveze. Po posvetovanju je bivši grški kralj Jurij odpotoval v London.
ANGLIJA
s Predpisi s* postasak« Semfidate. Na Angleškem mora vsak kandidat vložiti kavcijo 500 funtov, to je okrog 12.000 Din. V shi-iaju, da ae dobi v okraju ene desetine glasov, fegubi kavcijo, ker je vod« urade na nos, češ, da ima i jod i z« seboj.
Po aKgieSkih vestek rasa sedaj Nemčija dvakrat toliko letal kot Anglija.
BANKA BARUCH
II, RM	f»«rf$
Odprenui« dea«, v lugoeiavlto
na jhi treje tn p« a.iboljJem JSaZTImS
Vrši vee banču« posle liajkiilkateejr Požtoi uradi » Ruigiji fWjjj ^t^g ja ^^^
Na zahtevo DMljemo brezplaiuo »si« ček. nakaanka
KAJ JE NOVEGA
Papeževo pismo evharisličnemu kongresu
AMERIKA
s Raino, V Imperial Pa je umrl 65 letni Peter Pervanja iz Praprotna pri Tolminu. — V Pueblo Colo je preminula Jožefa Božič iz Malega otoka pri Turjaku. — V Dunlo Pa je odšel v večnost 73 letni Andrej Zupan nekje U Hrvatske. — V Pueblo Colo sta umrla Bar-ney Papež iz Sel pri Hinju in Barbara Jaklje-vi6. — V Forest City sta se smrtno ponesrečila pri delu v gozdu 54 letni Frank Zupančič Iz St. Lovrenca ob Temenici in Alojz Lavrič Iz Črnega potoka pri Kočevju. V istem mestu je umrla tudi Terezija Oven. — V Crested Butte Colo je zapustil solzno dolino 80 letni Anton Fišer iz Ljubljane. — V Wenatschee Wash. je zapel mrtvaški zvon 79 letni Jože-(ini Padovšek iz Sevnice na Štajerskem. — V Oregon City je izdihnil 52-letni Joe Setina iz vasi Prebačevo pri Kranju. — V Milwaukee je na veke zatisnil oči Mike Korbar iz Čateža pri Veliki Loki. — V Buena Vista Pa je umrla 55 letna Marija Počivalnik od St. Pavla pri Celju. — V Vestabury Pa je zatisnil na veke oči 44 letni Frank Barbič iz Jelšan pri Ilirski Bistrici. — Argentinski »Novi list« se pritožuje, da so Slovenci v Argentini v Južni Ameriki poznani domačinom le kot »austriacos«, »triestinos« ali pa »italianos«. Kot Slovence ali Jugoslovane jih nihče ne pozna. In list dostavlja: »Slovenci so si tega sami krivi, ker pripovedujejo, da so iz Italije ali Avstrije. Enako je bilo pred ieti tudi v Severni Ameriki, ko Slovenci niao rekli, da so Slovenci, pač pa, da so Kranjci ali Avstrijci. Ta nezavednost našega naroda je tedaj povzročila, da se je oblastno dopustno gievilo Slovencev za naseljevanje v Ameriko znižalo na 690 letno, namesto da bi znašalo najmanj 3000 na leto. — V Steelton Pa je preminul 65 letni Marko Kofalta iz Rakovca pri Metliki.
DROBNE NOVICE
34 milijonov Šilingov aa ponovno uvedbo splošne vojaške dolžnosti je pripravila Avstrija.
Vsaka agitacija sa mir ja sedaj v Italiji strogo prepovedana.
Pol milijard« fantov ima Nemčija naloženih v zanesljivih inozemskih bankah. Vojni fondi
Panevropejcl zborujejo prvega maja na
Dunaju.
Prepovedano je nošenje rdečih zastav ob
prilikah javnih shodov in sprevodov v Nizozemski.
Preko 10.000 članov iteje stanovsko združenje katoliških inženjerjev v Franciji.
Katoliški veterinarli v Južni Afriki so si izbrali za svojega zaščitnika sv. Frančiška Asiškega.
100 m bo Tisok kip sv. Terezije od Deteta Jezusa v državi Peru.
Članstvo pri iramasonskih ložah prepoveduje uradnikom tozadevni novi portugalski zakon.
To leto mine 125 let odkar je bil v italijanski Mantovi ustreljen tirolski narodni junak Andrej Hofer.
450.900 občinskih odbornikov bodo izvolili v nedeljo dne 5, maja v Franciji.
Osebno diktaturo kralje Borisa so uvedli v Bolgariji.
Nova poljska ustava daje predsedniku republike diktatorsko moč in iemljo narodnim manjšinam vse pravice.
Na službeno naznanilo o II. evharističnem kongresu za Jugoslavijo, ki ga je ljubljanski škof poslal sv. Očem, je dobil od papeževega državnega tajnika sledeči odgovor: Državno tajništvo Nj. Svetosti. St. 143744.
Vatikan, 18. aprila 1935 Prevzvišeni in prečastiti gospodi Ze iz dolge izkušnje je znano, da evharistični shodi, ki se vsepovsod vrše, nikdar ne ostanejo brez premnogih koristi za duše; zato se je vrhovni poglavar močno razveselil, ko si mu naznanil, da pripravljajo jugoslovanski škofje z vnetim sodelovanjem vseh vernikov take slavnosti v bližnji bodočnosti v Ljubljani.
Da bi torej tudi vi dosegli kar najobil-nejše sadove svetosti in pobožnosti, ki jih na vseh krajih rode taka zborovanja, sv. Oče že
OSEBNE VEST!
d Družina, ki je dala štiri novomainike.
Na belo nedeljo je bila staroslavna minorit-ska cerkev sv. Petra in Pavla v Ptuju priča slovesnosti, ki se nemara še ni vršila v njej, otlkar stoji. Pred oltar je stopil p. Metod itu-par, da je daroval Gospodu prvo nekrvavo daritev, obenem pa je praznoval njegov oče g Janez Rupar, upravitelj bolnišnice v pokoju, svoj 70. rojstni dan. Novomašnik je četrti izmed njegovih sinov, ki se je posvetil maš-niškemu poklicu. G. Rupar Jožef je kaplan v Lučanah, p. Alojzij je lazarist v Pekingu na Kitajskem, Maks pa lazarist v Celju. Najstarejši sin dr. Ivan je zdravnik v Admontu na Štajerskem, Franc je brat-laik pri lazaristih v Gradcu, Cvetko pa pri kapucinih v Ptuju. Hči Rezika je poročena z zdravnikom g. dr. Breznikom, Mici gospodinji pri bratu Jožefu, ostale štiri pa še študirajo. Ali hočemo še kaj zapisati? Najbolje nič!
d 60 letnico rojstva je praznoval te dni znani ljubljanski stavbenik g. Ivan Ogrin. Na mnoga letat
IZ DOMAČE POLITIKE
d Stara skupščina je štela 305 poslancev, nova pa jib bo imela 368.
d Ve« kot polovica dosedanjih poslancev zopet kandidira. Razdeljeni so na vse štiri potrjene kandidatne liste.
d Advokati se zelo pečajo » politiko. To vidimo, ako pregledamo za te voljtve vložene kandidatne liste. Na listi g. Jevtiča kandidira 100 advokatov, na listi dr. Mačka 110 advokatov ia na Maksimovičevi listi nad 100 advokatov.
d Kaj hoč® g. Maček? Na volivnem shodu v Skoplju je kmetijski minister Dragotin Jan-kovič izpregovoril o tako zvani »zedinjeni opoziciji«. Tako je označil zvezo g. dr. Mačka z gg. Spahom, Davidovičem, Jooo Jovanovičem, Dragoljubom Jovanovičem in dr. Trumbičem. Minister je ugotovil, da jugoslovanska javnost prav za prav m ve določno za program tega sporazuma. Gotovo je, da je dr. Maček vodja
sedaj pošilja svoje molitve do Jezusa Kristusa s prošnjo, da bi to siovesno zmagoslavje prineslo božjih darov vsem, ki ga pripravljajo. V poroštvo nebeške pomoči iu v pričo Svoje naklonjenosti Nj. Svetost z vso ljubeznijo podeljuje apostolski blagoslov tebi in vsem, ki žrtvujejo svoje moči za to pobožno delo.
Ker pa prosiš v imenu vseh vernikov Jugoslavije za papeževega poslanca, ti naznanjam, da je sv. Oče dobrotno ustregel tvoji prošnji in je to službo poveril Nj. Eminenci Avgustu Hlondu, nadškofu gnezenjskemu in poznanjskemu.
Ko ti to sporočam, izražam primerno spoštovanje	*
Tvoji Prevzvišenosti
prevdani E. kard. Pacelli.
»separatističnega hrvatskega nacionalizma«. On je 13. fe'wuarja izjavil švicarskemu listu »Courrier de Geneve«, po katerih se ne da soditi, kakšno jugoslovansko državo ima on v načrtu. On je za nekako društvo narodov v Jugoslaviji. Dejal je: »Nikake administrativne reforme, niti vsiljena avtonomija nas ne morejo zadovoljiti, ker ne moremo dovoliti, da bi bil naš hrvaški parlament, sabor, razpu-ščen in da bi naša uprava bila centralizirana v Belgradu.« V smislu Mačkovih načrtov bi moral sporazum vseh narodov v Jugoslaviji obsegati: Srbe, Črnogorce, Slovence in Hrvate. Tvoril naj bi pet zasebnih avtonomij v dr-žavnopravnem smislu, to pomeni pet nezavis-nih državic, katerih meje naj bi se med seboj določile v smislu federalizma. Nato je minister očital dr. Mačku, da ima zveze s Sveto-zarjem Pribičevičem. Trdil je nadalje, da voda to zedinjeno opozicijo prav za prav Zagreb.
d Dve, tri « kandidatih. Na listi g. B. Jevtiča kandidira v Sloveniji med drugimi tudi pet učiteljev, in sicer so to: Karel Doberšek v prevaljskem okraju, Rudolf Pleskovič v laškem okraju, Leopold Kovač v slovenjgraj-skem, Ljudevit Komar v šmarskem in Karel Štrbenk v novomeškem okraju.
Naša uganka
Iircšite in dobro spravite!
I OZ
Isrežito in dobro spravite!
Naročajte in čitajfe naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis!
»SLOVENEC«
je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Sta?!« na mesec 25 Din. — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugosiov. tiskarna.
d Zadovoljni učitelji. Dne 5. maja bodo pri di^avnozoorskin volitvah nastopile le odobrene štiri kandidatne liste. Slovenija« poroča k temu: »Na vlaunem kandidatnem izkazu je 12 prejšnjih poslancev, med njuni Mo-horič in Vošnja.k, ter pet učiteljev, zaradi česar je učiteljstvo navdušeno, ker pod Kra-niarjevim vodstvom slovenske politike ni bilo nobenega kandidata-učiteija in seveda tudi ue poslanca, čeprav je bilo učiteljstvo zaslužno za njegovo osebo.«
u Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Per i'ranču, kajtetau v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti znamko za odgovor za 3 Din.
o Ko bi nc bile krivcev tam, kjer jim Miin ne moreš. Na volivnem shodu na Suša-ku je prometni minister Vujič dejal, da je vla<la že poskrbela, da pridejo pred sodišče vsi tisti, ki so prišli do bogastva po nezakoniti poti, in da jih bo zadela zaslužena kazen. Sicer pa, Bog daj, da bi se besede g. ministra spremenile v dejanja!
DOMAČE NOVICE
d Lepa Slovenija. Nemški časi>pis j.Viiin-chener Neueste Naehrichten« je v številki dne 19. aprila priobčil članek o lepotah Slovenije, ki ga krasijo slike Rogaške Slatine, Ljubljane in Bleda. Okolico Bleda imenuje člankar »sprejemni salon Jugoslavije«. To je pesem gorske pokrajine. Clankar popisuje tudi Rogaško Slatino in se čudi lepoti ljubljanske ckuice. Posebej omenja tudi nebotičnik in Tivoli. Malofcje je bila narava tako radodarna, kakur v Sloveniji, kjer je nasejala tolikšno
lepoto.
d Velikonočno ibororaaje Slomškove dražbe ge je vršilo v znamenju priprav za ju-
goslovanski evharistični kongres v Ljubljani in je v vsakem oziru prav lepo uspelo.
d 250 letni jubilej svetišča »Majke božje
Bietriške< na Hrvatskem bodo proslavili dn«
7. julija. Ta dan boeta dobila kipa Marije in
Jezusa v tej božjepotni cerkvi zlati kroni, ki Jc bo blagoslovil sam »veti oče.
d Spominske ploščo pokojnem« triglavskemu in »Bika Jakaba A^aia bodo slovesno odkrili dne 12. maja na Šmarni gori. V petek
10. maja pa priredi Glasbena Matiea v ljubljanski {illiai-UHuik-iij dvorani Aljaževo akademijo.
d Tako je. »Glasnik belgrajske.uadškofi-Jet piše: »Kakor lani, so se pojavili v Belgradu tudi letos mali harmonikarji iz slovenskega Maribora. Udoležffi so »e pravoslavne Trbice, naše velikonočne procesije pa ne. Nc-doKsilt otrok ae >»d«je soben« kri«dad Kuj morejo oni za to, če je njihovim staršem, oziroma vodstvo prirejanje koncertov več, ko vsa svetost Vstajenja, ki je največji pralna vsega krščanstva. VpisSanje je: kaMne memme bo-do imeli li otroci * svojih žrelih M veliko noč mladosti? Na« je velik« noč spomin verake in družinske skupnosti, saj smo kot <*roci ravno ob Vstejeajri ftntili, da tudi mi
spadamo zraven k procesiji in pri velikonočni mizi na* je objela svečana domačnost, ki je ni mogoče pozabiti. In harmonikarji? Drdra-joči brzovlak, letanje po velikomestnih ulicah, poročni zvoki harmonik«, to bo njih spomin na mladostno veliko noč... K večjemu še to, da so mimogrede tudi cerkev obiskali. Pa samo mimogrede... Ne čudi nas, ko smo iz verodostojnih virov poučeni, da se eelo tukajšnja pravoslavna mladina zgraža nad dejstvom, da nekateri katoličani svojo deco za največji praznik pošiljajo proč od doma .. .<
d šolsko leto na srednjih šolah v naši državi so podaljšali za 14 dni in bo pouk trajal do 10., oziroma 15. junija.
d Vsi sejmi so odpovedani med 2. in pa 6. majem na ozemlju savske banovine.
d Zelo nujno in važno. Vse one, ki so vzorce sprejeli, prosim, naj hitro pošljejo naročilo, vzorce pa, katere nujno potrebujemo za druge stranke, nemudoma vrnejo, za kar se vnaprej zahvaljujem. — Stermecki, Celje.
d V snšaškem pristanišču je zadnje čase zelo velik promet. Zlasti živahen je promet z lesom, ki se v znatnih množinah izvaža. Le škoda, da so cene našega lesa tako nizke, da ga mora kmet skoraj zastonj oddajati.
d Za čimprejšnje sklicanje vsedrravne gospodarske konference se poteguje v posebnem uvodniku .Trgovski list«.
d Verstva v Zemunu pri Belem grada. Po najnovejših podatkih ima Zemnn: 13.700 katoličanov, 12.700 pravoslavnih in okrog 2000 članov drugih veroizpovedi.
d Nad ea milijon Din čistega dobička je d<-segla lani konzumna zadruga državnih nameščencev v Zagrebu.
d Vizumi na petnih listih za potovanja med državami Male zveze (Jugoslavija, Romunija, Češkoslovaška) bodo odpravljeni. Tako so sklenili na zadnjem zasedanju gospodarskega sveta Male zveze.
d Velik obisk is Avstrije so imeli za ve-likont*»ie praznike v Mariboru. Okrog sto osebnih avtomobilov in nekaj velikih avtobusov se je pripeljalo čez mejo ter se ustavljalo v mesta in okolici pri vinotoiih in gostilnah. Precej šilingov so pustili Avstrijci oba dneva v Mariboru.
.d !Saos» strupenih kač se je pojavilo v Hercegovini,
d 500.000 Din ima proračun savske banovine določenih za tamošnje sokolske župe.
d 12 milijonov Din posojila je dovolila Državna hipotekama banka za gradnjo novega poslopja pravne visoke šole v Belgradu.
d Po pravilniku o višjih tečajnih izpitih (maturi) bi morali pisati iz narodnega jezika dve nalogi, eno iz slovenščine in eno iz srbohrvaščine. Ministrstvo je sedaj odredilo: Iz narodnega jezika se pišeta dve nalogi, prva iz slovenske književnosti, draga iz srbohrvatske literature v srbohrvaščini aH slovenščini.
d Kak« bomo letos letaJi p« fraku. Kon-eem »prite ee s pričetkom letalsk- dobe otvo-rijo pri na« nove proge Belgrad-Sarajeno in zveza t Bito!jem, ostanejo pa stare proge Bel-(frad—Zagreb-Dunaj, Belgrad-Skoplje, Za-greb—Sušak, Ljubljana-Sušak. Iz Zagreba odhaja letalo vsak dan ob 9.15 čez Borovo in dospe ob 11.35 v Belgrad. Od ta m odleti ob 14.20 in dospe v Zagreb ob 18.46. V Gradec odpotuje ofc 17, dospe ob 17.50 m nadaljuje do Dunaja, kamor prileti ob 19. Na Sušak odleti fas Xagreb« prvi ob 9.30 in je tam ob 10 15 dragi ob 17.05 ra je tam ob t8. S Sušafca od-m prvi efe 7.25, drugi ob 13.« ter dojeta v aagrsb ob 820, (Mirtama ob 14. _ o«*,, vo_
zoviiic nit teh progah ms,luo znižane, h Belgrada v Zagreb se plača 360 Di« 440 Din), iz Zagreba ua Sušak 200 (prej 250) Din. Razen navedenih dveh veljajo še ua. slednje nove oene: Iielgrad Borovo 150, Borovo—Zagreb 250 Din, Zagreb—Gradec 320 Belgrad—Dunaj 950 Din, Zagreb—Dunaj eoo' Belgrad—Niš 180, Niš-Stopi je 160, Belgrad —Skoplje 300, Skoplje—Bitolj 130 (nova proga), Bitodj—iiolun 150, Skoplje—Solun 250, Belgrad—Sarajevo 250, Sušak—Ljubljana 200 Din. Mnogo zanimanja je za progo, ki jo bo uvedla Češkoslovaška med Prago in Sušakoin, Letalo bo imelo prostora za 10 popotnikov m bo rabilo za progo Draga—Bratislava—Zagreb —Sušak pet ur. To bo torej tretja zračna za-grel>Ska zveza s Sušakom.
d Za 78 milijonov smo več issvozili kakor uvozili v letošnjem marcu.
d Vso svoje knjige (unioli 6000) je zapustil pokojni upokojeni trnovski župnik Vrhov-mk licejski knjižnici v Ljubljani.
d 40.000 Diu davka in banovinskih doklad ter 250.000 Din davka za imetja na romunskem ozemlju bo odpisalo naše finančno ministrstvo na prošnjo gospodarskih krogov iz Bijele crkve.
d S tihotapstvo«! »i šale. Ogromna denarna kazen bo zadela tihotapce saharina v Mariboru, Zračil na li so jo na (»rini takole: redne pristojbine za 109 kg uvoženega saharina Din 158.299.50; 15kratna kazen Din 2,347.492.50; taksa za pregled in sodbo Din 71.410, deklaraeijfka taksa Din 7.50. Skupaj tedaj čedna vsota Din 2,577.209.50, ki jo bodo morali tihotapci plačati z vsem svojim premoženjem, kar pa bo manjkalo, bodo morali odslužiti z zaporom.
d Za okrog 10.000 Dia obleke in perila je odnesel neznani tat gospej Amaliji Lenardovi v §t. Vidu nad Ljubljano.
d Deset 3et ječe ir, 3B tatvin je dobil pred celjskim okri/žnirn sodiščem neki krojaški pomočnik iz Vitanja.
d Kmečki rasgazin t Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega dotss), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite to trgovino in prepričajte sel
NESREČE
d Ompsiargfca poslopja m »gorela posestniku in gostilničarju Antonu Goljati v Cirkovcib na Dravskem polju.
d Zgorelo je gospodarsko poslopje in v njem krava m več svinj posestniku Martinu Berložniku pri Sv. Flori jamu pri Mariboru.
d Hišo in vsa sospodaraka poslopja, je uničil požar posestniku Janezu GosBfii, p. d. Kir-nu na Stari Vrhniki.
d Dva kilograma tmizk ktutiea se je k k o telil po pobočju. V občini Bressso ob Dravi stanuje družina malega posestnika Aatona Titrnerj«. V hišo se je aa selila črna žalost ob bridki izgubi male triletne Tončke, ki jo je po nesreči ubil njen devetletni bratec Jakob. Oba otroka ata ae igrata pred hi5o na toplem dopoldanskem solncu, ko je bila mati zaposlena pri domačem opravile v kateri ji. Naenkrat se je J»kwe domislil, da bi napravil nekaj pi-šfelk ter se je podal v hrib nad žsižb po vrhove veje. Povzpel se je tekih 90 metrov visoko v br«i«, dočim je njegw« tnala sestrica ostala na vznožju, ker ni mogla as bralcem. Med rezanjem veje se je bratcu sprožil P«4* nogami kaka 2 kg teže« kamea, na katerem je stat, ter se »kotali! po pobočju. Sadi velike strmine ie dobi! kamen saatno bi t ros-1, da j«
odietei od tal v Iktiut pivtt globini. Nesreča je hotela, da je na vmožju zadol v glavo Tončko, ki je »podaj čakala na bratčev povratek. Ko je čez nekaj časa mati pogledala iz kuhinje, je našla nedaleč vstran malo Tončko nezavestno ležati. Prenosi« jo je v hišo, bila pa je vsaka pomoč zaman, ter je dekletce kmalu umrlo.
d Rame neagods. Pri smučanju na Rati-tovcu si je zlomil lev« nogo pod kolenom 22 letni uslužbenec banke Sla-vije v Ljubljani Anton Klančar. — Pri padcu z voza je dobil
hudo poškodbe po vsem telesu 29 letni rudar Viktor Urbane iz Hrastnika. — Konj je brcnil v trebuh in hudo ranil 30 letnega posestniko-vega sina Jakoba Juga iz Zapiane pri Vrhniki in 12 letnega poseatniljovega sina Jakoba Kokalja iz Kokenj pri Moravčah. — Ko se je igral 7. ročno granato, je ta eksplodirala v rokah osemletnega Adolfa Jana, sina mizarskega mojstra iz Gaberja pri Celju. Deček je ranjen na giavi in po vsem telesu, na desni roki pa mu je odtrgalo tri prste. — Med delom je padel težek hlod na 24 letnega delavca J. Pov-šeta iz Zagorja in mu zlomil nogo.
NOVI GROBOM
d Najstarejši Jmačiškiuj 95 letni Luka iie-gič je umrl te dni v Humac-Ljubuški na Hrvaškem.
d Ke, on ni umrl... V Kamniku je odšel h Gospodu po večno plačilo g. Ivan Fajdiga. — Na Krtini pri Dobu je zapustila šolano dolino 85 letua Frančiška, mnogoletna kuharica v župnišču. — V Mekinjah jo izdihnila pri svoji sestri 55 letna Ivana Ssi&ott, vdov« po
ervtoL pisar, asistentu iz Litije. — V Litiji sra zakopali Ljudmilo Eoblek, roj. Oblak, zdravnikovo vdovo. N« G Uricah pri Ljubljani ja zapustil solzno dolino Josip Rožmanec, upravitelj poslopij bivše milarne. — Pri Sv. Ani v Slov. goricah ja na veke zatisail o« 90 letni posestnik Ivan Ornik. Istotam je umrla zgledna žena Marija ŠimpL — V Laškem je odšla na drugi svet Matilda Tadina, laatnica hotela.
—	V ZabjaJku pri Ptuju je zaspal v Gospodu 68 letni Janez iirenčič, posestnik in gostilničar. — V Mariboru je umrl Joško Kessler. — V P ni ho v i je zaspala v Gospodu 74 letna Frančiška Sušnik, kuharica v župuišču. — Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je zaspal v Gospodu Ivan Jurančič, potovalni učitelj za čebelarstvo.
—	V Ljubljani so zapustili solzno dolino: zlatar Kajo Delič, vdova po nad učitelju Alojzija Jerže, rudarski nadsvetnik inž. Bogomil Ci-helfca, čevljarski mojster Martin Dolenc in učenka II. razreda osnovne šole Jelka Vrabec.
—	Naj počivajo v miru!
RAZNO
d Misijonar g. Andrej Xnmp«j je bil n«
veliki petek od ljubljanskega okrožnega sodišča po zakonu o tisku obsojen' na osem dni zapora in 300 Din denarne kazni, io sicer pogojno za eno leto. Gre za letak, ki je bil priložen jesenski Številki »Bogoljuba«.
d V »i n« aa vse kup«-«, Radi izredno velikega zahtevanja vzorcev poročam vsem onim, ki naročujejo pri meni vzorce, da počakajo 5 do 10 dni, dokler jih druge stranke ne vrnejo. Stermecki, Celje.
II. EVHARISTIČNi KONGRES
Ljudsko petje na kongresu mora biti veličastno. Posebno važno je, da znajo vsi udeleženci prav peti »Himno sv. R. Teleta« in himno »Povsod Boga«. Obe himni imate tu natisnjeni z notami. I/režite si jih in uporabljajte jih pri ljudskem petju v cerkvi. Posebno pazite na nekoliko spremenjeno besedilo in melodijo pri himni »Povsod Boga«!
Ha spomladanske zdravljenje
a* Hitenj« Ur* ln pri ilaM pnlmi xip«rabl)jOte znani
PUlNiJiJUHai 3AH3VEC
Mstsn ]e le, 6e noit
1)	naiSltnt 41 et
2)	Imo proinalslca: Apoteka Mr. Bab«v«e, Ljubljana,
3)	»or-t biti plombiran.
ToroJ ta apomladanako zdravljenja samo pravi:
PLANINKA-čaj BMIOVitC
'leir. !.r. 76 nI .1. [1 1«.
Gavnih — 70 letnih
Slučajno smo zvedeli za ta jubilej, katerega je minulo nedeljo obhajal naš vrli moj Kavšek Anton iz Doba pri št. Vidn na Dolenjskem. Ko si je iismreS začel tesati svoj osmi življenjski križ, jc poskrbel, da je fiasilno društvo, katerega vodi že oa njegove ustanovitve, postavijo nad svojo vasjo še evhari-stični križ. Kako je pomenljivo za moža, ki je tudi vse dosedan.e življenjske križe nosil v znamenju presv. Evharistije, iz katere je vedno črpal (etiko moči v nesebičnem delu za narod in cerkev. Kot 30 letni odbornik Hranilnice in posojilnice, kot večletai občinski odbornik in cerkveni kijofer, kot odbornik Katoliške akcije, prosvetnega društva itd. je vedao kazal, da je njegovo življenjsko geslo: »N« samo, kar veleva mu stan, kar mape, to mož je storiti dolžan.« Kot tak se je vedno bora v prvih vrstah za pravice naroda in Cerkve, delal neumorno za pravi napr«tek svojih občanov is tak je še da-■—i—mini iimu iiaiiiim ses, vedno agilea pri vsakem <k>breni delti za splošen blagor ia kot takemu ran želimo, da bi mu Bog naložil vsaj it. par življenjskih križev. katere bi nosi! v s, 05 in naroda blagor. Tudi ►Oornoljab« izreka svojemu 40 letnemu naročniku iskrene čestitke!
Himna sv, R. Telesa.
P. Krraontom.
SEC
-1-1- v u- r v v ^
ca v pozdrav Re-ie - m-ku, VU-dar-ja tre - tal
()■■£*, G&ttpad }» zemlje ia ae-ba. Svoj Mn-gostov, Ma-


m^mm

1


dali Povsod B»-
Ktistus kra-l)Mjj Kristus zma-guj I Vho-ati-ji »ve-ti
ga, On it mt* G-C», ju»aou Bo£a, Onjeiuii Kralj. Povaod Bo-
li* ia .. epa - tlui*
asm ia ■■ spo - dujl
On ie nai O-če, povsod Bo - Sa, On ie naS Kralji
Delavstvo in evharistič-jsi ksnjgra*. Presv. Režnje T<do je srediSče vsega krifanskett* ž.ivlieuja in vse kišč*n»Ve delavnosti. Ono ie za nernega krist-iaaa največ?? »klad i« najvižje dobro. Ono i® zlasti trpežen«! in iepta-nema krščanskemu svetu vralsvc !;r'4reitoolli novih pcbSKt. upov ia — zmag. Kaj je prirsdaejSe, kot da at okoli te sr«diS£ae to£-k» skira j>r«id»seiri eni rat.. Vi r trr!-;:n;'l poraja floreitvu dobrin«;, ki v netEMdnieai krivici ne
Smditt In to i e delavstvo. Če kdo, potem j* delovno- ljudstvo vseh stanov ptedvcera povabljeno na ijub. Evberadifm koDHres. V mogočnem ob-5«stru stotssoč bratev in »sastra bo delovno ljudstvo davilo Njega, ki ie prvi MaStovn! krivico trpcCik.
Ki sveta je oks-oi 20 HM& Tifdit ki ai služijo svoj kruh tako, da love muhe in jih prodajajo raznim vrtovom, kjer hranijo raEiie živali. Z muhami preživljajo ribe ia ptice.
Sirm 2fl8	_______> DOMOLJUB«. dne 2. maja 1938- __
PO D O M O V S NI
Smrt	tm«<«.
(I.sttkovee pri KrJiem) Na veliki četrtek isno pokopali	na«ih
siafboljAlh »n najuglednejših mol — Jan«*« Sal-inič«, posieetnlka k Gorenj« vasi. Bii je »krfcen gospodar in dober OČ« svoii družini, katero ja mor«! »»poollti, Jasi ji jc bil selo potreben. V mJaj&h letih |« bil v Anteriici, ki« *e j« živahno udcjstvo-v«i v katolikih proeveinih orgenifaoijah. Ko M j« vrni! domov, »i i« • težko prlcluženimi prihranki »redil prijaano domačijo. V njegovi hiti je bilo «iMto I* >a katoliške tinte. Bil je tveet naročnik in čit»tetj »Domoljuba. bi tudi »Slovenca« je seio rud prebirat. Glavno skrb j* polagal n« krščansko vzgojo v družini S« celo n« smrtni postelji j« otrokom sabičsvsl: »Gorje vam, ie ae ne !>o«te držali katoliikih načeli« Najhujše mu oh »mrti ni bilo tu, da mora v polni moikl dobi umreti — star je hi! umreč Vi let —- ampak to. da mor« aapuatitl nepreskrbljene, delmne ie mladostne otroke. Posedal je t veščo roko tudi v nate javno življenje. Ril je v prejinjih letih n&čti«kl odbornik, član na-čeisiva Hranilnic« in posojilnice, fUn niishlta Kmetijske podružnice itd. Povsod »e je id**jtai aa uutčajnega, poirirovalnetf« in odlogu«ga moda, tako d« ga hode na«« orgaaitacije občutno pogre-iale. O tem je pričal tudi njegov lepi pogreb. Na grobu rmi je spregovoril v slovo ganljive beeede rranc Baje ia Velik« vaei. — Bog da; pokojniku svoje jilačUo, župniji pa t« mnogo takih mož.
Ka&rSao iMtaefe — Ukan« ssuri.
(Savlje.)
Na veliko petek je umrla jd.'. Francka šubelj. Po te£kj operaciji, ki jo je sicer arečno prestala, e« nastopile komplikacije, Zdravniki so storili vse, da bi hi ohranili pri življenju, toda v«s njih trud je bil rastonj. — Pokojna Francka ja bil« tiha, dobra in plemenita duis Imela je usmiljeno srce in odprte roke do trpečih. Hihita si odlei praznih rok, kdor jo je prosil pomoti. Ktr j* prislužil« je iard«l« dragim; iknjo « ostalo tii. Sam Rog, ki i« pisal njena dobra dela v knjigo živij«nja, «e z« dobrot«, ki jih je »tori.V Prsv posebno so ii bili pri srcu Saletijanci in strdki mieijoni. — Ko i« I sporosla. da taajo nI r«*jiv«, ie bila m ena ieija. da umre in da b-o pokopana doma. To njeno po-•Jednio želj« eo ii bratje ia sestre utpotoili. Dan«.
poSiva dobra iti omiljena Franck« V grob« poleg •voie mater«. — Čudno je bil. naključje, da j« prliel prav tleti dan dekret o njeni upokojitvi, ko j« odS!« v bclniSaico. Teko nI prejela niti enega di narja poltojnine in niti enega dn« pokoja. loda Franck« ia dobi!« večni pok«! Prf	Bogu, ki
mu je vse življenje zvesto sluiila. Blagor usmiljenimi Počivaj v miru pri Svojem Bogu, draga Francka!
Smrtna kosa.
(Studor v Bohinju.)
N« velikonočni ponedeljek ie umrl« po kratki mučni bolezni Ana Raien ii Studora v ataroeti 75 let. Sluiila i« 40 let pri eni hili kot planSarica, in bila je sploSno mana kot predica volne, — V Srednji vaei p« je umrl pretekli teden najstarejši laran Janez Župane, eUr 96 let. Kljub v bok i starosti je bil ie čil in živahen do »adojega. Naj počivata v miru.
U Rdečega krila.
(Preiganje pri Litiji.)
Občinski odfcor Rdečega križa na Prežganjem živahno deluj«. Odborniki »o po vaseh nabirali Mane. ljudstvo je droStvu jako naklonjeno. — DruStvo je i uspehom dvakrat igralo v postu ml-sterij »Slehernik«. — V nedeljo 12. maja po 10 «v m«5i (ob 12) pa ladnjStrat nastopi v tej s«ioni na odru »l-judekega doma« na Prežganjem i lepo Finigarjevo igro »Divji lovec«. V tej igri nnetopa oitrog 30 igvalccv in so glavne vloge v dobrih rokih Nariepie ba trud igralcev popUfsn s tem, d« napolnite dvorano. Vs<opnina navadna. Vabimo tudi doline«, da na.4o prireditev po»ctite, ker tukaj
—	sedai ko to gojidički oreleaeli — je kraaota.
—	Vljudno vabljeni.
U Bel« krajine.
(Črnomelj.)
Na Buioraju eo pri cerkvi »v. Murka postavili skoro 20 m v»cfe evharistični kril, ki s« vidi daleč naokrog. Na «ta dve (ulici, k«Hh m hcatlja. — Tik pred veliko nočjo j« na Cudoetn eelu umrl 6S l«t »Sari Marko Muc. V mladih letih j« živel T Ameriki, kjer je bil pri p. Buhv katehvst (otrok« t povčcTaj krščanski nauk). Tukaj pa je bil član 11. reda tn odbornik Ljudske hranilnice. Kot zastavonoš« smo ge pogrešali takoj pri veličastni ve-likoaočoi procesiji. Bog tou povrni, kar j« storil
BmBsm, Sil imu šSiri novomašnike

»W.t«: Jortto, JtBjpi&s t LaiaaaSi. oče, Mri«, um.,um* v CeS«	;„, ^ K
M»n»« « »»rfik. _ ((a«;	M ^^	* % ^
W	'J	]
Brat« Kramar Anton in Kramar Jakob. Jakob praznuje letos 80 letnico rojstva in j« že 56 let v službi pri g. Slabetu v Vnanjih goricah, Anton pa jt 83 let star in živi kol vpokojeni državni cestar v l.ii-koviici pri Brezovici. S« na mnoga letal
dobregal — Pred kratkim ustanovij. društvo Narodna prosveta je na velikonočni ponedeljek igralo v Proaveti NuSičevo komedijo »Najodni poslanec«. Ker je igra zelo »odoHna, j« privabila polno ijudi. Dovtipov in smeha je bilo seveda n* kole. Škoda, ds tti dvoranica vsaj 4e enkrat večja. — V četrtek gred beks nadalje je pride! v Č.rnom«lj gospod ban. Pred posojilnico je bilo več pozdravnih govorov. Ve« je bilo t redu, samo nekdo je zopet prišel ua dan s neko »nacionalno cerkvijo«. Mislimo, da ja st>daj mnogo vainejiih stvari nego bojanje in razburjanje Hudi. — Tttds o politiki ee doeti govori Gospodje kandidati hodijo okrog in imajo polna uata oMjub. Shodi pa eo precej obiskani.
Dolenjski očak
(Kostanjevica)
Xele»BO in dušev-
sodaiji. ko« tsjrai pri občini; nazadnje kot eksekutor pri davkariji. Zaradi
boJdmusti je to službo opusti! in se posvetil itjpd posanri. ShTžbovtd je v KoknoBcmi, Kocjnn, v R»-1etah. r«s Vrhniki ib končno v Kostanjevici, kamor j« prite! ko« 75 Seiač starček. Naporne so bile njegove služI*. Ofei;jen j« bi! dvakrat ta je ime! sedem otrok, od kakTih StLri* sinovi živt po zgleda očetovem. Vse težave	življenja prenaša starček fnb »«ds»osti v božjo voljo, vesela obraza in s trdno vo5». Sedaj živi v svojem boraiem stanovanju v datotiskili Henrikih. Prijatelii mu pošiljajo če-sditkt od vseh Mrani. Pred par leti »o ga ctosktii. svojsfip, ^tpamtčjaiM sarn IjnbijansH kneroškoi. Lt-ps so gs pusdrirviih ia po«'tbifi na umivanj« nog v Ljubljano Tema povabite se vedno rad odžene. Tudi letos je tnii inad diinajs-tenimi starčki pri obredu umivanje nop v LjuMiani. Koe najstarejii med njim jc bii pn v siofiji z lepim govorom nazdravil g. fcnezo&olb. Ljnbezoivtsa starčka vse spoštuje m ceni, kite erai tixji nieg*>vo deto v javnih sluzmii Bsw me Oaj v jnimio in zadovoij nost; 0ožak»ti Vteioo!
Ke^eUiiL
{Ribsicz.)
Keietarežf.® ted.r..-^.	u	-o za vrni-
tev «Ur»h BkSil) prtvic, kater? me nam radnia W« okrnjevaji. Od pamtH-eka namreč j« smel sin i oietarn »ii brat i bratom, 4a mu w pomagal eiti teiito kroftTr^r.. P„ umna obrteissn	p«
oaii buo te p.-cr®vedaiK>. in res ee je MČetkom »eta ^doino vtem VraSmareisK, «drejt*lo dovol ««.« r*	is. Zadrug j« p0 erojsan sačebil«
p»p. Sscaiju poarebevaia pri rasnih c4>W.el> je aspelo f^Uim Tif.wk» fe M«-tn« t ijjs&^sjai Aofetj o&ok baz«L* j.ne-«ve, ki »«® P^J ?»«i«*i-J eirr- nrav««, ?oieg »boroic« v Jjfl^bSiai n«m i« W»j}c,5,Mj!» pomaifa! ixm
Kraljevo znamenje Križ stoji
0ATE2 POD 2APLAZOM
Mnogim črtateljem je poznan prijazni hribček Zaplaški, na katerem stoji božjepotna cerkev Matere božje, »dolenjsko Brezje«. Na tem gričku smo ča-leški farani v soboto pred belo nedeljo postavili mogočen evharistični križ iz hrastovega lesa, katerega višina znaša nad 17 m. Belo nedeljo zvečer je bil blagoslov križa. Zhrali smo sc pri farni cerkvi, odkoder »mo v procesiji krenili proli Zapiazu. Nadvse veličasten je bil v temni noči pogled na ta »prevod, ki je bil krasno razsvetljen. MoAki vsi z gorečimi hakliami, ženske in otroci e svečami in balončki. Ko se je procesija vila navkreber, je zapla-polal na Zapiazu ogromen kres, za katerega so navozili vkup požrtvovalni lantje, in je naznanjal »lovesiTOit daleč po Dolenjski. Pri križu nam je <k>-mači g. župnik v prelepih besedah orisal pomen in vzvišenost sv. križa. Nazadnje smo z dvignjenimi svečami v rokah obljubili Jezusu zvestobo ter končali slovesnost z besedami: Jezus, Tebi živimo! Jezus, Ttbi umrjemo! Jezus, Tvoji smo živi in mrtvi! Nato ie pevski zbor zapel dve pesmi, nakar smo se z globokim čuvstvom v srcu razšli in tako tudi zaključili sveto leto.
RIBNICA
Z nepozabno slovesnostjo »e je v nedeljo v Ribnici zaključilo jubilejno leto. Po popoldanski teolo-rični procesiji, ki se je je udeležilo na tisoče žup. ljanov, so množice na večer pohitele k blagoslovitvi evharističnega križa, ki so ga postavili lantje iz Brež sredi križevega pota, ki te vrsti v 14 kapelah med Brezami in Jurjevioo. Križ je iz hrasta, 16 m visok, čudovito okražen z venci ui mnogobarvnimi hičkatni, viden po vsej dolini tja do sv. Oregorija in Rakilnuce. Tritisočglava množica je v večernem mraku napolnila cerkev sv. Križa in vso okolico. Po nagovoru g. dekana Skubica se je vsa množica s prižganimi svečami razvrstila v procesijo, moleč m pojoč, proti jubilejnemu križu. Čudovit prizor ta
krščanskih dolžnosti pri vzgoji tvojih osmem otrok. Otroci so večinoma še nepreskrbljeni; zalo upamo, da jim bo dobri Bog ohranil vsaj še mater dolgo vrsto let. Bil je naročnik »Domoljuba« dolgo vrsto let. Naj počiva v miru!
svetlobna reka, ki teče proli bajno razsvetljenemu križu! Po blagoslovitvi, ki se je je udeležilo šest duhovnikov in klerikov, in po nagovoru g. dekana, je v»a verna truma s povzdignjenimi svečami prisegla Križanemu večno zvestobo, katera prisega j« donela daleč po dolini in pod zvezdno nebo. S pesmijo »Kraljevo znamenje križ stoji«, ki jo je pela vsa množica in jo je spremljalo slovesno zvonenj« po vseh cerkvah, se je nepozabna slovesnost zaključila, v temni daljavi pa je bilo videti enako svetlo procesijo, ki se je na drugem koncu doline vila na grič v Dolenji vasi. Rosne oči možakov, ki so s« slovesnosti udeležili v ogromnem številu, so pričale, kako globoko je zajela srca vseh. Se pozno v noč je razsvetljeni križ sijal po dolini, kot bi plaval nad zemljo. — Fantom ln možem iz Brež, ki jim je vneto pri postavitvi križa pomagal mizar Skulj, kakor tudi darovalcem lesa in prostora ter pletiljam vencev gre vs« pohvala in zahvala 1
POLICA PRI VIŠNJI OORI
Tudi pri nas smo postavili iui vzvišenem, zelo vidnem in razglednem kraju, na »Straži« 12 m visok hrastov evharistični križ. Na belo nedeljo po službi božji s« je že v mraku razvrstila iz cerkve dolga procesija z neštetimi lučkami mod molitvijo iu pet-
Cm, potrkavanjem in streljanjem, proti križu, ki je il lepo ozaljšan z venci m bajno razsvetljen s 30 balončki v raznih barvah, kar so vse napravila pridna goriška dekleta. Domači g. župnik je najprej blagoslovil križ, nato je zapel cerkveni zbor pesem »Kraljevo znamenje«. StetSil je župnikov uašovor, nakar je deklica deklamirala pesem o križu. Sledila j« skupna zaobljuba zvestobe do sv, križa. Slovesnost, ki smo jo končali s pesmijo »Povsod Boga«, jo napravila na množico silen vtis. Pohvala in zahvala gre predvsem nekaterim idealnim iti požrtvovalnim fantom iz vasi Police, ki so vso stvar krepko v roke vzeli in jo, kljub težavam, srečno izpeljali.
DOLENJI LOGATEC
Tudi naša far« se je zganila ter s pomočjo dobrih faraaov in vrlih lati tov postavila na razglednem hribčku mogočen 12 m visok hrastov tvhnrl. stičen kril Čakali smo nalašč za to lepe in ugodne prilike velikega petka, dan spomina Kristusov* smrti. Po večerni pobožnosti velikega petka »s j«
»(cinik jjosp. dr. Borsntgar, ki s« j« navzlic kratkem bivanju pri na« Is dobro upojaial z no&itiii potrebami, kar kal« tod! docela spremenjeno ravnanj, pni načelstvu v Kočevju glede podeljevanja klutojarskih dovolil u Avstrijo, Italijo in domačo državo. Zadruga je tudi posredovala pri vladi v Belgradu za ohranitev dosedanjih ugodnosti v novi trgovinski pogodbi z Avstrijo.
Novic«.
(Raka pri Krškem.)
V Raškem vrhu je nenadne smrti umrla bivša trgovka Ivana Cerovšek. J« to v tem okolišu letos {o drugi slučaj, V razdobju par let pa je bilo tu 0ad deset s ličnih smrti. V bivšem »Jetnejčkovem« mlinu pod Brezovem js umrl Janez Bodič. V grob ■o položili tudi Terezijo Sevrič U Kržišč. Večni jntrl — V pomladni večer se v žgolenju slavca, ki ob vodi drobi svojo popevko meša fantovska petem na vasi. Vojaška cluiba jih zor« pa jih tesneje kot drugače veže 8 tovariši prijateljstvo, Faatj« »rečno pot vam želimo, pa se kmalu zdravi vrnite!
Smrtoa koss.
(Dobrova pri Zrečah.)
Takoj po praznikih je tužni glas zvonov naznanil, da nas je «1 vedno zapustil vrli posestnik, 43 letal Lojze Kufeot, kmet v Slakov'. Dobro pripravljen in vdan v voljo božjo j« nastopil pot v večnost. Nam pa js hudo za njim. Cerkveni pevec je bil nad 15 let. Kako rad j« priha.jal k vajam iu i, službi božji, tudi k adventnim in šmarničnim poboinostim. Zapušča ženo in štiri otročiče. Na zadnji poti so priljbljenega Lojz«ta spremili številni prijatelji in znanci. Naj v miru počiva.
Žalostna vest
(Cerovo)
Na veliki četrtek j« umrl 63 letni Okoren Janez, posestnik v Cerovcu. Bog ga je poklical k sebi ravno par dni pred velikonočnimi prazniki, katere vsak pričakuje z velikim veseljem. Pokojni je bil ključar zgodovinske podružne cerkvice na Taboru pri »Zupana Permda jami«. Udejstvoval se je tudi na prosvetnem polju. Podpiral je vsako krščansko delo. Bil je tudi v Ameriki, da si je zaslužil nekaj z« izboljšanje svojega jjospodarstva. Ostal je vedno zvest krščanskim načelom. Do leta 1931 je bil občinski odbornik jn član krajevnega šolskega odbora v St. Juriju. Pri vsakem dehi se je pokazal odločnega, i^iineg^vslnajnega. Zavedal ae je tudi ^— ! Oustav Strniša:
VINSKE GORICE
(Dalje.)
Pri Jeranovih je zapel boben.
Oče je hodil sključen okoli. Tiste dni je kar shujšal in postaral se je. Ko Je zvedel, da
{:a Jerom žene in ne odjenja, «e je tudi njega otila neka divja obupna trma. Sam je dejal hčerki, da jc prav storila, ker se ni odločila za lega bremrčneža.
Milka pa ni hotela doma čakati sramote, ki jima je visela nad glavo. Sla je v mesto k leti in si pri nji hotela poiskati službo.
Posestvo je kupil xa slepo ceno stari Petrač. loda mož je bil res p^ava poštena duša. Ko Je zdražil, ker ni bilo nobenega drugega kupca in je dobil grunt kar za sramotno ceno, se je «am jez.il nad Jeromora, kajti stari Jt-rari in hči sta se mn smilila. Mislil si je pa svoje. Uvedel je, da večkrat tuji ljudje nakupujejo posestva, ki pridejo na boben, zlasti še, če ni domačih kupcev. To pa je »klenil preprečiti in "1*" je posestvo sam. Ko je sklicatelj izjavil, d" je on lastnik Jeranovine, je mož poklical slnregn Jorana, mu stisnil desnico in dejal:
»Ne misli, d« sem kupil za sebel Ampak v domačih rokah je ostal tvoj dom in io je naj-»e« vredno! Morda nas bodo nesreče spametovale, da boimo bolj složni kakor smo večkrat mil, kadar je šlo za korist kakega domačinu!
'hiš kdaj mogel jmsestvo izplačati, ti ga rad n"em za isto (ceno, za katero sem ga kupil.
. Veš, tudi jaz cosn spoznal Jeroma, toda na-JJ* ' mu pa nisem. Preveč imam pod pairem, » hi mi mo«[cl do živega. Kmalu sem »poznal
tiste njegove mešetarje, ki eo na® varali in natn lagali ier iuhu tvezili napačno valuto za blago, ki je šlo v tujino. Vraga, res smo bili preveč neumni! Saj dobiš vse zapisano v časopisih, pa »e nihče ni na to spomnil. Da, da, Petrač ima denar in kak Jerom ga že ne bo vtopil v žlici vode, čeprav bi ga rad!«
Jeran je bil vesel in ko mu je Petrač dejal, da lahko ostane v hiši dokler pač sam hoče, da ga nc bo nikoli podil iz lastnega doma, se je ginjen zahvalil svojemu prijatelju.
Medtem je Milka stanovala pri teti in dan na dan iskala službo. Kakor vsako kmetiško dekle je prišla v mesto polna upov in -pričakovan jn, a kmalu je razočarana spoznala, da je s službami zelo hudo, da so povečini oddane, saj je povsod več kot preveč ljudi. Kar strmela je, ko je videla jx> posredovalnicah dolge vrste deklet, ki so se j»nuja!e v službo. Mnoge so bile že sestradane in strgane. Nekatere so bile že tako obupane in žalostne, da so se ponujale za samo hrano in stanovanje, druge so zahtevale tako malenkostno odškodnino, da je zadoščala komaj za čevlje, ki so jih trgale v svoji službi.
In mladenka je vedno bolj spoznavala bedo, ki vlada v velikih mestih, kjer je videti toliko rožnega razkošja, bogastva in lejjote, pa se vse skriva pod navideznim ugodjem, d očim marsikdo strada in še taki, ki bi jim tega nihče ne prisodil.
Teta ji je prigovarjala, naj se nikar preveč ne trudi, saj lahko ostane pri njej, dokler ne dobi kaj primernega. Tudi saaua jo je priporočila svojim zj»kam. Vendar je bilo vs« brezuspešno.
Nekega dne jo dobila očetovo pismo, ki jo je potrto in vendar ie bila zadovoljna, d« j«
bilo vsaj tako. Oče ji je pisal, da zdaj uživa miloščino drugih, d« je eicer ostal r hiši, tod« zahvaliti se mora le staremu Petraču, da ni na cesti.
Mladenka je molče vse pretrpela, saj ni mogla pomagati niti sebi, niti svojemu očetu.
In začutila se je v tem velikem Babilonu vso majhno in zapuščeno in bedno.
Najiosled je vendar dobila skromno službo služkinje pri neki starejši družini. Z veseljem se jc lotila posla, pa ni ostala niti mesec dal. Gospodar se j« vračal vsako noč posao domov In je postal napram nji vsiljiv.
Milka je bila dovolj pametna, da je takoj »i»znala njegove nakane in Sla. In tako j« bila spet bree službe.
Tudi domotožje jo je vodno bolj mučilo.
Kadar pa se je spomnila na Jožo, ji je bo» lesti »akrvavelo srce. Stal ji Je bilo. da ga al poročila in Sla v njegovo bajto. Zdaj ata oba na tujem. Sain Bog vedi, če te ie kdaj asideta in si spet zagotovita svojo ljubezen?
Trudna in ubičana je »»koprnela sa svojim domom. Nekega dne se je pa razdvojena ta žalostna napotila v svojo rodno vac.
Dmgi itel.	f
t.
>ln vendar je jerom tudi mene potegnil,
mene Petrača, poštenjaka in najbolj premožnega zemljaka! Da ai je upal, jaz mu poka-žeml Zdaj šele vidim, da m« j* pri tramla pošteno pretantal.«
Petrač se jeza v vaški gostilni, stiska pesti in preti kvišku:
»Pa mi je kotel še otroka premotiti, stojo A ujelo 1 Hvala Bogu, da imam pametno hišni
9*
razvila mogočna procesija e svečkami. Kakor veli ka vijugasta roka se jc pomikala ob prepevanju pesmi na hribček, kjer stoji križ, ki je bil primerno okrašen in razsvetljen z lampijončkt. Ko'je procesija dospela na kraj križa, sc je mogočno oglasile (K-scm, nato j« imel domači g. župnik krasen govor, nakar jc sledil blagoslov križa. Po blagoslovu so sledile še pete lHantjc presv. Srca Jezusovega u ljudskim petjem. Končno pa se je za zaključek še mo-mofno in slovesno iz vseh grl oglasila pesem »Povsod Bo«««. Slavnost bo vsem ostala v nepozabnem spominu.
JAMN1K--SV. PRIMOŽ
Z veliko vnemo so |x»tavili jainniški fantje ev-harislifiii križ na široin jx> Gorenjski vidnem mestu. Na belo nedeljo se je razvila od cerkve procesija h križu. Blagoslovitev je opravit s krasnim govorom g. ravnatelj Gabrovšek. Zahvala gre na trm meslu g ravnatelju, kakor tudi vsem fantom in de-kie ein janmiškim za krasno ovenčanje križa. Križ je visok' 14 m in je viden daleč naokoli.
SMARJF.TA
Ne hvalimo se radi, ker nas revščina obdeluje koI morda zlepa nobeno drugo faro, a v srcu »iikj |hi {e bogati. To je pokazala »bela nedelja«. Nt samo Roi> Oče, ampak celo dunajska vremenska napoved nam jc ta večer bila naklonjena. Le kaj bi neki rAli otroci, če bi bilo grdo, ko so vendar med tednom s tako mrzlično nestrpnostjo gradili balonske za večerno ppocesi|o, po kaieri se je blagoslovil II m visok evharistični križi No, kaj takega Šmarjefani in naši hribski sosedje še niso videli. O mraku so zagoreli kresovi na Kojjlem, na Selih, pod Vmivrhom, pri Orešju, tam za Zbimrmi, užjjbIb se je ua križu 800 svečaa petroplinska svetilka, ki je ožarjala daljno okolico. Ob lq>em pritrkavanju so se nešteti balončki, s Sest metrov dolgo baktjo na čelu. približevali evharističnemu križu, ki ga je blagoslovil g. svetnik in ki nas je hočtš-nočeš moral pohvalni in se zahvaliti, posebno še gasilski četi. O. evharistitni kralj pri nas Se živi. še kraljuje, se zmaguje!
BOfeTANJ C« SAVI
Na Kadili, morebiti -na najlepSi, najbolj vidni n nad najbolj prometnim krajem ležeči točki naše (are. smo 28. aprila blagoslovili evbaristifiri križ. Križ je tO in pc" metra visok. Ohvni steber je dal ifržc! Novšak, poprečni pa Jožef Kmetic. Velepev
sestnik Alojz Erjavec pa je dovolil, da m na nje-tjovrnn posestvu postavi to 8i>o«m«fco znamenja Blagoslovitev je bila v nedeljo zveter in razvila se je v prelepo ginlfivo slovesnost. Dolga procesija se je bližala križu. Nad »to lampijončkov »o aoeil oiroci in ljudje, drugi na »veče. Dva govora, iest dnUamacij, petje ln godba se ie vrstilo pod križem. Lep kres na bližnjem hribu je svedočil mit slavnostno raz|»loženje. Vaa boštaujsk« in bližnj* sev-niška fara je stala pod mogočnim vtisom lega svečanega čina. in od sedaj naprej bo križ stal, daleč viden, nam v tolažbo in bodritev Na stotine ljudi hodi »sak dau mimo spodaj po cesti. Bodi Gospod plačnik vsem onim, ki so količkaj pripomogli k tej nepozabni slovesnosti!
ST. JURIJ POD KUMOM
Tud« pri na« smo postavili lep evharistični križ, ki ga j« pre«krbcl na<$ za vse dobro vneti gosp. iu-pan Hinko Modved in njegovi sinovi. Na veliki petek rveSer smo ga slovesno blagoslovili. Krasen je bdi pogled na Jte^ilno »notico s prižganimi svečami, ki se je prepevaje zgrinjala okrog kri#a. Pred visokim križam sta goreli dve ogromni haklji iu razsvetljevali križ. Blagoslov in primeren govor je imel naS *.-p. župnik. — Za praznike »e je postavila tudi naša cerkev s tremi prenovljenimi lestenci. Bog plačaj vsem, ki so s svojimi darovi pri poiiK>^li, da se je to d?lo lepo izvršilo!
SVLTA OOKA
Na velikonočni pfncde!;e>k, ko imajo na Sveti Gori nekak shodni dan, sem jo spet mahnil čez Vače na Sv. Goro. Po Vačah to pot nisem iskal novic, sem moral hitro naprej, da si pravočasno priborim proslt»rček za mizo. Sredi pati pri Ro-sinčku sem ai ogleda! evharistični križ. Kako pa, da niste križa postaji na Sv. Gori, ga vprašam. Saj ga imajo gori tudi, ampak prvi je bil pa le ns$. se odreže zgovorni moi. Krmilu sem hil pri Kovaču, ki sva si tudi že dobra znanca. Tudi ta je postavil visok krii, pm je bolje pogruntal in je i Ara! za krii izvrstno policijo. Ko jo primaham do vrti a i« bil hrib ie ves živ. okrog 2000 Ijtltfil Tretji krii, ki siaji jw»» a« Sv. Gori, bi pa r«« kitk« dobi! boljšo poučijo, saj na Sv. Gori ne manjka lepili razglednih točk. Največ sem videl in eiiSsi po marin v cerkveni dvorani. Mlada dekleta, mernJa same -novrnlte, pa Se dobro so naredile, so igrale Mlakarjevo ■Nevesto«. Največ sem pa nživsl pri koncertu. Pomislite, sami domači lantje, pa »i flo-
vrieno pojejo Adamičeve, Schvvabove in n« ve_ kater« le va«. Ea nuilo denarja -veliko umetmisk, fauz&e. Pa n» da W odnehati, ko ste tako lepo eačeKI L« držite! Imate * evojera gosp organu^ izvrstnega jsevovodjo. Pravili so mi tudi, da gredo v nedeljo na okrožni koncert v Izlake, in da so jim nekateri garantirati, da jim tam venec zmag, ne uide. Bomo videli, saj me tam tudi ne bo manj-kalo, LOM
EvharisUčra laii mata postavali na Lužarjevcm brdu, hribu sredi aaših vaei. Za meneč ima gorsko vrhove okoli mogočnega Storžiia. Ob pol g žv«6er se ie po slevesmnsti v ceAvi podala vsa župnija v procesiji z hičmi h križa, fej ga je razsvetljeval krvs. Vso slsvesmoet jc izvnSil ob asistenci domačega župnika in le enetfa (fsepoda trži&ki gosp. župnik. Nj«rg»¥ |«€>voi', (teklsiaacije naiih dijakov, luči, pstje — so t>&m rabuslUi sldep: Za Kristusom, k presv. BrlmrMiji. — Niso mam pa v veselje stvari, "kakor «o ai jih dovolili nslti smuča-ji. Na veliko soboto zvečer so bežali pred praznikom velike nedelje, katero so presmučali kljub obilni priliki zato ob drugem času, na Javorniku. Kakor jim ni bilo mar žaliti prazničnega razpoloženja naSih vasi z brezbožnostjo, jim ni mar tuje lastnine. Vdrli so v planSarake koč« iu kurili težko prijpravljtna drva za čas pa4e in plattšarsko orodje. — Take obiAo-valce naših plamn odklanjamo in jih bomo pri-hodnjič z bresovo šibo sprejeli.
KOSTANJEVICA
Tudi nti srno postavili križ. Tam £orj na Ko* čerju. 4S0 m »a-d Kostanjevico kraljuje, tako da ga lahko gledajo na.Si sosedje od vseh sirani. 14 m je visok, iz kostan ev«ga lesa, lepo obdelan in Sc primerno okrašen, tako da bo vsakemu očesu vi-den. Pa ni bilo majhno delo s tem križem. Treba je bilo izseksti "kakih 12 arov fosda, da je križ postal viden, ker ie cela vriina griča poraščena, Seveda ui nikjer brez zopermkov in zopernosti. Tako ao e« tudi pri nas dobili ljudje, ki se to deta »premljali s sovrBinizjo očesom. — Na veliki ponedeljek >m biti pa tudi m«lo romarji. Nm W«rčevem križu stoji mala "kapelica žalostne Matere božje, kl postala priljubljena izletniška in romarska točk« za veliko noč. Pa se nas je fc«li letos precej vzdij-r.ilo, tako da ie biiu gori gotovo čez 560 ljudi, čeprav je precej visoko. — Ka belo nedeljo sme i« spet oferafi na sflattine. Dolga procesije se je pomikala iz farne cerkve, d« slovesno zaključi sve-
ti, kitko (tn je zavrnila1! 7*1 a j bi jo rajši dal zadnjemu bajtarju kakor temu sleparju!r
»Kodi. bodi! Ia- nikar se ne razburjaj!« »n miri krčmaj- in mu pove, da ga v drugi sobi fnka žnpsn, ker bi se rad i. njim neVaj važnega pogovoril.
1'rtrač takoj vstane, nekaj zamnnra in odpre vrtita sneedne sobe, kjer setli župan, majhen suhljat starec, ki ves droben in neznaten I<T«v nič ne sliči kmetiškemn županu.
iupan Ferjan je dokaj premožen zemljak. V vojski je steknii tiolezen in komaj se }e otresu. Vaščani g« cenijo, ker je naMrriv/.cn in poSten ter zelo skrorae« in skrhrn mož. tU«! se trudi *a blapiT olrčine in dela zastonj. SHrr pn je v njem vse kakor mrtvo, vojne grozote eo rmi zapostile v notranjosti preveč vidno »led. Car je prevečkrat «i«*l»1 ometa t «4>rnz, se »i iimi^o! otresti iniaii sa njo. ta k« se je lmlan wniS domov, se «fpi»čotka »i kaj |»rada Itn^iS en htojo zdravje. ICo je nekolik« s-irc-val, so bile ravno volitve. Izvodili to ga aa žu-P«b i« ni <se. protivil, ftaprav »o ni nikoli jarte-gcial sa to čast.
Bil je rojen kiset, Najtelj ga je veselil« delo na polju in v vinogradih. Petrača je imel samo rad. ker jc nodei da je starec ves zaljubljen v stojo grudo. Vodel je. da tudi v njem še vedno tli iskra ljubezni do grude, ki jo je vedno ljubi! in je uiti «re«di vojnih grozot ul posadil. Ko je polagoma okreval, je takoj pritW s poljrdeV.tvTKn in r deln je nnšsl wteio in vesolje. V prirodi se mu }e počasi pronh-iSa bolestna duša. vse kar je dsSivljal, te v njeg»vwn spominu ponrirHo, eones,	zem-
lja vse na okoli ga je vedno bolj priklepalo nnse in mn vlivalo novo zdravje, da so zginile sovražne oenre smrti in omrtveloati ter je s«?;
6*
zaživel drugo življenje |toln vere v bodočnost -domitčrgn človeka, ki je v "bistvu še nejmk varjen in dober, čeprav malenkosten in jsoln hib.
Žnpan je kmalu spregledal Jeromove no-kanc. Prvi je začel rvariti proti njemn in kmetje so kar zazijali, ko jih je pričel svariti, naj ne bodo preveč zaupljivi. Tudi Petrafu je odprl oči. l>oka*al je kmetom v številknli, toliko dobička ima Jerom pri svojih knpfijah in strmeli so.
Zinpnn pa jc bil človek dela. Tolrko č««a se je priKadeval. da je dosegel pri župniku in šolskem .upravitelju, da sta pričela resno pre-udarjati 6 zadrugi, ki so jo naposled skleniti ustanoviti in med prvimi pritr-gnrti starega Pe-treia, ki je "bil uvideven čknek in tudi denaren. Kmetijska zadruga naj bi delala za kn.ete, knpčevala 7 njihovimi pridelki in sc trmlda za hlafcor o}>čine. Nameravali so priključiti tudi sosednje gorske občine.
Povabil je Petrafa in mu brea ovinkov povedal, do no naši ljudje preveč zaupljivi napram tujcem, ki jih radi izkoriščajo, da eo se posvetovali in sklenili, da ustanove svojo zadrugo, ki bo lahko marsikoga rešila propasti.
»Zadrnpj?« Pe-trač se je potrkal s prelom po čelu. »Zadrugo? da mi ni že prej zah I vrnila ta sijajna miselT Jaz sem takoj m to! Seveda dam na raapobgo tudi nekaj kapital«, saj ga im«™, hvala Bogu!« je starec postal takoj ves navdušen.
j in domenila ste se, da se zvečer eestanejo U.ut .	™ <ta !K>VBl>ij0 ,1®kBi drugih
»Jeroma bo kmain odbila rsflnja ura!c je hitel Petrač in si mej roke, ko je tisti dan prižel domov in Mtel mr.lnea« fem-fc«™ kRj
so plete
Kmetje «0 bolščali z očmi, ko jim je žun-iiHv v ne<leljo jh> pridigi [m-rudai priliko » člo-vaku z rnkopanim talentom 1» j« prijMtomil. <la je prav domače selo ti«ti nesrečnež, ki ga je zakopal in pustil, d« ga je nekdo mkradel, namesto da bi bi! sam trgoval z njim. Zdaj, da l>o drugače, ker so ustanovili zadrugo. OdlHirniki bodo delali sI«žm in zastonj, pred wako večjo kupčijo bodo imeli od borovo sejo. Ce se bo zadruga razvila, !>odo kesneje dobili jiisorniško moč.
Po maši je obč. sluga Bincelj še enkrat pred eerkvijo hreš6e razglasil, da naj kmetje pri-•dejo v šolo. kjer liodo zvraleli o prvih pro-■dajnili ponudbah in naj i>e dvomijo uad uspehom, ker je podjetje v domačih rokah in že potrjeno od gosposke.
Petrač je .sanmi«vestno hodil po šoli, pripovedoval vaščanoiu. kako je koristno, da so se alružiH. Nikoli ni poaabii pripomniti, da je saia vložil kar dvesto tisoč dinarjev kapitala sarao zato, da laže pojde.
Kmet je «0 jeli kmalu voziti svoje pridelke kai na kolodvor, kakor jim je naročila zadruga, Vsa napodila so dobili sproti v pisarni, ki je bila /.»časuo nameščen« v iupnišču.
Vsak jc takoj dobil nekaj denarja nn račun, samo da se je laže otresel prvih nadlog, Ko je bilo blago plačano, je takoj dobil ostanek. a le neznaten odstotek je ostal v zadružni blagajni za odškodnino iu troiSke.
Zadruga je poslovala vedno uspešneje, je* rom p« je Mej in «iiskai pesti.
a.
Na oesti koncem vam je stala Martino«
k«ris5aroa.	Martin je M veKk. krepi*
mlad fant, ,»ravi in-ust. Vos aajaet in črn J*
lo Mo • »to*«""'"' blagoslovom c*hari»tižn«g» (Viiia, H na« j« fe od tlalsč pozdravljal • svojega vzvišenega mesta. — Na cvetno nedeljo je Marijina družba priredil* lepo i|Jro Sveta Elizabeta. Dobiček prireditve jc iel za evharistični ban&tt. Igra ja bila zeio lep« podana in če bi bilo kaj. denarju y deželi, bi tudi ob ponovitvi dvorana ne bila prazna.
trstenik
V trsteniiik« župniji je bil slovesno blagoslovljen spominski evkaristifei križ na veliki četrtek zvečer. Po končani poacinosti v cerkvi, jc Sla ve-lia množica farantrv r procesiji & svečami r rekah « križu. Kj-ii i« kz hrastovega lesa; na njem je AO cm eieok k«lšh. Postavili «> ga fantje, Trste-oiška dekjeta so ga ps lepo okrasile in razsvetlile. Po lepem nagovoru ga je blagoslovil domači gosp. župnik. Pevci se »apeli: »O sv. križ..«, — Od 28. do 34. marca «o bite duhovne vaje za fante in moae, katerih so se udeleževali v obilnem števila. — Gosp. žispcjik že dalj časa pripravljajo vernike na scvbaristtffni kongres, med drugimi tudi i govori v cerkvi in pri raznih sestankih. Kongresa »e nameravamo udeležiti v velikem številu.
DOB PRI ST. VIDU
Naša mirna vasica je na belo nedeljo doživela slovesnost, ki nam bo osiala dolgo v spominu. Na \ prijaznem gričku, ki kraljuje nad sosesko, smo slovesno blagoslovili euharistični križ. Blagoslovitve se je udeležila vsa soseska. Iz podružnice se je med i peljem litanij razvila k križu dolga procesija. O. dekan je v spremstvu dveh duhovnikov blagoslovi! • znamenje križa, primeren nagovor pa nam je po- ; jasni i, kaj naj uatn bo znamenje križa, ki kraljuje nad našo vasjo. Sentvidski pevci so prepevali pri- ' merne pesmi, za <»>*>ii je p<wz*!o ljudstvo. Posta- i vitev križa so oskrbeli vrli gasilci, za kar sc jim vsi hvaležni.
blagovica
Črni grabra se imenuje kraj, kjer mi živimo , Oddaljeni smo in osamljeni, vendar po smo še pri j življenju. Sedaj se prav živahno pripravljamo za i Evharistični kongres. Hvaležni smo preč. g. žup-mira, da nas vedno vzpodbuja, oži v rja m navdušuje za vse dobro, zlasti nas vneto pripravlja za letotoje evharistično slavje. — Na cvetno nedeljo smo imeli svečano blagoslovitev evharističnega križa. Po popoldanski službi božji smo se nvrstfli v procesijo
RADIO
PROGRAM RAEHO LJUBLJANE
od 2„ maja do 9. maja 1935:
Vsak delavnik: 12 Plošče; 12.46 Poročila; 13 Cas, vreme, obvestila; 13.20 Plošče, okrog 17 spored za naslednji dan. — Četrtek, 2. maja: 18- Plošče 18.20 Slovenščina 18.46 Cas, posrečila 19 Mandoliiui-stični sekstet 19.30 Nac. ura 20 Rezervirano za prenos iz Belgrada 21.30 Cas, poročila, vreme 22 Slo venske narodne. — Petek, 3. maja: 16 Po aolnčni Španiji 18.40 Cas, poročila 19 Nemščina I0.3ft Nac. ura 20 Chopinov večer 21.30 Cas, poročila 22 Operetna glasba. — Sobota, 4 maja: 18 Radijski orkester 18.40 Cas, poročila 10 Zun. pol. pregled 1-9.30 Nac. ura 20 Volilna poročila 20.15 PloSče 21.15 Prenos koncerta iz Zagreba 21.45 Cas, poročila 22 Radijski orkester. — Nedelja, 5. maja: 7.30 Kmetijska posvetovalnica 8 Godbe na pihala iz D. M. v Polju 8.30 Cas, poročila 9 Versko predavanje 9.15 Prenos iz franč. cerkve 10 Slov. vek. kvintet 11.50-Obvestila 12 Cas, koncert po željah 15 Plošče 16 Radijski: orkester 19.30 Nac. ura 21 Prenos iz Varšave 20.30 Godba na pihala 21.30 Cas, poročila 22 Polke, valčki, koračnice. — Ponedeljek, 6. maja: 18 Plošče 18.20 Zdravniška ura 18.40 Cas, poročila 19 Ruske narodne- 19.30 Nac: ura 20 Prenos opere iz Zagreba. — Torek, 7. maja: II Šolska ura 18 Dva mlada harmonikarja 18.40 Cas, poročila 19* Schu-manove pesmi 19.30 Nac. ura 20 Kvartet fantje na vasi 21.30 Cas, poročila, vreme 22 Radijski jazz 22.:» Angleške plošče. — Sreda, 8. maja: 18 Plošče 18.20 Ptgovor s poslušalci 18.40 Cas, poročila 19 Recitacije 19.30 Nac. ura 2fl Delavska pesem in beseda 21.30 Cas, poročila 22 Bratci veseli vsi.
in stopaj i h križa. Pred križem je imel g. župnik najprej resen nagovor. Po končanem govoru je bil križ blagoslovljen, nakar je pevski zbor zapel »Kraljevo znamenje križ stoji«. Križ je visok 10 m in primerilo razsvetljen. Hribček, na katerem stoji križ, je par sto metrov oddaljen od župne cerkve. Da pa b® naš križ š« popolnejši, ga v kratkem pobarvamo in okrasimo s podobo kelika, v o&virjri Irnjeve krone. Ker mimo nas vodi <ftržavna cesta, s« bodo potniki še fe?-dolgo časa oafraK na tarsž ia se spreminjali velike svečanosti,-'ki se bo vršila letošnja leto v juniju.
vihtel dan na dan svoje kladiv« in zadovol jno žvižgal in pel.
Martin j« ljubil otroke. Če sc mu j« približal kak krutkohlsčnik, je delo pustil, pograbil otroka in ga zagugal v zraku. Ce je prišla večja rtrožb« otrok, se je z njimi zabavat, hodil po Štirih, da so ga jezdili, ali pa tekal z njiini p*i travniku m kovarčnic«, se lovil. se šali! in se smejal.
Krepki Martin je bil zlata dn&t, le preveč razburljive narave je bil. Ce «e je »jezil, ni bilo dobro, kajti kar zurikrtal je z zobmi in revež, kogar j« zadel« njegova jeklena peet Na nasprotni strani ceste, nekoliko v breg, je stala bss-na bajta kočarja Snopa. Možakar je bil pijanec, že-na mu je kmahi umrla, a sin je padel v vojeki. Zdaj je starec sameval s svojo hčerko Heziiko, ki j« trpela in delala ter sa mučile dan ua dan. Bila je čedno pri-kupljjvo dekk, vitka, visoka temnolaska, dokaj boječa,
Jerom, Si je drugje pogorel, je pričel naposled hoditi «&<,&. te bajte. Starega Snopa jc večkrat vzel s seboj, pot kupčijah, dn mu je mesetaril. Rad je starca, napojil in se potem' norčeval iz njega. Majhen in gibek je- pijonček skakal kakor podlasica, trza! obraz, 6« spakoval, oponašal petelinje kikirikanj« in «e pjreko-pieoval čez glavo kakor kak paglavec.
in ko mu- j« Jeroui enkrat omenil, da bi rad poročil, njegovo, hčerko, je Snop ves »rečen Kar zavriskal, ga ohjel in mn takoj oMjubil, da mu j« da, samo če hoče, kajti hfi «e bo po-®a svojega očeta, sieer bo druga- pela. Kezika j« ijaibila kovača Martin«. Vedno, Kadar je začnla udar njegovegu kladiva, se je »Pomnila nanj. Tudi cm jo jc rad imel, skrivaj «i že r-Mjuhifa ljubezen in večno zvestobo.
^ tH>a .st» nl>irjvab. t!« se časi kaj aboljšajoin postaneta srečna mož in žena.
Odkar je Snop občeval z Jeromora, je po* stal s hčerko prijaznejši. Prej jo je pijan včasih še pretepal a zdaj je bil ves sladek in ljubezniv. Naposled* jo je razočaral z novico, da jo 1«) Jerom zasmjibH, da ga mora poročiti, saj b<«ta jjotem ofe«, ona kakor oče; preskrbljena in za »bo se- bodo pričeli lepši imi.
Mladenka r,v je spočetka npirstu, a starec je takoj navalil na njo iu jo' prstepei, ds .fe imela ves hrbet višnjev.
Od) upa ua iu žalostna je zvečer M oknu sloneča povedala svojemu Martinu, da ga ima zelo rada, da pa se morata ločiti, ker oče zahteva, se poroči z Jeromom h» jo pretepa ter ji je zažugol, da jo sicer abrj«.
Kovač je dvignil svojo ieiko pest in zaplate!, da bo očeta m Jertima zdwbil r pr&k.
Rezika ga je tolažila in prosi k, naj »e nikar ne jezi in ne žalosti, ker si sairut »e ve pomagati.
Mladenič ji je prigovarjal, naj ostane sta-
1 novrtna iu naj očeta pove, da ne bo poročila Jeroms. 0®k,lica pa je ialoetna odvraila. da ne more ogovarjati svojem« divjemu očetu, ker se ga preveč boji.
Martin yr žalosten odšel.
Jerom je kupil vinograd v Bačjem. Neko. nedeljsko popokhte je povabil v zidanico starega Snopa in njegwvo hier.
Gostitelj je pripravil <fcfere jedate 1» »4f!i so se i» pfli.
Uboga Rezika je neka j časa Meja Sslostim poafeg v®ljtv«g» Janina, a mpoeUd s« ji je rm-vasljal jekk. Vdala se je v used«,, samo d« je j neusmiljeni o£« ni več pretepal.
__Stran 241
ZAHVALA
Podpisana Maj-ija Gostiša iz Stare Vrhnike št. 33 se zahvaljujem upravi »Domoljuba« za izplačano ini požarno podporo v znesku Din MXM>, katero sem prejela kot naročnica tega. lista, ker uri j« dne 23. aprila pogorela stanovanjska hiša.
»Domoljuba« priporočam vsakomur.
Stara Vrhnika, dne 28. aprila 1935.
Marija Gostiša, 1. r.
IZJAVA
Podpisana posestnika Janez Kastelic iz Sada in Janez Ut var iz Temenice gva vpisana kot predstavnik i« namestnik na kandidatni listi nekega kandidate za volitve dne 5. maja na volišču v St. Vidw. T-o se je zgodilo bresi najinega pristanka in proti najini volji. Izjavljava, da proti temu ugovarjava in tega meata ne prevzameva. — Sad-Temenica, dne 28. aprila 1935. — Janez Kastelic, Jan«!!. Itovar.
DOBRO ČTIVO
k Bojevnike rt svetovne vojne bodo zanimali spomini padlega vojaka, ki nam jih opisuje Msks Simončič v knjigi »Galicija«. Knjiga ima 210 strani in stane vezana 44 Din. Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Pisatelj opisuje grozote in napore, trpljenja in tfoživtiaje takratnih pohodov naših fantov na galiških poljanah. Zato bodo zanimali spomini ne samo bojevnike galiških, ampak tudi ostalih front. Priporočamo.
Listnica uredništva
»izpod Krima«. Vri podpis j« ponarejen, zato roma dopis v koš!
»Velikonočni pretepi«. Dopisov, ki opisujejo to žalostno poglavje, ue pri občujemo. Zakaj bi hobnali svoj« narodla® sramoto v svet?
Naznanil* draitvenfik prireditev naj imajo vsdae tudi. društveni žig, dk ae moremo izogniti raz.nim zlobnim dopisom.
Jeroui je očeta trepljal po rqini in »u pri-j^ovedoval:
i Veš stavi! Tam p«, mestih praznujejo za-roko in jo razglaee po časopisih. In tako zaroko praznujemo danes mi, namreč jaz hi tvoja Rezika. Praznujemo jo kar tnkajle v vinogradu. A K ni prijetno ia lepo?«
Starec mu je pritrjeval, hči se je zsmi-Mj»uo smejala-. >
Pa je postal Jerom nekam resen Sam je pii vedno mani. a očeta in Reziko je vedirj bolj silil, naj ga pijeta.
Stemnilo se je. ' Jerom je prižgal luč in pili so naprej. He~ zika je čutila vino v glavi, a fe jo je sifrl, naj le pije. Bala se je, rfa bi ne Ml« preveč omaHn-ljena. OSe je že zadremal kar pri mizi.
»Pojdiva aekoiikor na zrak!« je predlsa«! ž«uia in objel s-e}«> iavoljefflfeo okoli pmm.
Rezika se je spočetka braaila. Spet ji je aatočil in jo silil, oaj pije. Bolela jot je glava ia šla je z njim nekolika po vinogradu.
>Jutri grem v župnLšče radi oklicovU je liitel Jerom, ko sta se vrnila. Mladenka je biTa vsa preplašena in solzna.
Ztmdila sta očeta in Ili to nazaj -r dolino.
Bila je terana itn?. Veter j« ječai, zaletavali preko vrfeev in šepetaj« »fset jravijnt višje.
Reaiko je bolelo srce. V duSi je čatila sti-a-hoto in vibar. Bilo ji j-e, da stopa nekam, od koder ni več rešitve, da pada globlje in globlje-. Ko je korakala poteg svejega ženina, Li noj-raj» glasno Hitela. Ifonjaj je JaSaifa, «5« W br?« (tema in- sama,.
f lišo »DeiiigSjitecf
v
Utrnil «43
»D0M01JUIU, dn« 2. maj«
8tev. 18
Današnja sovjetska Rusija
|Nsil»l|»vmi|».|
NnjJnHiioJAi« nn Imata duhovna vsebin« tmlJ»ovl*mn v mtvnju k n J t i e v no »11. Kakor v m»podm»lvu, tako no »kuftult Imljllovlkt »n »n vojno«« komunizma tudi v linjUnvnoNll do t»l tmlNIl v ho »hitu In ustvariti novo pro-InliiiHko. to Jo iiMlerljalUtttnu kulturo. V »kladu t. nauki urnim IJnllMtlčnogn koiniinl*nu» novi bolj&oviakl »umetniki« sploh niso več piiftiMvnll UrittMio osebno nadarjenosti, loinveO ho puliti fuili uuiotmi»t I o r* odmev »u-luiujth ilraMI. IVhoiii jim ui bil« drugo«« kot »laganje tllamiv iu »lik« r.l»«Hiijo Imrv (tako jo trdil n. |»r. Sor-tanjovlč), wilo hI »o moral« knji«« prav tako brali od MilaJ proti »aiVIku in »lik« bi no »mola prav nit* trpeti, Jut ho Jo obrno tiarolte, Hoaodo hI lahko vsak knjiievnik poljubno ImuUljiije iu nekateri »o oolo imlitovali. naj ustanovi dti«\« posolmo delavnico, v kateri bi lastnini komiki » poskusi varili novo Itosodo. Tudi umetnlSko tutlvarjanjo Jim »evotiit m bilo iarss umotuikovo oseb no»li, tonit et* golo rokodelstvo, V >lustitutu Rurjasova« s,t »alti »ostnvljali itvo|ttt> m pe*iiiknv«ikjo, kajti po njih mnenju »o jo mtm\>če positikovanj« ravno tako naučiti kakor n, pr krajaMva. Ta »uvod jo imel dv« oddolka: pni (Irlletml jo »liii.il s« faltrikacijo pesnikov, pisateljev, prevajalcev. kritikov itd., drugi «a fatvrikaoijo učenjakov, politikov itd Nekateri so Sli Jo daljo iu so sploh mnika-t«li potreN* takih učnih »avodov, iVš da so umetnosti lahko imnči vsak smo. kajti umetniško 1M0 je neodvisno o*t nadarjenosti. « kdor trdi drugatV, jo burtnj. poitiivvollifijoiiMr in spati* \ roko t"Vke-
S<t\jotdti oltJastmki so \ to miselno konfuanod niso duoktno vtikali, letuveč *o lo jahlevali, da so t jiroAo vsa uinotnosl \ sluJKt njih politiko, >N\š ,ta j<> njena dolinost oblikovati novo koiofctivisthNio i tv Ijooje, l'motnost naj nami*? no tv\ kakor t >mo£čanslutu tsVIt, oglodalo iiv-tjeivja.leoiveč	\ «>'k«tt itoiavca
IV) Ktljjtov tiki sahtovš jo »lasti \ Mi krvoločnega \\M»o»}» koemnisma >Ki.)tvljo ostroMl Po m jan Hodit j i, ttoisk sovjetski vodilni uradni |V«nik, ki jim jo kot »I o«>d«iMij\\V p.\p*i$audne posim. Karadi svojo pto~ jt.\oKiko. v katoiv jo	svojo surovo »mor
to	kar nt *V>(v nitih« > tv\lfš*viJVi jo postal
h u,o »vajtv^j n**« iv-.ljnHjOJt tv>ljšo\ sškt	Vv\ts
tu.li ftovljl v tovarnah. 'II proizvodi naj bodo seveda tudi last mano in naj »e zato prirejajo veliki nastopi, kjttr Jih bodo mase 4eklamirale. Dramatiki te struje so »o HkuSali sploh Izogibati nastopom posameznih osel., knjtl tudi dramski Juirnk naj bo le kolektiv, masa. Ohtvna zastopnika to struje »ta bila Soznvskl ln P i IJ n a k.
Mod revolucijo so nosile v Javnosti najglasnejši zvo-neo to tri utruja in Sele ko se je ta nekoliko umirila, so priSlo do izraza tudi resnično nadarjene osebnosti, če-prnv nI bilo nič kaj vnrno oporekati zgoraj navedenim razlagam umetnosti. Ti so sa zbirali v posebnih »Pro-lotkultihc (_; krotkih za pospeševanje proietarske kulturo), katerih je bilo v SvSSR nad 800. Toda med njimi so so pojavili kmalu tudi notranji spori, razne umetniško »meri so »o med seboj strastno pobijale, dokler se niso proti koncu Nepa zdruiiii vnovič v dve veliki pisateljski organizaciji »Napt in »Mape. Najbolj znani pesniki lo dobe so Besylmenski, Svetlov, S. Rodov, Trotjakov, Kuznocov, Korenev, Libedinski, Maliskin, Rudanrov, ZoSčenko, Ogtiov, Nikitin, Sklovski, Samjatin, Sologuh, pesnica Sojhilina i. dr. Vsi ti so sicer bolj ali manj pravoverni komunisti, vendar se skušajo otresti a«olj političnega hlapčovanja in slediti svojim lastnim nmotniikim nagonom. Mnogi izmed njih skušajo biti po vsoltini in jh» obliki najmodernejisi. zato jih delavstvo lo malo bero. Jo maj pa kmetje, ki še nikoli nobene tovarno videli niso. iti d rta v no raloiništvo tiska zato rajo abecednike in komunistične brošure, a masa hre-poni pt> zapadnih romanih in detektivskih zgodbah. Ze l,enin jo dejal, d« jo vainejše pobijati nepismenost kot pa rtvšovati literarne siK>re,
Ko jo bila v sa<Mku dobo načrtnega gospodarstva r.i>(Vl tadušena vsa svoboda, ki jo je do neke mere dovoljeval Nep. so tudi v književnosti prišli vnovič do vodilne besede pisatelji, tdruieni v takoss »Rapp-u< (ivom proletarskih pisateljev), ki so zahtevali, da bodi prvi namen umetnosti podpirati cilje komunistične stranko. Pod vplivom tedanjih vodilnih kritikov (zlasti Auorbach*) je hiia uveden* najstrožja oemura celo nad israjito leposlovnimi doli. neljube pesnike so pošiljali v prvignanstva in njih dol* niso dobila taiodnika. Toda vos t* pritisk vendarle r.i mogel popolnoma zadušiti rosnuHio m prave umetnosti, ki je povsod in ob vsaki
.	..........,	,	, prilik* silit* n* dan Ti 1. 1'ASi oeio sx«i(r»H nad piit-
..nn,	m« K^nittiM viMeteku jo naiot^i	kimi strankar^im-. pnssaši. kajti >Kapo< >e Ml x od-
ti*	VK.IŠ HkVvM -vis.VMf Vi .i*	t>«M.i I » v	..	. ,	_ . .	*
Ktkonm vi K-a	Ml d» ■jafon oski okviri ovi-
*<•	>.v«	»vljvvr,	»o	šu TJtiJKV
»»Jiv« ^ «V,';«S;	Vi ;V w svirt!
4tU viku«« »ajakov	p-rv^asiti sa
i.NtjptN^«' NrtMv^' -so sacovvvSv ^^»."rrfisfc is pm> Kakvv	J* ;<?>ti Av^Vvjat
t«	<nqpmwa*n>a«i pet**, iskirto*
s«," »vv,-^ »*	ut	i*««, prvfe
v ».^sAvi sa« jo	dt -s
i.*.:-:-. «HW44».-<«r. IKN,-i	tv
vMltijt*	f<MI*M * l.vifeSv .....Vfc
S« »tm	^»-^»isfei
*<*»»	tisfe SRlHg, riMnl^jMt h«.
V-Vto- ».»i	«
^»-.'a:	^ V fc ^
S»K	-A-it^ : ! Ar
T^f^te	i, ^i.tv-j.iir.M v 7« »alfc^^nfc. it
V	54V- sn,; V
fW.f>iJr«* l-A^C VTA Jvf^Vkltv.Mtf. Msnst^A
jfe	Jvsiiiiaaii	'i«- Jjj^ w
$*Vtrw*V jvs-tfi i irju.A,	**	« yc
, I
raj.1« vaM&aiško sacvarjtvf. S s* je položaj knji-iovsiko* bss^f®^ aivv^au	je seveda še
t«ih i*s>f»SjL k; i« KJMfuvMov^ia ciljem in sred-M^enison. tts^ts ;sajp	kcj-Jevniki vsaj
t Se«	še	ia	» vsaj
s»?v\fe*tžs>fljc» Ik^^ia stranki. Slej ko prej pa Sf"-!^* ?>f	»».Vi-a. d« je najrišji
d*nivi sihtfcti iateresMB pro^etari-* W"' Nftrte sa ».v^tiMtitei is^raditev. u p«, sa isvir>< kafi—iiižieBf drcibo in kt: j?
^ *** M.-rdHjši M«itj t ko«s«a»t»hei V>rta
^	»	k)	T naita
mr-Ad^	krt^ke^a rasstiu is d-, r^šav« »
»T«*	k; w & jv-JJ^.
v v*^ &?»: .«. jc	LAW><M	Okttkov s
W	S»fI3lJJK>.-.T*.
»teR. IjtfiSftfclast.. F: • — ■
razno
Obvaznt zdravnUki ors. Jl.d prsd sklenitvijo k0»,k* "««. kakor j, prcdpisui« z, ča»»
,tr» P.ucl.l»	zakon
o pobiianiu spolnih bolez-ni, j« razveljavljen. Na|-
drug« določila zakona do* segla ista usoda.
Cenu plugom so jU|i0. slovanske tvorni« zniil. Ie « 15. aprilom za 10%
Obrtniška zbornic. . Splitu je zahtevala j D0. sebno spomenico, dj H znižajo obrtnikom »ocial-ne dajatve ter da se dovoli tudi obrtnikom — |a ne samo industrijalcem — uvoz strojnih delov po zniitani carini.
Stavka čevljarskih po-močnikov w Bjelovarn h ie po enomesečnem tr»-ianfu ponesrečila in 10 morali pomočniki odne. hati.
V Valjev« je neki brei-poselni delavec razbil iz. ložbeoa okna oa Ba'tinl prodajalnici. Pred dnevi pa jc neki brezposelni čevljar razbil okn« M Bat'ini prodajalnici » Dj,-kovu.
R*d*rg preosogovnlkoT v Jcia«a Valesn i«M«-vafo, da m v kolektirni pogodbi t lastniki premogovnikov določi 30 umi tedenski delovnik. Delalo bi s« le pet dni ni teden in vsak dan samo oo 6 »r.
N umike vesti o veliki! z«atškik izasjdbih, kakor o smrtnih žarkih, strsto-sfen>4 raketah itd., m bila 1« biti kakor pin aeki angleški list Nemci so hoteli s temi restmi oreplajrti svet da bi h issrrj uriral nmtikeiaa oboroževanja.
Števil« iadij v trmdsg s« i« » l*toi->= trreu f»trtl«tj« v primer-: z lso-skia sovečala u 1774!. Grad« r* »c veirnoai »ao r maa< ko 2000 tsaaai sasSsosti
i« začela t« obralo-»ati aa Be!farm*s: t b«-cIb Dr—l
prodsish
aJsrrrt B»'U
parta- i
7» jftM s*	jd-
,-sfCrr. ic^jft- t JO?	<»[» sar-rse,^
i«t»t	©r T*faJl Ti:
vserte ^pftS-M
if-rr^ jarnnSe kT^iaser-
» Jf if	tJCjt
■*	t« fKit^s
Naročafthe
^	rintei^.. te * ^ ^ ^ j-
M««*.- w levKtna ^	^^
Cest«
gradH —fr« sagt lvr4-
•UL. Z« eakrat	tvid-
ka vlrcbs v ta i*'? 700 tisoč fjrttT j5r.r« H 4 »aH. to« fasloT, 3B5r8»nE*P Vri i i- »t« !»« K del b» ««5 i«. dak SaSea-i ,« iia-M1'« ^essans držav*« pH-daSta. Zasvitfac Ste Wnasr«t ar i
Sc vtr min icfcla. n 91 2».-%»»» sa- ota£l T Ssšfc na AnfH&ca 1'»; , Ki iTt.-irofJsi r>Š!i!a® i«r »	tts' r-fa
JUsst
kr dnil ^ rr rent fračn* V

____.	*	|Ml	ksftK-ati
^ M*«**«« 6&k '
iiimfft"'"-'"*"**
m
Jasi
B—tki:
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevan}«)
Zdaj pa «»!>e< nekaj drobiža! V ruskem ča-»opisu som čital: Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je izjavil, da dobi po vojni severni del Srbije z Belgradom Avstrija, vzhodni del z Niffem Bolgarija, ostanek srbskega Ozemlja se priklopi Crai gori, — fiarkovska gober-nija izkazuje za le,to 1913 kar 75 odstotkov ljudi, ki ne znajo ne čitati ue pisati, dasi je ta ena med boljšimi. — V Koetroniski guberniji je vstopilo v letu 1915 do 30% več otrok v šolo, kot prejšnje leto. Očetje pišejo 7, bojišča in iz ujetništva: »Nado učitjstja« (Učiti se morate). V ravnoisti guberniji so sklenili sezidati 300 narodnih domov. ki bodo stali okrog 3 milijone rubljev. — V Tojosku se roditelji pritožujejo, ker morajo otroci, ki so prezgodaj prišli k pouku. čakati zunaj. — Dne 5. decembra 1915 je kazal toplomer v Marijinsku nekaj več- kot 30 clopini mraza. — Pedagoško društvo v Toru.sk n ji z dovoljenjem ministrstva sklenilo, da odstopi vsnk nčitelj in učitelji«! gubernije enodnevno plačo rodbinam .stanovskih tovarišev, ki so odšli na bojišče. — Polkovnik Šuinskij v časopisu jllirž. Vjedomosti« odločno zavrača trditev italijanskega časopisja, da je bil zadnji uspešni ruski nastop ua bojišču mogoč samo radi italijanske <(/enziv<-. — V decembru 1915 je |M>klie«U Rusija pod zastavo mladeniče, rojene v letu twr. — Ruska v Uda je razpisala cnoniilijardno notranje posojilo. Samo Moskva in Pclrograd »ta podpisala več kot 500 milijonov rubljev. — Polkovnik šuinskij Solomonov Irdi v . Birž. Vjo<lomr»stili«, da je Nemčija <k>-sle.j mobilizirala 13 milijonov ljudi, izgubila pa največ dva milijona na mrtvih, invalidih in ujetih. Nemčija da je še vodno silna in je vsako drugo mnenje prevara samega sebe.
Sredi decembra 1915 sc je vršilo v Petrogradu posvetovanje tukozvanih pravih (desničarjev). Predsedoval jc J. G. Šoglovitov. Poleg ie bil - tudi bivši notranji minister N. A. Maji lakov. ki je trdil: »Skoraj vse naše časopisje j je usmerjeno na levo. Desničarske liste moramo podpreti nravstveno in denarno.« Kako zastarelih nazorov .so bili desničarski kleeepluzei, kažejo sprejete resolucij«:. Naj omenim samo tretjo, ki se glasi v ruščini: tSainoe i< trelm-vanie otvjetslveinmgo mioislerstva, priznaelsja derzostnim nenvažemem , po otnošeniju k Ver-liovnoj Bias-ti. nnprn vlennim k vzurpaeiji pre-rogativ Mouurhn« (Že samo zahtevo po odgovornem ministrstvu — kakor so jo stavili levičarji — priznavamo za drzno neupoštevanje vrhovne oblasti, d ciljem nepostavne prildstitve pred-pravic monarha). Pok Ion desničarskemu zboru v Petrogradu je poslal tudi takratni ruski notranji minister llvost. Revolucijonar Biircov, Ki je prišel liste dni iz Iveri v Petrograd. je izjavil zastopniku uekegn ruskega fas<ipisa tudi sledeče: »Pu mojem mišljenju bi bil separatni (posebni) mir Rusije z Avstrijo in Ger-mauijo — smrt zu Rusijo.« Dne 22
Uii giisli
kakor tu d t ure, britve, nože, škarje itd. dobavi letos po zelo znižanih cenah
|r ffGOVSB ■ 00»	g
fcrmecfa
OEffltA-tn-CBUlL
C«lfe St. 19. Zahtevajte veliki itastrireni ceniki
J
novembra 1915 je bil v Moskvi
shod »Društva za zbližanje Rusije z Ajiglijo. Navzoč ie bil tudi angleški konzul. Glavni eu-vornik Dživiletov jc rekel med drugim tole: »It usi j a in Anglija sta azijski državi in v Aziji je njih bodočnost. Anglija s svojo nestalno religijo in Rusija s svojo — (konfiscirano po ruski cenzuri!) vzhodno cerkvijo se zedinita in (ri "Jlo pridružita fsliodiio kntoliško in anglikansko (?)eerkev.«
V časopiju »RissKkoje Slovo« od 22. nmrm->ru 19is ^-it/rtu poleg imena čeških »Narodnih listov« tudi prvič ime ljubljanskega »Slovenskega naroda«, ki z oziram na nove izpremembe 7 "Atrijski vladi ugotavlja nov »kurz«, ki se je menda začel z razpustom sokolskih orguni-zat'jJ; ~ V istem ruskem listn čitam, da so ruski vojaški cenzorji zelo hudi, ker so do-dobivajo nemški in avstrijski vojni ujetniki obvestila iz domovine skrita celo v čokoladnih tortah. - Dne 16. dec. 1915 'je do-potoval v Moskvo Sari Rite, profeso. pariške JT^einske takultete, odlikovan leta 1913 z No-»mvo nagrado. Izjavil je, dn bo Germanije orezpogojno poražena ia da bo poteši nemški «oc i a I uean «t rm ogla vi 1 cesarja Viljema raz pre-~ Os rog Božiča 1915 je rusika cenzura
prav krepko začela s svojim sdelovanjem«. Boris V. piše v »Sibirskaje žiznji«, da je treba sedaj časopise čitati med vrstami«. — 81 članov ruskega parlamenta je poslalo vladi zakonski načrt z naslovom »Treznost na večne čase«. Večina parlamenta je bila za popolno vzdržnost ob vojni, v mirnem času pa naj bi bilo dovoljeno vino in pivo. Pač pa je bila večina /a oster zakon proti pijančevanju. — Ruski baron M. A. Tanbe se obrača proti izmenjavi nemških priimkov v ruske, poudarjajoč, da je glavno srce in ne zunanjost. »Mi se borimo z nemško vlado in ne z nemškimi priimki,« je dejal ta pametni mož. — Že imenovani Šari Riše je napisa! moskovskim vsenči-liščnikom na tablo: Laborainii»s! (Delajmo!)
Dne 25. decembra 1915 je bil Sveti dan, moj drugi v ujetništvo V taborišču v Marijinsku nismo na zunaj prav nič opazili, da je pri nas največji katoliški praznik. Vse je bilo, kakor ob delavnikih. Zmuznil sem se v mesto k sv. maši in nato v skrbeh, da me policija zaloti, vendar srečno do.V-t nazaj * taboriš?«. Na večerjo so me povabili naši iievljarji, na gu~ ljaš in cmoke namreč. Pa še nekaj bolj važnega bi bil skoraj pozabil. »Sčastny svatki« (vesele praznike) sem šel voščil češkim oficiir-
feni-ujetnikom, ki niso bili daleč od taborišča, 'rijezno so me povabili na kosilo in mi kot slovenskemu učitelju ljubeznivo stregli. Bil jc prav profovski obed. Le poslušajte: juha « emočki in korenjekmn, ščnkina žolča, goveje meso s cmoki in kislim zeljem, prašičja pečenka s kislo peso, črna kava in celo inandolat. In kadili smo fine cigarete kot Turki. Čehi z zdravnikom dr. Novaro na čelu so prepevali razne svoje narodne: »Kje doni je moj«, znano »Maroško«, »Hej Slovani« itd. Se po rusko so udarili nekatere. £no, ki se poje nekako po napevu >Kol'kor kapljic«, sem si napisal in sicer i. kiliro. Svo1mh)iio poslovenjena se glasi:
Kraja dva in dve vasi,
sedem ljubic, fanta ni.
V	Rusiji izhajajoči časopis »Češkoslovaška samostojnost« z dne 23. novembra 1915 poroča:
»Ljubljanski »Slovenec« je dne 7. novembra !9t5 oS»javil uradni razglas vojnega sodišča, ki pravi, da je bil v Ljubljani ustreljen za zločin špijonaže trgovec Franc Petrič, Drogi trgovec Al. Rašberger pn je bil obsojen nn 15 let ječe za zločin proti brambni moči države «
V	»<!YHoslovukii« i dne 26. decembra 1015 sem čital: »Joža Ravnik, nficir-u jetnik. Slovenec, sedaj v Arzamasn v Niž je-Novgorodski gu-berniji, išče svojega brata Antona, od 11. peš-polka.« Gospod ' " — bohinjski rojak, je brat klavirskega umetniku profesorja janka Ravnika na ljubljanskem konservatorijn :n rr m
Tretji dr. Ravnik pt je Anton, a 1 '/ v • Pe-. —j.. prav i, i f. n<> vem, kdsj in kak« jc go-spiMl Jožu našel gospoda Antona. Is to nli je /.i.ano, da je profesor Anton pripeljal iy. Rusije tudi svojo boljšo polovico, Rusinjo, ki jc bila tam učiteljica. In še to vem, da so bili »roži odločeni kratki dnovi« in da je prijatelja profesorja Antona Ravnika njegova blaga soprog« Marija ravno te <ini zapustil« z« vedno Naj bo izrečeno n>> tem tuestu njemu in vsem prizadetim moje iskreno sožnlje'
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali uje prostor sslja za enkrat Din 5 Naročniki „Bnmoljuba" plačajo samo polovico »Ke kupajej« kmetijah« po-tretišjioe ali prodaiajo «voje prtdelise ali iščelo poslov oziroma obrtnik i pomočnikov aH vajencev In narobe	
Fesfi«fflsifli§, Sfia- PSFlilllte ^brtdM Z" plačila pn »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg25 Sprejmeao potuikel	ffiBtijše jiesssfifl •10 minut od postaje Cu-perk pri Grosup-Ijem se proda za dinarjev 14.500 —. Več se nošsve pri Franc Erjavec, Brod štev Z3 p. St Vid nad LjuMj. n.Li. za vso koseška de:a sprejmem. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 4696,
f«h»l» Prodam deset UE0SIE. panjev kranj skih febel z lanskimi anaticaeii i ali brez panjev. Poizvedbe pri Usnik, Krvava peč 11, p Rob na Dolenisk^m.	
	nn. 13 Djesecev star -""•« simendolske pasme, naprodaj Kožarje štey. 17.
tsrnm mm "'Bz ob ažiia, moSko perilo itd kupite najbolje pri Preskerju, Sv.Petra cesta 14.	
	sužfcinja va vajena kmetijskega dela se takoj' sprejme. Naslov: Matija Josip Skub c,. (lojestuik. Cr-noaieli i33- ,
ČEVliitfSiiBP SBŠBIM apreiniMn teko j. IIr««a in stanovanje v UiS. Škarja Karlo, Martinja -vas p. Mokrouog	
	'nm.šSSšz koj. Keb -r Sniilenec 36 p. Dev. Mar. v Polju.
HSaaea p°- iiiupno, stenega sprei-mein. Andlovec, Škofljica	
	Žbosp in tiiim oženjen brez, otrok, marljiv in treži-n iš em stalne zaposlitve kjerkoli. Ponudbe pod šifro >M»j junij« na uprave lista 4739
Ha prodaj na Brodu zraven tovarne Hriberiiih, krasna lega in zelo ugodna cena. Več se izve: Vižmurie ši 22|i StVid n. Liublj.	
	KipN!o trpini, srednievelik i ali tudi manjšo. Ponudbe upravi lista noil značko: »Prednost ljubljanska okolica« 4829
Predam aparaua0™-sažo proti trganju — Uporaben, kjer je olek-triini tok 110 ali 220 voltov, ntčsm nfotor za 5—10 konj. - Kdo, pnve uprava Dom diu-ba pod »t 4743.	
	Manjši posestva do 5 glav živine, kupi®. Ponudbe n« Ant. Kristan Maienskivrb, Poljane nad škotjo Loku.
lepo seno ii; slama naprodaj. Preska 26.	
4 . goapudai-Hkist poalopjem »o zelo ugodni ceni. Redi se dvoje govedi Ig. Rornlž, Pnko-Borovnica
V VSAKO HISO DOMOLJUBA I
1885
KRANJ*
1935
»PRI FRJ&NCEUNU'
indnstrlfa pcrlis im spi«*®« U®b8«m«I|€. veletrgovina mana
MftirC. - Najpopolnejši kroji. - Izdelava tud, pomea - Pridružite se našim številnim zadovoljnim odjemalcem, sa, iabllC|llO 5©. lelO ODSiela tvrdke dokazuje našo solidnost. - Konkurenčne cene. . Trgovci, zahtevajte ponudbe. - Vabimo Vas na neobvezen obiski
Fige, slive in rozine za žganjekuho,
oddaja po najnižji ceni tvrdka
IVAN 3ELAČIN, Ljubljana Emonska c. 8.
Toplota človeške kože jc bistveno nižja nego toplota v notranjosti telesa. Na razmh delih tdesa nilva med 33.5 in 35.5 stopinjam, Oelzna. Kc*£ nosa in ušesne mečice merijo celo 22 do 24 stopinj Celzija.
Mah kamera. Hi f E stene sam« Din »
Naposled je le prišel čas, ko si bo lahko vsak nabavil fotogralično kamero. Sedaj si lahko tudi Vi privoščite vse veselje, ki ga drugi že uživajo pri fotografiramu,
Kodak Baby-Browme
kamera je tako enostavna pri uporabi, d* bi tudi otrok posnemal z njo dobre slike. Zahtevajte od najbližjega foto-trgovca, da Vam pokaže Kodak Baby-Brownie kamere.
Format »like je zelo lep, velikost pa 4X6.5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe lilme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke
Gamb?ltovo oko. Ko je bil Gambetta, slavni francoski državnik, še neznan odvetnik, so mu morali odstuniti desno oko in ga nadomestiti z umetnim. Zbiraiciji redkosti so si le dolgo razbijali glave z ugibanjem, kam je prišlo izrezano oko. Te dni »e je ta uganka pojasnila. Mlad zdravnik, asistent tnamenitega kirurga, ki je izvrši! to operacijo, si je
oko obdržal in konserviral, ker ga je njegova bole-zen še posebe zanimala. Ko je postal Gambetta veliki državnik, je zdravnik tem bolj čuval njegovo oko kot relikvijo. Nekega dne ameriški pacijent za
Ta!
kega dne pa mu je ponudi! neki :riški pacijent za oko veliko vsoto in zdravnik je po dolgem oklevanju odločil, da mu ga proda, ko je prišlo Gambettovo oko v Zedinienc države.
Ljubljana KraeMkrg« «1.4 'Zdravnik:Tal.SS-»S '
ordinira od II—1 dr. Fr. Dergsoc, kirurg, šef-prmarij v p.
Slinjenje poštnih znamk in kolkov je netečno,
............. ■*■" dokazal nemiki
tisoče in ti-
nešteto stvari vsakdanje rabe. Seveda pa je piti znamke drugače, ne baš z jezikom.
Staro zlato ln zlato zobovje
kupujem po naivišjib dnevnih cenah. A. K&srež, urar. ijatoitan« Siiklešiteva cesta U.
Mati pri sedmih letih. V Delhi, ki spada pod angleško varstvo, j* v bolniinici porodila neki 7-!etna Mohamedanka zdravo deklico. Mlada miti je bila pri svojih letih prav dobro razvita, dni je tehtala samo 60 funtov.
Za žganjekuho oddaja po ugodnih centi*
FRAN POGAČNIK 4. z e. i, LluUjssa, Tjrrisva cttii H 38 »na sklsdliCa (Balkan)
Ljudska posojilnica v Ljubljani
registr. zadruga z neom. zavezo
Miklošičeva cesta 6
(v lastni palači)
obrestuje hranilne vloge po
najugodnejši obrestni meri
NOVE VLOGE, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°|o
Izdajatelji Di. Graji«tj P»$ak
Uredniki Joi» KoHčefe
Za Jugo*lov*Bskc tltkarooi Karel Csi